Lani, gda sam po gauški odo za krispanom, nejsam dau valati svojim očam, ka sam vido. Eden za drugim so ležali boričke na zemlej. Sprvoga sam tau mislo, ka je stoj vküppobere, dapa nej je tak bilau. Bili so taši tö, ka so dva mejtra visika stebla stala, dapa vreka nej bilau. Tak je gauška vögledala, kak če bi kakšni velki viher te boriče vöstrgo z zemlé ali bi je pa prejkstrgo. Tisti srmačeki, steri so tam ostali, so samo zato tam bili, ka so nej bili brezhibni. Tak delamo, kak če bi mi lidgé brezhibni bili. Bijo je taši tam njani borič, ka ma je edna vejka falila spodkar, bijo je pa taši, šteri je vrejek na dva rasi emo. Najraj bi je vse domau neso, dapa žau, samo enga sam leko »obrano«. Kak sam s krispanom v rokej prauti daumi üšo, na tiste lidi sam brodo, šteri tau delajo s krispani. Ka mislijo?! Ka je božič samo od krispana odvisen? Če lepši krispan maš, te de svetek tö lepši. Leko se drugim vališ, moj je najlepši, najdragši pa tak tadala. Tau je baja, ka večini lidam je samo tau važno (fontos), ka se vidi, 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Naj baude božič vsakši den 
tisto pa nej, ka je znautra. Gda je božič, te je vse lejpo pa dobro, pa probamo tak živeti, kak bi ovak tö trbelo. Tašoga reda znamo, ali probamo gučati o lübezni, o lübezni do držine, do bližnjoga človeka, do rojenoga božjega sina. Samo baja je v taum, ka božični svetki samo dva dni držijo, nika več nej. Ka je pa te s tistimi tristau šestdesettrejmi dnevi? Vse té vrejdnosti pozabimo, od šteri so božični svetki tak lejpi, pa živemo tadala tak kak do tejga mau. Leko bi pravo, ka takšni smo, kak če bi skizofreni bili. Dapa dja sam vekivečni optimist pa vüpam, ka potejm že nede tak tadala. Vejpa ta stara slovanska rejč ka korčun (karácsony) tak tau pomeni, ka nika prejkstaupti. Če je že tak, te staupimo velkoga, pa probajmo tak živeti, kak če bi vsakši den božič bijo. Svetiti pa ga leko svetimo na konca leta, te gda ga z rdečimi numerami najdemo v kalendari tö. S tejmi mislimi vam želejm blajžene svetke pa srečno nauvo leto. 
Karel Holec 
2 


Predsednik Državnega 
zbora RS v Porabju 

9. decembra je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar obiskal Monošter, kjer se je sestal s predstavniki Porabskih Slovencev. Na pogovorih v Slovenskem kulturnem in informativnem centru so sodelovali tudi odpravnica poslov na veleposlaništvu R Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec, generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar, predsednik komisije DZ za Slovence v sosednjih državah in po svetu Miro Petek in župan občine Lendava mag. Anton Balažek. 

Porabski Slovenci na pogovoru z ministroma in državnim sekretarjem 
TUDI O ČEZMEJNEM PROJEKTU 
“SOSED SOSEDU” 

Ko je Monošter obiskal predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar, so Slovence iz Avstrije, Italije in Hrvaške v Ljubljani sprejeli zunanji minister Samuel Žbogar, minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar za Slovence v sosednjih državah in po svetu, dr. Boris Jesih. Naslednji dan, 10. decembra, pa so se ministra in državni sekretar pogovarjali s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, predsednikom Zveze Slovencev Jožetom Hirnökom in slovenskim generalnim konzulom v Monoštru, mag. Dragom Šiftarjem. Predsednika Državne slovenske samouprave in Zveze Slovencev sta ministra in državnega sekretarja seznanila z aktualnim stanjem manjšine in odprtimi vprašanji, povezanimi zlasti s financiranjem dvojezičnega šolstva in manjšinskih ustanov, madžarskem parlamentu. Ministra sta Porabskim Slovencem zagotovila vso podporo pri reševanju teh problemov, priložnost za to pa bo, po besedah ministra tično ponudbo Porabja. Nosilka projekta je Razvojna agencija Slovenska krajina. Tako Martin Ropoš kot Jože Hirnök sta po srečanju povedala, 

