Deželna učiteljska konferencija. v. Drngro g-lavno zbororanje. "^redsednik g. deželni šolski nadzornik Jožef Šuman otvori drugo sejo ob ^lilO. uri ter prečita naučnega ministerstva dopis z dne 20. nial. travna 1879. 1. št. 4418, v kojein izrazi le-to svoje popolno zadovoljstvo z delovanjem in s sklepi zadnje deželne učiteljske konferencije in na to pa prečita zapisnikar g. Ribnikar zapisnik prvega glavnega zborovanja v slovenskeni jeziku. Po prečilanji se oglasi g. prof. L i n h a r t in IhhV, da se uvrsti popravek zaradi razgovora o šolski higijeni. On poudarja, da s svojiin nasvelom ni druzega nanieraval, nego naslonii.i se na predavanje o šolskem zdravstvu ter razpravljati ta predmet še od drugih stranij. Gospod prvoraestnik izrazi pote.m željo, da bodi z ozirom na jednakopravnost zapisnik zdaj slovenski, zdaj nemški kakor se to vrši tudi v deželnem zboru. Ko sta se izvolila reditoljema gg. prof. L e v e c in nadzornik Ž u ln e r, prebere zapisnikar novi opravilni red, glede kojega se vname precej dolga debata, v knjo je večkrat posegel g. deželni predsednik baron W i n k 1 e r. Ravnatelj g. Senekovič predlaga, naj se izpreraeni določilo opravilnega reda, da sme vsak član konferencije o vsaki točki govoriti le jedenkrat, tako, da niu bodi dovoljeno govoriti dvakrat. Predlog se vsprejme soglasno. Prof. L i n h a r t predlaga, naj se dopošljejo vsi samostalni predlogi predsedniku deželne učiteljske konfcrencije vsaj 14 dnij pred začetkom konf<>rencije, da jib more odbor do dobrega pretresati. Temu predlogu ugovarjata dr. Romih in Ribn i k a r, češ, potem bi moral tudi odbor poteni takem 14 dnij poprej zbran biti, na kar ga odkloni konferenoija z veliko večino in se vsprejme po odboru določeni paragraf neizpreineiijen. Gospod Linhart predlaga dalje, da naj deželni šolski svbt povabi vse člane deželne učiteljske konferencije pismeno ter naj jim naznani vselej dnevni red, kar se je tudi vsprejelo. Gospod Bele predlaga nekatere stilistične izpremembe, ki se vsprejmo in potem tudi ves opravilni red ,,en bloc". Na to pozivljo g. prvomestnik delegata g. Šetino, da prevzame svoj referat „0 pravnih razmerah med uciteljemvrtnarjem in šolsko občino pri užitku in obdelovanju šolskega vrta" in utemelji. Poročevalec naglaša v prvi vrsti, da šolski vrt 11 i krajevna drevesnica, ampak le vadnica za učence in učitelje. Že § 19. ukaza naučnega ministerstva z dne 19. mal. srpana 1875. 1. št. 2868 določuje, da naj se šolski vrt tako uravna, da poglavitno služi učiteljem in učencem za poskušnje in dela pri kmetijstvu. Na Gor i š k e m se učitelju izroči obzidan ali dobro ograjen vrt, rigolirana zemlja in vsa potrebna seniena in divjaki sadnib dreves. Pridelki so učiteljevi. — Na K 0 r o š k e m preskrbuje šolska občina vse potrebščine za šolski vrt, a užitek pripada učitelju za njegov trud in za obdelovanje. — Na Š t aj e r s k e m so pravne razmere določene vsled razpisa deželnega šolskega sveta z dne 8. prosinca 1891. 1. Ueitelj vrtnar ima jeden del, občina ostali del prihodkov. Posebno je tu v navadi ter priporočano zimsko cepljenje. Stalni referenti imajo poročati o stanji šolskih vrtov in staviti predloge v povzdigo šolskega vrtnarstva in prirejajo se tudi krajevne razstave. Vse to bi tudi na Kranjskem pospeševalo kmetijstvo, naj se torej tudi tu vpeljejo take naredbe. Oziraje se na to predlaga: Deželna učiteljska konferencija naj sklene naslednj i resoluc ij i: 1.) Solski vrt je učilo (učni pripomoček), za katero mora skrbeti krajno šolsko oblastvo ter je vrzdrževati, kakor je to dolžna storiti za druge šolske potrebščine. 