Samuela Žbogarja, tudi načrtovana skupna seja vlad Slovenije in Madžarske spomladi 2009. Predstavnika manjšine sta prosila tudi za podporo vlad obeh držav pri uresničevanju čezmejnega projekta »Sosed sosedu«, ki da je bil pogovor koristen za obe strani, ena se je seznanila s problematiko, manjšina pa je dobila zagotovila za pomoč Slovenije pri razreševanju aktualne problematike. 
pa tudi z neuresničenim zas-kandidira za sredstva programa Tekst in fotografija: 
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je izpostavil 
topstvom slovenske manjšine v Interreg in želi izboljšati turis-Ernest R. 
predvsem to, da R Madžarska ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki iz
hajajo iz leta 1992 podpisanega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Sloveniji in slovenski narodnosti na Madžarskem. Po mnenju predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša narodnosti na Madžarskem niti na volitvah 2010 ne bodo dobile svojih poslancev, saj za to ni politične volje, kajti parlament bi moral najkasneje do konca tega leta sprejeti novelo volilnega zakona, na podlagi katerega bi lahko manjšinci kandidirali na naslednjih volitvah. Višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger je med drugim opozorila na to, da sta učenje slovenskega jezika in odnos do le-tega pogojena tudi z gospodarskim razvojem Porabja, predvsem s prisotnostjo slovenskega kapitala, ki ga v Porabju zaenkrat sploh ni. Vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač je predstavila nekaj že izvedenih in načrtovanih projektov, pri projektu »Sosed sosedu«, s katerim se je agencija prijavila na razpis v okviru sosedskega programa Madžarska-Slovenija, je zaprosila tudi za pomoč predsednika Državnega zbora. Po mnenju dr. Gantarja se kljub dobrim odnosom med državama stvari ne premaknejo naprej. »Vsekakor bomo opozarjali svoje madžarske partnerje, da izpolnijo svoj del zaveze, ki izhaja iz meddržavnega sporazuma. Razlika med Slovenci na Madžarskem in Madžari v Sloveniji je prevelika. Slovenija bi morala zahtevati enak tretma za svojo manjšino, kot jo ima ona do madžarske narodne skupnosti.« 
Predsednik Komisije za Slovence v sosednjih državah in po svetu Miro Petek je poudaril, da je Slovenija pred dvema letoma in pol sprejela zakon o Slovencih v sosednjih državah in po svetu, ki je predvideval ministra za Slovence. Po volitvah se je to tudi izpolnilo, minister dr. Boštjan Žekš je nov motiv med matico in slovenskimi manjšinami. Po njegovem mnenju je paradoks, da govorimo o dobrososedskih odnosih in prav države, ki jih imamo za dobre sosede, ne poskrbijo za slovenske manjšine. Dr. Pavel Gantar je svoj obisk končal na Generalnem konzulatu R Slovenije v Monoštru. 
M. Sukič 
Predavanje akademikinje prof. dr. Zinke Zorko 
Prekmurski knjižni jezik v Porabju 

tudi ta roman pri predstavitvi našega narečja. Ugotavljala je, da so 
določene prispodobe ali pridev
niki v narečju bolj duhoviti kot v knjižnem jeziku. Akademikinja dr. Zinka Zorko ima tudi načrt, ki bi ga, če bi se uresničil, bili zelo veseli tudi v Porabju. Namerava namreč napisati kratko slovnico porabskega narečja, ki bi prav prišla vsem nam – tudi piscem Porabja – ki pišemo tudi v narečju. 
M. Sukič 
5. decembra je na povabilo Generalnega konzulata R Slovenije v Monoštru imela predavanje o jeziku prekmurskih in Porabskih Slovencev akademikinja dr. Zinka Zorko, ki ga je podnaslovila 
»Od Jožefa Košiča do Franceka Mukiča«. 
Dr. Zinka Zorko je svoje predavanje začela z osebnimi spomini, kajti v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja je raziskovala porabsko narečje, in sicer števanovsko inačico porabščine, saj je gornjeseniški govor v svoji diplomski nalogi takrat že obdelal Francek Mukič. Na kratko je razložila, zakaj je po njenem prekmurščina in z njo tudi porabščina nadnarečni jezik, ki ga imenuje tudi prekmurski knjižni jezik. V tem jeziku so namreč nastajale (v Porabju še danes nastajajo) knjige z verskimi in tudi posvetnimi vsebinami. Bogastvo tega jezika je predstavila na več primerih. Začela je pri Küzmičevem prevodu Nouvega zakona (1771), ki je zaradi grške osnove tudi skladenjsko zelo bogat. Pri Jožefu Košiču oziroma njegovem jeziku v delu 
Zobriszani Szloven i Szlovenka 
med Mürov i Rabov je ugotavljala, da je ta jezik preprostejši, kajti 

zaradi vsebine je bila namenjena knjiga širšemu občinstvu. Preko Irene Barber in Karla Holeca je potem prišla do Franceka Mukiča, katerega roman Garaboncijaš/Črnošolec je v narečju in knjižnem jeziku, v teh dnevih pa je prišla iz tiskarne tudi madžarska inačica prvega porabskega romana. Dr. Zinka Zorko, ki še zmeraj predava na mariborski univerzi, uporablja 



3 

Ljubljana: 24. slovenski knjižni sejem 
BREZ KNJIGE NIMAMO ŠANS EVOLUCIJA SE NADALJUJE 