2.) Učitelj-vrtnar imej polovico v šolski drevesnici vzgojenih divjakov in sadnih dreves, drugo polovico pa krajno šolsko oblastvo. V glavni razpravi se prvi oglasi g. prof. Linhart in pravi, da bodi učitelj brezpogojno gospodar šolskega vrta. Ce imajo drugi organi pravico vmes vtikati se, nastanejo kaj lahko prepiri na veliko kvar učitelju, zato je treba to stvar dobro premotrovati. V vsakem kraji so glede pravnih razmer drugačni odnošaji in iz tega se vidi, da stvar ni jednakomerno urejena, da raanjka jcdinstvenih načel. Dajejo se podporo za napravo vrtov od 30 do 50 gld. S tem pač ni možno napraviti solskega vrta; marsikateri krajni šolski svet ali uoitelj ne ve, kaj početi s to vsoto. Odkar so šolskiin vrtom pripisuje toli važnosti, potrosilo se je v teku vec let gotovo deset do petnajst tisoč goldinarjev, a uspehi niso v nobeni raznieri s temi stroški, zato sodi govornik, da se ta sredstva niso na pravi način porabila. Ako bi se za ustanovitov šolskega vrta 400—500 gld. podpore odločilo, teknilo bi to vso bolje in nastali bi bili vzorni šolski vrli tekom zadnjega desetletja. Pri tem seveda bi se bilo moralo na kraj in na uoitelja sposobnost ozir jemati. Učitolji niso vsi jednakomorno nadarjeni za kmetijstvo, tudi niniajo vsi veselja za to stroko, kar ne more biti drugače, saj tudi iznied učiteljskih pripravnikov ni več, kakor kacili pet, ki so izredno marljivi in vneti za krnetijski pouk, zato so tudi neosnovana vsa očitanja, da se na učiteljišči v tej stvari ničesar ne stori. Po njegovem mnenji bi bilo najbolje, da se voli odbor petih članov, ki naj bi v zinislu dotičnih štajerskih določil priredil naert 0 pravnih raznierah in dolžnostih učiteljev glede šolskega vrta in ta načrt bi se izročil deželnemu šolskemu svetu, ki naj bi skrbel, da dobi zakonito veljavo. Gospod K i b n i k a r ugovarja Linhartovim trditvam ter vpraša, ali je učiteljstvo krivo, če so stroški tako malo sadii donesli ? Vrti v obče zadostujejo; ako uspehi posamičnih vrtov riiso tako znatni, krive so dostikrat krajevne razmere; v obče pa se mora trditi, da vsota v šolskih vrtih vzgojenih in razdeljenih sadnih dreves broji na tisoče in tisoče. Glede na neuspeh mora torej gospoda govornika zavrniti, kar se pa tiče predloga, da se izvoli odbor za sestavo šolsko-vrtnih določil, strinja se z nasvetom ter ga podpira. Gospod B e 1 e pravi, da kritika o raalostnih neuspehih ni naperjena proti učiteljem, marveč hotelo se je le reči, da uspehi niso v razmerji s stroški. Glede nasvetovanega odbora petib članov konferencije pa misli, da bi nikakor ue mogel vsestransko premišljenega načrta sestaviti, ker nedostaje časa. Deželni šolski svet naj bi zvedencev enketo sklical in ji naročil izdelati organičen načrt. Gospod Lapajne se ozira na trditev Linhartovo, da niso kranjski šolski vrti nič kaj prida in pravi, da obratno prav lepo napredujejo in niso nič slabši, kakor v drugih deželah. Govornik podpira predlog poročevalčev, da je šolski vrt učilo in trdi, da je s tera jasno izrečeno vse, kar je treba. Gospod Ravnikar onienja, da je še mnogo krajev, ki nimajo šolskega vrta, zato naj bi se na napravo posebna pozornost obračala in naj merodajna oblaštva šolske občine silijo, da si šolski vrt oskrbe, ako ga še nimajo. Temu predlogu dostavlja gospod Gregorin, da naj se šolski vrti snujejo tam, kjer t.o dopuščajo krajevne razmere. Ako bi bil vrt daleč od šole, potem ne ustreza svojemu namenu. Vrt rnora ucitelj vedno pred očmi imeti, da ga varuje in da svoj prosti čas zunaj šolske sobe obrača na kultiviranje vrta, ki bodi dika vaški ueilnici. Gospod Spintre ni zadovoljen, da se vrt smatra za učilo. To razlaganje bi se v najskromnejšem -pomenu besede tolmačilo in v šolski proračun bi se postavljali zneski za vrtne potrebščine 10 —15 gld. Posledica temu bi bila, da bi vse ostalo pri starem. Sicer pa govornik podpira Lin hartov predlog. Gospod deželni predsednik baron  W i n k 1 e r odobrava deloma prof. Lin hartov govor ter priznava, da pravne razmere niso določene, pomisleke pa ima proti izvolitvi odseka petih udov, ker se to ne vjema s § 18. ministerskega razpisa o deželni konferenciji. Ta odsek ne more z deželnim šolskim svetoin biti v neposredni dotiki. Kdaj bode odsek predloge stavil in kdaj jih bode konferencija prerešetala ? Gospod deželni predsednik tudi ne pritrjuje predlogu poročevalca, da naj se šolski vrt uvrsti med učila in pravi, da ta beseda še nikakor ne določa pravnega razmerja, ker ueilo je izraz splošnega pomena. Težko bi bilo dobiti dveh, ki bi bila jedinib mislij pri določitvi pravnih razmer. Soporočevalee g. Š k i/ b i n e c razpravlja vprasanje o šolsko-vrtnih pravnih razmerah z druzega stališoa, naglaša pomen šolskega vrta za niladiiio in oboino, ki naj bi v njem iniela nekako kmetijsko izobraževališče, vtrjevajočo voz med ol)čino in šolo. Razpisa deželnega šoiskega sveta zadevajoča naše solske vrte, naj bi se predrugačila in popolnila, ako so hoče to važno vprašanje v pravi tir spraviti. Ker imajo šolski vrti toliko pomena in vpliva na razvoj kmetijstva, naj bi se povsod ustanovili, kjer jih še ni. Gospod dr. Romih so strinja s poročevaleevim pr(>dlogoin trdeč, da je s teni v vsakem oziru določeno razmerje med krajnim šolskim oblastvoni, ki vzdržuje vrt in vrtnarjem ter stavi dodatni predlog, da bodi jedini in izključni gospodar šolskega vrta učitelj vrtnar, kajti s tern bi bil izključen vsak prepir. Gospod A b r a m se tudi strinja s poročevaleem in stavlja dodatni predlog, naj se z ozirom na Dolenjsko skleno, da naj 9* krajno šolsko oblastvo- dobiva razven polovice sadnih pridelkov šolskega vrta tudi polovico trtnih pridelkov, oziroina polovico vzgojenih trt. Gospod L e t n a r zagovarja predlog Linhartov glede izvolitve posebnega odbora. V koncni besedi vzdržuje g. poročevalec Šetina svoje predloge, ugovarja in pobija Linhartovo trditev in ga zavrača, da vrti niso slabi, kajti že več kot 100.000 dreves je šlo med narod in to zgolj iz šolskih drevesnic. Pomniti pa je, da učitelji niso najeti vrtnarji, vrt ni glavna stvar; učitelj je v prvi vrsti učitelj in odgojitelj, potem šele sadjerejec in kmetovalec. Neuspehi niso dokazi, da se ni dosti storilo. Naj se torej sestavi štatut za šolske vrte in vanj vsprejmo vsi dobri predlogi storjeni po konferenciji. Precej pikri ugovori silijo g. L i nh a r t a k stvarnemu popravku ter priznava, da so mnogi učitelji storili celo več, nego je bila njih dolžnost, vender bi se bilo s potrebnimi sredstvi več in kaj boljšega lehko doseglo; sicer pa podpira vse predloge, ki naj