Opica, z odprto knjigo v rokah, je bila pomenljiva in izzivalna maskota letošnjega, 
24. slovenskega knjižnega sejma, ki si ga je v ljubljanskem Cankarjevem domu ogledalo blizu 39800 obiskovalcev iz Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Predsednik upravnega odbora Rudi Zaman je ta podatek komentiral z ugotovitvijo, da je sejem presegel pričakovanja na vseh področjih. 
Predsednik je še poudaril, da je bilo več obiskovalcev, več založnikov, knjižni sejem je ponudil več dogodkov, ki so bili odlično obiskani (kar po izkušnji avtorja in še nekaterih ocenah ravno v celoti ne drži), prav tako so tudi založniki zadovoljni s svojo prodajo. Na 24. knjižnem sejmu je sodelovalo 113 založb, med njimi tudi uveljavljene slovenske založbe iz sosednjih držav: Mohorjeva družba iz Gorice v Italiji in Celovca v Avstriji, Drava iz Celovca, Slovenska knjiga in Mladika iz Trsta. Založništvo tržaškega tiska, v Bazarju malih založnikov tudi Pavlova hiša – Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko. Skupaj so organizatorji našteli prek 4 tisoč knjižnih naslovov. Knjižni sejem tradicionalno spremljajo številni dogodki in prireditve: poseben oder za pisatelje v soorganizaciji Društva slovenskih pisateljev pod naslovom Okusimo besedo, Forum za obiskovalce, Debatna kavarna, Založniška akademija. Vsako leto ima knjižni sejem tudi gostujočo državo, tokrat je bila v središču Francija. Glede na to da zdaj povsod govorijo o gospodarski in 
finančni krizi, se tej temi ni mogel izogniti tudi knjižni sejem. Predsednik sejma Rudi Zaman je ob tem dejal, da nas je zgodovina naučila, »da se ljudje v času krize obrnejo vase. Ko zmanjka denarja za gliserje in vikende ter je potovanj vse manj, ostanejo prosti večeri in takrat je priložnost za branje knjig«. 
Rudi Zaman je napovedal posebno strategijo za prihodnje leto: »Na jubilejnem 25. sejmu bi morali nagovoriti odraščajočo mladino od 12. do 18. leta starosti, pri kateri je kriza branja največja.« 
Na forumu za obiskovalce je Pavlova hiša – Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, pripravila predstavitev dvojezične pesniške zbirke Ernesta Ružiča Vtisnjenke 
– Ein-Pregungen. Avtor in voditeljica pogovora Norma Bale sta sicer skromnemu številu obiskovalcev posredovala nekaj informacij o položaju štajerskih Slovencev v Avstriji in Porabskih Slovencev na Madžarskem. Ob tem je bilo rečeno, da so bili štajerski Slovenci dolgo nepriznana manjšina v Avstriji in zamolčevana manjšina s strani nekdanje Jugoslavije in Slovenije. Tudi 
o Slovencih na Madžarskem je vedenje v Sloveniji sila skromno. Pavlova hiša – Kulturno društvo člen 7 je knjižno produkcijo, literarno zbirko, v kateri je kot 5. knjiga izšla zbirka Vtisnjenke – Ein-Pregungen, znanstveno zbirko in druge publikacije predstavila na Bazarju malih založnikov. Kot je povedala predsednica KD člen 7. Suzanne Weitlaner, so se obiskovalci zlasti zanimali, 
»kje na Koroškem živijo štajerski Slovenci« in bili presenečeni, ko so dobili osnovne informacije o Slovencih v okolici avstrijske Radgone in ob avstrijsko-slovenski meji proti Lipnici/Laibnitzu in še naprej do Arneža/Arnfelsa. 
»Predvsem zato je bilo pomembno sodelovati tudi na knjižnem sejmu v Ljubljani,« poudarja Suzanne Weitlaner, ki je predsedniku Slovenske manjšinske koordinacije Rudiju Pavšiču za prihodnje leto predlagala soorganizacijo vseh slovenskih založb iz sosednjih držav na jubilejnem, 25. sejmu. Tedaj bi s svojimi izdajami, vključno s Slovenskim koledarjem in knjižnim darom, ki bi moral iziti vsaj en mesec prej kot običajno, lahko sodelovala tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Tudi v tem primeru bi se videlo, kako velike so razlike med literarno produkcijo posameznih manjšin med Slovenci v sosednjih državah. 
eR 
Vegetiranje Radia Monošter 
S širitvijo programa 
ne bo nič 

Radio Monošter se je svojim poslušalcem prvič oglasil junija leta 2000. Petelin, ki je simbol slovenske radijske postaje, namenjene Porabskim Slovencem, pa vse bolj poveša glavo. Krivo je pomanjkanje finančnih sredstev, kar se kot rdeča nit vleče že vse od ustanovitve. Ker je madžarska država zagotovila premalo finančnih sredstev, naslednje leto ne bo prišlo do širitve radijskega programa z osmih na 24 ur tedensko. 
»Malce smo žalostni, da smo takšni nebogljenčki, da še vedno delujemo kot nekakšen dijaški ali vaški radio, ne pa kot prava radijska postaja,« pravi urednik in direktor Radia Monošter Francek Mukič, ki se v uvodu dotakne tudi primerjave s Pomurskim madžarskim radiem (MMR), ki je pred dnevi praznoval 50 let svojega obstoja, oddaja pa več kot 18 ur programa dnevno. Pravi, da ne pričakujejo reciprocitete, sami pa bi radi uresničili svoje načrte po širitvi radijskega programa med delovniki z ene na tri ure, ob nedeljah pa z dveh na šest ur. Dejstvo je, da madžarska država že od vsega začetka zagotavlja le približno polovico potrebnih sredstev za nemoteno delo Radia Monošter. Tako že vrsto let dobivajo 17 milijonov forintov letno, polovico denarja pa morajo potem pridobiti preko različnih natečajev. »Normalno bi lahko 10 do 20 odstotkov sredstev dobili preko natečajev. Za širitev programa smo ocenili, da bi potrebovali najmanj 40 milijonov forintov letno, obljubili so nam dodatnih 5 milijonov, to je potem skupaj 22 milijonov, tako da smo spet ostali pri polovici potrebnih sredstev,« pojasni Francek Mukič, ki meni, da je na ta način madžarska država poskušala »odkljukati širitev«, in umakniti to točko z dnevnega reda različnih sestankov, na katerih je bil Radio Monošter v zadnjih letih kar nekakšna rdeča nit meddržavnih pogovorov, tudi na najvišji ravni. In da bi ublažila stisko, Slovenija vsako leto primakne nekaj denarja, »čeprav potem nenehno dobivamo signale, da se ne obračamo na pravi naslov,« pojasni Mu-

kič in doda: »Tako dvostransko beračenje, »kodivanje« je malo ponižujoče, saj vemo, da bi denar za naše delovanje morala zagotoviti madžarska država. Slovenija pa bi morala biti bolj odločna, na ustreznih mestih, v Budimpešti bi morala odločno udariti po mizi.« Pri monoštrskem radiu so se odločili, da pod danimi pogoji ne bodo šli v širitev programa. Glede na težave, ki se napovedujejo zaradi finančne krize na Madžarskem, pa se bojijo, da bodo imeli naslednje leto kar nekaj težav pri pridobivanju sredstev za svoje delovanje. Madžarski RTV svet, ki je letno običajno primaknil okrog 6 milijonov forintov, je že namignil, da bo denarja manj. Poleg tega se napovedujejo občutne podražitve elektrike, plina… »Moja žena, Marija Kozar, je na sestanku medijske komisije omenila, da to, kar počnemo na Radiu Monošter, ni nobeno delovanje, ampak gre le za vegetiranje. Strinjam se s tem. Po osmih letih sem že res malo naveličan vsega in razmišljam, sicer ne resno, da bi vse skupaj pustil. Dejstvo je, da se zelo rad pogovarjam z našimi, pa tudi z vašimi ljudmi, Goričanci; to mi še daje veselje in voljo da vztrajam, počnem še malo, še nekaj časa...,« zamišljeno in dvoumno konča direktor Radia Monošter. 
Silva Eöry 


4 


Nepozabni božični koncert 

Slovensko društvo v Budimpešti že od začetka delovanja prireja božične koncerte. Vsakši koncert je lejpi, so pa takšni, ka se malo razlikujejo od drugi. Spomnim se, ka 
smo pred desetimi leti tö meli en tak koncert, ka smo vsigdar o njem se pogučavali, če smo se po tistim srečali. Te so bili pri nas Sobočanci, člani društva penzionistov iz Murske Sobote. Na letošnjo božično prireditev smo pozvali varaške ljudske pevke, stere spejvajo pod vodstvom Marije Rituper. One so že pred lejti tö bilé tü, tak ka se dobro poznamo. Pozvali smo ešče moški kvartet iz Martinja tö, steroga vodi Ciril 
Kozar. Z gospaudom Cirilom smo že tö stari znanci, ka on igra na orglaj seničkomi zbori, gda mamo slovensko mešo v Budimpešti. 
6. decembra popodneva v 4. vöri se je začno program s pozdravnimi besedami Agote Merkli Kállay. Najprva je gorastaupo moški kvartet iz Martinja, začnili so z adventnimi pesmimi, med sterimi se nam je trno vidla tista, stera 
pripovejdala o tom, ka so pastirci šli v Betlehem pa iskali Mešiaša, steri se je rodiu. V eni štalici so ga najšli, s slamo pokritoga, gde je sladko spau. Nesli so ma darila, pa so radi bili, ka se je rodilo dejte, ki nam odrešenje prinese. Spejvali so pa od domače hiše tö, stera je že stara več kak stau lejt, ali nam je najljubša na svejti, ki smo se tam rodili. Tam nas je mati zibala, tam smo bili mladi, zato nam je bola draga kak cejli svejt. Tak je lejpa bila, ka so človeki skunze prišle v oči. Varaške ženske so tö šest pesmi spejvale. Najbole so se nam vidle pesmi Eta nauč, Zvonček, Večerni zvon. Mi smo tö vcuj spejvali, ka je dirigentka Marija Rituper nam tö dirigirala. Od tej lepša je pa bila pesem Sveta nauč… Ta pesem sta dva zbora vküper spejvala, pa gda so go ponovili, te ešče publika tö. Te lejpe pesmi, tau lejpo spejvanje nam je seglo 
do srca. Tak svetašnjo je gratalo, kak če bi že rejsan sveta nauč bila. Po koncerti smo meli prijatelski večer, malo smo nazdravili pa se pogučavali. Mlajši so pa najbole čakali Miklauža. Veselo je gratalo, gda je Ciril Kozar naprej vzejo harmoniko pa zaigro. Zahvalim se skupinam pa našim gostom tö, da so počastili naš svetek. Z veleposlaništva RS v Budimpešti sta bila z nami svetovalka Angelina Trajkovski pa konzul Blaž Masle. V imeni Slovenskoga društva v Budimpešti se lepau zahvalimo skupinam, jim želimo, naj tak lepau delajo tadale, naj se ešče večkrat leko srečamo. 
Irena Pavlič 
Angel je prineso… 