se enketi izroče v uvažanje, saj so izvirali iz debate. Po kratkem končnem govoru g. poročevalca Setine oglasi se tudi g. deželni predsednik baron \Vinkler ter pojasnjuje, da želje in sklepi deželne učiteljske konferencije nimajo obvezne moči, raarveč da so le nasveti. Pred izdavanjem regidativa je neobhodna potreba natančnih podatkov od poklicanih šolskih organov nabrati in na podstavi teh poizvedb to ukreniti, kar bode najbolje in najprikladneje za deželne razmere. Vseni nasvetom je zdrava misel podložena in tudi on je mnenja, da bi morala vsaka občina realizirati šolski vrt; dodatne predloge podpira ter pravi, da bodo učni upravi izvestno dobro došel materijal za presojanje. Pri specijalnetn razgovoru oglasi se g. prof. Linhart in je proti delitvi užitkov na dve polovici, ker bodo nastali prepiri, vsled katerih bodo šolski vrti trpeli. Gosp. Ribnikar se boji nepovoljnih posledic takega določila. Pravični bodimo, doliti je tako bremona, kakor dobodke. Mesto napredka dosegli bi še inanj in bati se je, da bi stvar šla rakovo pot. Gosp. L und er priporoča, naj se v drugi točki beseda ,,divjakov" izpusti, ker iz šolske drevesnice jemljo naj se sarao lepo vzgojeni cepljenci in razpečavajo. Nasvetn se pritrjuje. Končiio se vsprejmo soglasno poročevaleevi nasveti s popravki gg. Abrama in L u n d r a ter dodatni predlogi v nast.opni obliki: 1.) Šolski vrt je učilo, katero mora vzdrževati šolska občina. 2.) Solskega vrta sadnih in trtnih pridelkov polovica bodi last šolske občiue, vsi drugi pridelki pa naj pripadajo učitelju. 3.) Visoki c. kr. deželni šolski svet naj skliče enketo izvedencev in strokovnjakov, ki naj sestavi podrobna določila glede šolskih vrtov in razmerja med učiteljem in šolsko občino. Druga točka konferenčne razprave je bila: ,,uredba šolskih knjižnic". Porocevalec gosp. prof. Levec naglaša, da so šolske knjižnice posebno važen faktor pri vzgoji mladine ter se sklicuje najprej na učno upravo, ki se je že nmogo bavila s to stvarjo. Po § 71. učnega reda z dne 20. vel. srpana 1870. 1. mora vsaka šola inieti svojo knjižnico in nanrnega ministerstva razpis z dne 15. grudna 1871. 1. poudarja, da jc za povzdigo šolstva neizogibno potrebno osnovati šolske knjižnice. Voditeljstva naj apelirajo na javno dobrodehiost, da se pridobe sredstva za osnovo in naraščaj knjižnic. Une 10. sveeana 1880.1. so v ministerskem razpisu jasna navodila o velikosti tiska, o vriebini spisov in o odgovornosti voditeljev glede knjižnic. Rovizijski ukaz z dne 16. grudna 1885. 1. nalaga šolskim oblastv^om dolžnost za posebno pažnjo na knjižnice in njih osnovo. V nekaterih kronovinah imajo po šolskih oblastvih izdane zapisnike knjig, ali saino za šolsko ali tudi za odraslo mladino. Knjižnice druge vrste posebno vzdržujejo vez med šolo in domora. Dunajski krajni šolski svet je dovoljeval izdatne podpore in deželno šolsko oblastvo je v posebnem navodilu vse ukaze knjižnic se tikajočih priobčilo ter šolskim vodstvom dostavilo. Ako naše ljudsko šolstvo v nekaterem obziru zastaja, velja to posebno o šolskih knjižnicah. V nekaterih okrajih je izraed 20 ljudskih šol komaj jedna, da ima dobro urejeno knjižnico. Na ljubljanskih učilnicah je stanje knjižnic ugodnejše, ker mesto lepo skrbi za to. Govornik pa noče grajati deželnega šolskega sveta, ki je moral zadnjih 20 let mnogo drugih ležav pri šolstvu premagati. Glavno zapreko je iskati v krajnih šolskih svetih, ki se večinoma ne smatrajo za izvršujoče organe, niarveč mislijo, da morajo braniti interese občine proti ukazora c. kr. okrajnih šolskih svetov. Deželna učiteljska konferenoija prosi, naj deželno šolsko oblastvo vsem krajnira šolskim svetom naroči, vstaviti vsako leto v šolski proračun prispevek za šolsko knjižnico in sicer po razraeri števila šolskih razredov. V drugem delu svoje razprave reši poročevalec vprašanje: Kakšne knjige naj si šole oraislijo za knjižnice? Tu treba v prvi vrsti skrbeti za imenik knjig primernih rnladini; tak imenik naj bi dobili voditelji šol, da bi jim bila izbira olajšana. Glede na vsa ta razmotrivanja nasvetuje sledeče: Deželna učiteljska konferencija izjavlja, da je osnova šolskih knjižnic, kakor jih ukazuje § 71. lit. h, šolskega in učnega reda z dne 20. vel. srpana 1870. 1., dalje ministerski razpis z dne 15. kiraovca 1871.1. in naposled § 17., točka 13. deželnega zakona z dne 9. sušca 1879. 1. tudi na Kranjskera, ker se je uredba takih knjižnic doslej zanemarjala, po vseh ljudskih šolah, vzlasti pa po vseh večrazrednicah nujna in živa potreba. Da se take knjižnice krnalu osnujejo, vzdrže in svojemu namenu primerno urede, nasvetuje deželna učiteljska konferencija to postopanje: 1.) Kadar se-sestavlja vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebščine, postaviti je vanj za šolsko knjižnico določen znesek, ki se izroči šolskemu voditelju in se sme porabiti samo v ta naraen. Ta znesek za nobeno šolo ne znašaj menj nego po 10 gld. na leto. Pri večrazrednicah ga je z ozirora na število razredov primerno vzvišati. 2.) Izdati je o šolskih knjižnicab prir o č n o k n j i g o, katera obseza: a) Vse doslej o teni prerlmetu izdane zakonite predpise. b) Poučilo o uredbi in upravi šolske knjižnice. c) Imenik po treh starostnih vrstah razvrščenih, šolski raladini primernih knjig slovenskih, kakor tudi spisek takšnih slovenskih knjig, katere so šolska oblastva na podstavi ministerskega razpisa z dne 16. grudna 1885. 1. st. 23324, iz šolskih knjižnic izobčila. 3.) Knjižničnim odsekom okrajnih uciteljskih konferencij je naročiti, da presojujejo vsako knjigo, naraenjeno mladini, in svoje mnenje na višje mesto objavijo. V glavni razpravi se nihče ne oglasi, pri nadrobni želi gosp. Bernard, da se k prispevku dostavi: ,,ki se izroči šolskemu voditeljstvu in se ne srae za drug namen porabiti''. Gosp. Bele priporoca dostavek: ,,in za odraslo mladino" ; teinu konferencija pritrdi. Gosp. ravnatelj S e n e k o v i č je za ustanovitev stalne enkete, ki bi presojala vse nove spise za mladino in svoje mnenje naznanila deželnemu šolskemu svetu. Gosp. prof. L e v e c ni za to; več oci vec vidi in zagovarja svoj predlog, da naj odseki okrajnih učiteljskih konferencij knjige presojajo. Debate se še udeležijo gg. T o ra s i c Ivan, Bezlaj, Senekovič, Bele in g. deželni predsednik sara. Večina je za centralizacijo. Naposled bil je vsprejet g. S e n e k o v i č a predlog, ki slovTe: -Vis. c. kr. dež. šol. svet se naprosi, da skliče stalen odbor izvedencev, ki z ozirom na minist. razpisa z dne 3. prosinca 1883. 