Leto je že pa do konca prišlo, dnevi samo tak tafüčkajo, so pa duge noči. Slejdjen mejsec leta je nika posebno lejpoga. Mala deca se veselijo, ka pride sveti Miklauž, pa prinesé dar. Bojijo se ga, no, nej Miklauža, bole krampusa. Takšega cajta bole bogajo, pišejo malomi Jezuši, ka naj njim prinese. Ponim moja mlašeča leta, ka sta mi mama pa oča povedala, ka trbej lepo Boga moliti, če ščemo v nebesa pridti. Jezušek de nas rad emo, če mo se lepo včili, stariše bogali. Vse kaj rada pozabim, ali tau ne morem pozabiti. Tou je tak bilou, ka sam ešče mala bila, sam vörvala, ka Jezuš krispan nosi. Naši stariške so nej mogli špile, cuker, okraske küpiti na krispan, ka se dalo, so sami naredili. Geseni sam z očom krave pasla. Ka vidim, oča na enom velkom borej v svoj förtok šküfke beréjo, štere so bole male. Šküfke so lepo gor na peč sklali, ka bi se nej strle. Šküfke so z lojom pošprickali, so takše lejpe gratale, kak če bi snejg gorspadno. Babica so Krajcarnoga Djožina, dugoletnoga zvonara, prosili, naj ne liči tiste male falajčke svejče tá, ka tau njim trbej. Znate, kakši lejpi je biu moj krispan? Kakšo veselje je bilau, kak sam se radüvala. Cejlo leto je moja tetica tádejvala lepše papire. Sam vidla, ka ji je ešče vöpeglala, ka naj nedo zmoždjeni. Ona je tü cuker pa repo nüt sükala, ka je na krispan obešavala. Mogoče, ka smo se mi tomi cukri bole radüvali, veselili, kak zdajšna deca v tom modernom svejti pravomi cukri. 
Advent je biu lejpi, ešče zdaj imam pred očami, gda smo se zbrali, celi krošeo lüdi, ka smo v velkom snegej v kmici šli k zornicam. Šparati je trbelo, etak gnauk eden, drugič drügi neso svejčo ali šturlamp. Kak se je tau od daleč lejpo vidlo od vsej krajov Senika... V tisti adventni sveti cajtaj smo zazrankoma v pau šestoj šli zdomi, ka se je pred mešo rožni vejnec molo, šteroga so Törkin Djüra molili. Po meši pa deca v šoulo. Zdaj ranč tau ne vejo v našom orsagi ništerni, ka so rorate meše. Pred letom sam nikši kviz gledala na naši televiziji. Pitanje je bilou, gda se slüžijo rorate meše. Štirge so bili pitani, eden nej znau. Mene je sram bilo, kama smo prišli. Istina, ka je moja generacija v siromaštvi gorrasla, dapa lepou so nas vzgojili. V Boga smo vörvali, se vüpali in eden drügoga bole lübili, poštüvali. Kak so v cerkvi ženske lepo spejvale pesmi: »Vi oblaki ga rosite; Pozdravljena žena; Dopuni se oblübe čas«. Štera mi je sploj pri srci, je: »Vso zemljo tema krije in spijo rožice«, tau pesem so me prababica navčili. Moram povedati, ka vsakši narod ima svoje pesmi, ali zame nega lepšij, kak so naše slovenske adventne pesmi. Naši predniki so v tom cajti nej držali veselic, nej so se ženili. V cerkev so ojdli, rožni venec je več molilo kak zdaj po nedelaj. Tijo so čakali Odrešenika sveta. Dragi bralci časopisa Porabje! Želejm Vam iz srca milosti pune božične svetke, božjega blagoslova, obilno, zdravo, v miri veselo novo leto. 
Vera Gašpar 





5 

BOŽIČ – PRAZNIK LJUBEZNI Adventni koncert 

»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« 
Nikjer, niti v Svetem pismu niti v drugih avtentičnih virih ne najdemo točnega datuma rojstva Jezusa Kristusa. Njegov rojstni dan so praznovali že v 
drugem in tretjem stoletju po našem štetju v Egiptu in tudi v drugih državah naše Zemlje, kakor poročajo nekateri viri. Praznovanje Kristusovega rojstva 25. decembra je Rimska cerkev uvedla že v četrtem stoletju. Tako že od četrtega stoletja naprej praznuje ves krščanski svet 25. decembra Kristusovo rojstvo, z izjemo Vzhodne Cerkve, ki praznuje ta dan 6. januarja. Ta novi praznik 25. decembra je verjetno povezan s predkrščanskim praznovanjem rojstva nepremagljivega Boga-Sonca – Mitra (Mithrasa), ki se je imenoval »natalis solis invicti«. Cerkev je izkoristila ta praznik in ga je imenovala za praznik Kristusovega rojstva, da bi na ta način prikrila poganski praznik. Božič je največji krščanski praznik, praznik rojstva našega Odrešitelja, ki ga praznujejo vsi narodi sveta, katoliška, protestantska in delno tudi pravoslavna cerkev. Na ta dan zvenijo besede hvaljenja Boga v vseh jezikih in v vseh cerkvah sveta, in ravno tako tudi božična voščila. Imena tega praznika poznamo v različnih jezikih, in tudi tisti 
(Evangelij po Luku 2, 10-12) 

jih poznajo, ki tujih jezikov sicer ne obvladajo. V slovenskem jeziku je beseda »božič« pravzaprav pomanjševalnica besede Bog, in oznanja, da se je na ta 
dan rodil »mali Bog« – Jezus. Angleška beseda Christmas je okrajšava sintagme »Christ’s mass«, kar pomeni Kristusova maša in izhaja iz starogrške sintagme »Cristes maesse«, kar pomeni Kristusov praznik. V Nemčiji se ta praznik imenuje Weihnachten, kar pomeni »sveto noč«. V novolatinskih ali romanskih jezikih izhaja naziv božiča iz sintagme »Dies natalis Domini«, kar pomeni »Gospodov rojstni dan«. Iz besede »natalis« izhaja na podlagi raziskav filologov italijanski izraz »Il Natale«, španski »La Navidad« in francoski »Noel«. V teku stoletij je nastala cela vrsta čudovitih božičnih himn. Večina teh je cerkvenih, slavijo rojstvo Kristusa, in so v glavnem francoskega, italijanskega in nemškega izvora. Najstarejša himna izhaja iz četrtega stoletja. Božič je na vsak način obdobje lepe glasbe, lepih melodij, ki poudarjajo svečano razpoloženje, ko jih poslušamo v cerkvah in koncertnih dvoranah. Ko se bližamo božiču, se vsi orkestri, vsi pevski zbori pripravljajo na božične koncerte. Najbolj priljubljena in najbolj znana božična pesem je vsekakor Sveta noč. Njeno besedilo je prevedeno v več kot 300 jezikov, v svetovnem merilu pa velja za največkrat izvajano pesem vseh časov. Izvirno besedilo (nemško: »Stille Nacht, heilige Nacht«, angleško »Silent Night«) je napisal leta 1818 duhovnik naselja Oberndorf pri Salzburgu v Tirolskih Alpah, Joseph Mohr, avtor glasbe pa je učitelj iz vasi Arnsdorf Franz Ksaver Gruber. Pesem so prvič zapeli na božični večer leta 1818 v vasi Oberndorf v cerkvi svetega Miklavža. Že prva izvedba ob spremljavi kitare je bila kronana z velikim uspehom. Torej, izhajajoč iz te majhne vasi, je ta pesmica osvojila ves svet. Eden najvažnejših simbolov božiča je božično drevesce, brez katerega praznik prav gotovo ne bi bil popoln, brez katerega si Svetega večera niti predstavljati ne bi mogli. Božično drevesce je simboliziralo nekoč na podlagi razlage Svetega pisma Jezusov rodovnik. Povezujejo ga pa tudi z drevesom spoznanja. Pri nas na Madžarskem so uvedli krašenje božičnega drevesa v drugi polovici devetnajstega stoletja, in sicer pod vplivom dunajskega dvora. Najprej so jih postavljali v plemiških družinah, pozneje pa še v bogatih meščanskih družinah. Pri kmetih se je ta navada začela širiti šele v dvajsetem stoletju. Zakaj imenujemo božič praznik ljubezni? Tudi to ima svetopisemski izvor, kajti Jezus Kristus nam je s svojo ljubeznijo bil zgled, pokazal je, kakšen naj bi bil tudi naš odnos do sočloveka. Vsako rojstvo je pravzaprav praznik sreče, praznik ljubezni, ki jo starši čutijo do svojega otroka. Kako je to mogoče, da veliko ljudi ravno ob božiču trpi zaradi osamljenosti, kljub temu da niso nič bolj osamljeni kot ostale dni leta. Morda je vzrok za to tista ljubezen, ki jo na vsakem koraku vidijo pri tistih, ki imajo družine, in pre
na Dolenjom Seniki 