1. št. 13456 ex 1882, in z dne 16. grudna 1885.1. št. 23324, presodi vsakonovo slovenski mladini namenjeno knjigo ter poroča o nji c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Na to zaključi gosp. prvomestnik drugo sejo ob 121/-' nri ter določi tretje glavno zborovanje na četrtek 3. kimovca ob 9. uri dopoludne. VI. Razstara učil r I. mestni Soli. Koncem drugega glavnega zborovanja naznani okr. šol. nadzornik gosp. Andrej Zumer, da je učiteljstvo I. mestne šole priredilo v čast gg. delegatom in gostom deželne učiteljske konferencije razstavo raznih učil v II. nadstropji I. mestne šole ter vabi prijazno gg. delegate in drugo učiteljstvo, da si blagovole ogledati to razstavo. Radostno je vzelo učiteljstvo to vabilo na znanje in se mu odzvalo popoludne od 3.—6. ure v mnogobrojnem številu. Vsak obiskovalec izrazil se je prav polivalno o krasni in zanimivi razstavi, koja dela cast učiteljstvu I. mestne šole. Podrobnosti o tej razstavi prinesel bode ^Ucit. Tov." svojim bralcem pozneje. VII. B a n k e t. Ko smo se na predvečer deželne učiteljske konferencije prav prijazno med sabo pomenkovali o raznih šolskih težnjah, sproži prof. in okr. šol. nadzornik gosp. L e v e c misel, bi li ne bilo umestno, ko bi priredili v tem času, ko zborujejo delegatje deželne učiteljske konferencije, banket in povabili p. i. gg. člane deželnega šolskega sveta, gosp. župana ljubljanskega i. t. d. Z rokoploskom je pozdravilo zbrano uciteljstvo to izvrstno misel ter sklenilo na predlog gosp. nadzornika Z n m r a prirediti banket na sredo večer v Ferlincevi gostilni ,,pri Zvezdi". Točno ob napovedani uri (ob 8. zvečer) so se pričeli zbirati na vrtu ,,p r i Z v e z d i" delegatje učiteljske konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzorniki in mnogo drugih ljudsko-šolskih učiteljev, skupaj nad 100 osob. Kot častni gostje so se udeležili banketa gg. deželni šolski nadzornik Suinan, vladni svetnik Merk, cesarski svetnik Murnik, šolski svčtnik Hrovath, ravnatelj dr. Juno\vicz, primarij dr. vitez B1 ei\veis in ravnatelj Praprotnik, kateri gospodje so razven gosp. Hrovatha vsi člani c. kr. deželnega šolskega sveta. Vrsto napitnic je odprl g. nadzornik Žumer, ki je v lepih besedah slavil pravega ustanovitelja nove šole. presvetlega vladarja in cesarja F r a n e i š k a J o ž e f a I. Napitnica je bila vsprejeta z burnim odobravanjem, pevci so zapeli na to stoje cesarsko pesem. Gosp. prof. L e v e c slavil je v prekrasnih besedah zasluge gg. članov deželnega šolskega sveta ter pil najprvo na zdravje nenavzočnega gosp. predsednika deželnega šolskega sveta in potem pa zaporedoma na zdravje vseh navzočili clanov. Za to napitnico sta se zahvalila prsv lepo gg. deželni šolski nadzornik J. Šuman in vladni svetnik Merk. Prvi je napil kranjskemu ljudskemu učiteljstvu, drugi c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom. Gosp. nadučitelj Ravnikar je napil gg. ravnateljema Hrovathu in Senekoviču; odgovoril je tej napitnici gosp. ravnatelj Senekovič. V imeni c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov se je zahvalil g. nadzornik I v. T o m š i č. S tem je bila vrsta oficijalnib napitnic završena. Gg. pevci so navzočne ves večer zabavali z izbornim petjem. Skratka, bil je lep večer, katerega gotovo v prijaznem spominu ohrani vsak udeleženec. Iz govorov in njih glasnega odobravanja pa se je videlo, da ima tista stranka, ki tako rada in pri vsaki priliki prav po nepotrebnem ruje zoper sedanje šolstvo in ljudsko učiteljstvo ter želi brez vsacega vzroka (posebno pri nas na Kranjskem) prenaredbe dozdanjih solskih zakonov jako malo privržencev! Jakob Dimnik.