Slovenska manjšinska samouprava na Dolenjom Seniki se je odlaučila, ka de organizirala adventni koncert. Cilj smo meli, ka bi se čüla slovenska sveta pesem v cerkvi. Zato smo pozvali ljudske pevce z Gorenjoga Senika. Prvo adventno nedeljo popodnevi v štrtoj vöri se je začnila sveta meša. Gospod Merkli so z dvornikami v kmici stopili pred oltar. Za nekaj trenutkov se je vožgala prva svejča na advent

nom venci. Med tem je kantor lejpo igro in spejvo. Po meši so 
stopili pevci pred oltar. Spejvali so dvej pesmi, potem smo čüli 
nekaj besed o adventnom časi. Kaj nam pomeni advent, kak 
se pripravlamo na božič. Pa še tau, ka je pesem, sveta pesem 
duplanska molitev. Pevci so tau potrdili tö. Potem so spejvali 
še dvej lejpe pesmi. Vera Gašpar, vodja pevcov, je s toplimi re
čami pozdravila vse navzoče in želila tiji adventni čas. Prosila 
je, ka bi naslednjo pesem spejvali vsi vküper. Med tem so pevci 
vzeli v roke vožgano svejčo in začnili spejvati z gospodom in 
kantorom vküper, Je angel gospodov oznanil Mariji ... Po
svejti so se vogasnili, samo so svejče svejtile. Človek je emo 
dvojni občutek. Po plečaj je mrazilo, znotraj okoli srca smo pa 
čütili toplino. Na konci so pevci dobili lejpi plosk. To pomeni, 
ka so verniki bili zadovolni z njimi. 
V imeni slovenske manjšinske samouprave se lepo zahvalim 
pevcom, ka so sprejeli našo vabilo, lejpi adventni koncert dr
žali Senčarom. 
Želim vsem bralcem blajžene božične svetke. 
Marija Čato 
življajo zato svojo osamljenost značilen zanje v otroških letih, bolj tragično. Prav gotovo pa kajti pogrešanje ljubljenega se ne primerjajo s tistimi, ki človeka kakor črn oblak zakriniso srečni, ki se ne razumejo va brezskrbni blišč praznika, in se celo leto le prepirajo. Če v katerega se naseli žalost. Z bi pomislili tudi na to, bi prav minevanjem časa vedno več gotovo z večjim zadovoljstvom oblakov zakriva brezskrbni preživljali te dneve. svet srečnega praznovanja. V Kakor mineva čas, vsi čutimo, olajšanje obudimo spomine na da se vzdušje božičev spremi-nekdanje božiče, obudimo sponja. Ko človek zgubi nekoga mine na tiste svojce, s katerimi od svojih bližnjih, tudi božiči smo še le v svojih mislih lahko niso več takšni, kot so bili ne-skupaj. koč. Izgubijo tisti lesk, ki je bil Suzana Guoth 



6 

Božič po svejti pa pri Slovencaj 

Najvekši pa najstarejši kr-gda vörnicke čakajo, ka pri-baukše na drügi den, na mauč pa energijo. Na sveti geličanov pa geste v Prekščanski svetek je vüzem, de Kristuš. Adventne vence štefanovo titi. večer iz vodé grata vino, murji. Uni nemajo meše v božič pa je don najbole so začnili oprvin rediti na Božič ma po svejti dosta srebro pa zlat. Vnoči gučijo paunauči, liki že v pau sedlübléni med lüstvom. Sve-Nemškom pa na Švedskom, ovaški imen. Slovenski stvarine, štere vejo več kak moj večer. (Jezušček je prej timo rojstvo Jezuša Kristu-kisnej so je pripelali v naše »božič« znamenüje »mali lidgé. Na Dolenjskom lüčajo na sveti večer eške mali, ša, ne vejmo pa za gvüšno, kraje tö. Vsikšo nedelo pri-Baug«, romanski geziki pa sausadge prejk dveri v ižo paunauč pa je nej pravi cajt pred keukimi lejtami se je žgemo svejčo, ka zname-so ime dobili iz latinskoga lejšnike pa oreje, šteri so za mlajše.) Ovak tö bole vünaraudo. Gnes zvekšoga nüje, ka je Kristuš posvejt »natale« -»rojstvo«. Tak ta-ranč tak simbol za srečo. zem svetijo. brodijo, ka šest lejt pred ti-sveta. ljanski »Natale«, španjolski Božične pesmi so sprvoga V južnoj polobli (déli féltestim, kak so pred več stau Vsakši den v leti, naj bau »Navidada« pa francuski lejtami vözračunali. Tau pa nedela ali svetek, má samo »Noel«. Nemški »Weihje gvüšno, ka se je narau-edno mešo. Božič pa je má nachten« je blajžena nauč, do v vesnici Betlehem, ka tri, prva je v paunauči, na engleški »Christmas« Kri
stušova meša. Vogrski »Karácsony« pride iz staroga panonskoga slovanskoga gezika, Slovaki tö skor ranč tak pravijo, »Kračun«. Legenda pravi, ka je engleški sveti Bonifacij gnauk na sveto nauč vöposeko sveti (h)rast, pod šterim so pogange steli goraldüvati maloga pojba. Na tistom mesti je prej zraso baur, svetnik je poganom pravo, ka je tau nej spejvali, liki po cerkvaj ke) je 25. decembra najveksveto drejvo, simbol Jezušo-recitirali (szavalták). Naj-ša ica. Kultura pa je globavoga žitka. O krispanaj so starejša pesem je že skor lizirana, tak se v vraučom oprvim pisali v 17. stoletji gezero lejt stara, pa go eške vrejmeni tam tö postavlajo v Alzaciji (Elzász), sledik gnes djenau tak spejvajo: krispani, eške bole vrauče so je že poznali po cejlom »Zdaj nam bodi dobrodošel pa je Miklauži, šteri v rade-Nemškom. V tisti cajtaj so Gospod Kristus«. Gnes naj-čoj bundi pride k mlajšam. na mali baur obesili djabka bole poznana cerkvena bo-Lüstvo za božič z veseldjom pa hostije, sledik so začnili žična pesem je »Sveta nauč«. pošila voščilnice (üdvözgordejvati figice, papérnate Napisali so go za božič leta lőlap). Ta šega pa je stara rauže pa svejče tö. Takše 1818 v Oberndorfi na Av-samo stau sedemdeset lejt, krispane so meli samo va-strijskom. Orgole so v ednoj prva so z rokami namalane rašanci, cehovski majstri. bližnjoj vesi na nikoj prišle karte pošilale samo apatice 
židauvsko znamenüje »iža štero zvonijo v edenajstoj. Katoličani so dugo nej steli pa so se bodjali, ka nedo svojim dobrautnikom. Voškrüja«. Če pa dojobrnémo Zové se angelska meša krispanov postavlati, ka je mogli spejvati pri meši. čilnice so začnili štampati ime Jezuš, dobimo »Baug je tö, ka štejo evangelij od tau protestantska šega bila. Josef Mohr, pomočnik ple-v staroj Avstriji, v šteroj je rešiteu«. oznanjenja. Drüga meša je Slovenski pavri so krispa-banoša, je brž napiso reči, tistoga ipa vekši tau Sloven-Prvi kristjani so nej svetili zrankma rano pa se zové nov do prve svetovne bojne Franc Ksaver Gruber pa je cov živo. Tak leko povejmo, rojstva Kristuša. Oprvim so pastérska meša, ka štejo nej poznali. Postavlali so muziko vönajšo za dva solo ka so bili Slovenci v tisti cajse ga spominali dvejstau lejt od pasterov. Tretja meša je je samo nemški fiškališi, pevca pa kitaro. Včasik se je taj med najbole modernimi kisnej pa eške te 20. maja. med dnevom, zové se sve-bautoške pa majstri. Gnes pesem navčo cerkveni zbor narodi. Dosta časa je minaulo, gda tešnja meša. v Meriki, v Washingtoni, in meša je bila rejšena. Na V socialističnoj Jugoslaviji je svetek prejk na 25. de-Na Slovenskom je stara prižgé posvejte na veukom svejti je pesem naglo erična so lidgé za božič tö delali, cember prišo. Te so datum šega koledovanje. Že v 13. bauri pred Bejlov ižov sam gratala, če so go rejsan ka-nej je biu svetek. Te je mlajvözračunali iz stari rimski stoletji so ništerni odili kau-predsednik. Petdeset pofar-toličani na začetki nej steli šam noso dar Dejdek mraz papérov. Kauli 25. decem-livrat po vesi, od rama do bani posvejtov je simbol za spejvati. za nauvo leto. Gda je Slobra je den najkračiši. Te rama. Pri vsikšom so za-petdeset meriški držav. V Sloveniji pa je nej samo venija samostojna gratala, den so svetili že pogange tö spejvali pesem, pozdravili Zvün kinčanja krispana je eden božič. V Bejloj krajini so mlajši pá dobili dare od kak rojstvo Sunca, šteroga domanje pa želeli blajžene na Slovenskom stara šega pri rovačkoj grajnci svetijo svetoga Miklauža pa od Boje krščanska vöra vöminila svetke. Od domanji so do-eške pečenje božičnoga pravoslavni božič, šteri trpi žička (malega Jezuša) tö. z rojstvom Sina Božega. bili dar. Božič je vseposedik krüja. Zvekšoga spečejo tri tri dni pa je trinajset dni Najvekšo srečo pa gvüšno Kristjani se na božič pri-po svejti držinski svetek, fele krüje, pšeničnoga, din-kisnej kak katoliški, že v ja-majo tisti mlajši, k šterim pravlajo že štiri kedne prva. lidgé ostanejo doma, eške skoga pa rženoga. Te krüji nuari. Sedem dni pred bo-pridejo vsi trgé veuki deRejč »adventus« znamenüje goste je nej slobaudno ča-majo magično mauč, li-žičom držijo sigurni post. cembrski možjé. latinski »prihod«, ali cajt, kati. K padašom pa žlati je dam pa mari dajo zdravdje, Skor dvajsti gezero evan--dm-




7 

Milan Vincetič 

Božičko 

Mogo sam joj po-grdou zaprejtoga. Djelena nemškimi tablicami, kak stouli razklado mali cug na se je neka žmetnoga predržati ciganjsko lestvi-zové šuma, njegve svablice, vözmišleni: njeni oča, šteri baterije, šteroga sam dou-sipalo v prsaj, v mesečini co, ka bi leko polüknola njive, pa vse, ka vidiš okou-je bijo naš človek, je ešče bo v dar, mojo sestro pa je pa so žarele pa plale njegve prejk grajke. li sebe, zatou so njegve oči isti den vöobeso pisane pa čakala kavčuvnata deklini-zlate zvejzde, vse bole pa »Ne morem vörvati, džaksi pune betega …« trepetlave posvejteke, v vel-ca v cifrastom gvanti, štera bole je gračüvao tenja, pred je kak v berlinskom žival-»Betega, Trudka?« sam za-ki iži pa postavo krispan, se je zadjokala, gda je zapr-štero se je odprla goušča, skom vrti. Si ti že gda bijo zino, misleč na kejpe lidi, šteroga de okinčo na svej-la oči. obsijana z milostno, vanzev živalskom vrti?« mi je pre-na šterih je beteg do krvi tešnji predvečer. meljesko svetloščo. stoupila na ramaj. vö pojo oči. »Gertrude, willst du mir Zdaj njoj neje trČi gli je bila leka kak vrabel, »Takšoga, šteroga ti ešče ne helfen?« jo je pouzvala belo postaviti ciganjske Prouti zranka je sam mogo stisniti zobé. razmejš,« je pomali začnila. mati, štera je znala samo lestvice, ar je zleka segnila kak zakunjeno začno »Djager Zolti pravi, ka se takš-»Gledaj, za par dni de božič, par naših rejči. na njegov rbet. snejg. De bar skriu najne nomi djeleni pravi kapitalec, cejli svejt de zasijo v velkom »Takšo čüdno, staro imé so »Pri mejri boj,« ga je opo-stopaje, sam se ga potüma Trudka,« sam bijo čeden. 

minjala, »ešče malo, pa boš veseliu, gda je naraji po»Tou znači, ka do ga strejli
lepši kak vsi berlinski djele-klonckalo na dveri. li?« je poboužala djelena po 
ni vküper,« se je obrnoula »Moja stara mati je naednouk glavej. 
pa mi predala kanglico z zbetežala, friško moremo Neje vidla, ka sam priku
zlato farbo. nazaj,« je vztrepetala. mo, pa tüdi toga nej, ka se 
Ne vem, gdé je dobila zlati »Leko pa te na pouti srečali je djagri Zoltiji vsakši den 
praj, šteroga je zmejšala z najnoga Božičkoja, Trudbole smejalo, gda je vido, 
vodou, ka je dobila zlato ka,« sam jo stisno k sebi. kak djelen rasté: kak je 
farbo, a tam gori v Berlini »Šteri de celou vozo dedka vsakši den, gda sva ma pri
se gvüšno dobi tüdi tou, ka Mraza,« mi je pošepetnola. nesla krmo, bole kusti pa 
se nam ranč ne senja. »Gvüšno je že snejg prekriu batriven, ka ma roglovdje 
Djelen pa se neje ranč pre-njegve stopaje,« sam se zaraznok rastejo, pa tüdi bole 
mekno, samo malo se je gledno skouz oukno. moško farbo dobiva, samo 
strouso, gda se ga je dotek-»Kak de vsakše,« je pokutoga neje vpamet vzeo, ka 
nola z mrzlo farbo. mala pa se za časek zgibila ma tak kmične očij. 
»Ešče tri zlate zvezde ti na-v snežnom vijeri, kakšni je »Nikaj dobroga te ne čaka, 
rišem na drügi strani,« ma grato tüdi na predbožični moj djelenko,« je dregala 
je zašepnola, on pa, kak če večer, gda mi je poštaš Kari djelena, »nikaj dobroga, 
bi jo razmo, se ji je pazlivo predau kartico iz Berlina kak vse nas …« 
nastavo. s kejpom nama poznato-Mogo sam se oprejti, ka je čakanji, ar de se naroudilo ti dali, Trudka,« ji nejsam Visiko nad gouščo se je ga djelena, o šterom sam leko stoupila niže. Pomali, Dejte, pa nej samo navadno vüpo povedati naglas. obeso mejsec, snejg nama dugo lejt zatem čüjo, ka kak če bi za veki veke ščela dejte, kak sva ti pa ges, liki Naj me je ešče tak lepou je škripo pod nogami, tüj so ga sceranoga najšli na ostati tam gori, je spistila Dejte, štero de prineslo ešče poglejüvala, nejsam vüpo pa tam se je samo oglaso Laponskom; ešče gnesden nogou v snejg, mene pa je več svetlošče …« zdignoti oči. nočni ftič ali pes, šteromi ga majo kak deveto čüdo oplazila njena topla sapa »Takše, o šteri senja tüdi té »Pa misliš, ka se je ovi de-neje dalou spati nasprou-v berlinskom živalskom kak sprotolejšnji vöter. najni djelen?« sam ji poseg-dek Mraz že napouto z La-ti djagri Zoltiji, šteroga so vrti, ar so ma najne zlate Vsakšo leto, gda je prišla v no v rejč. ponske, Trudka?« sam se mogli zadvečarka odpelati zvejzde zrasle v koužo; na drügom adventskom kedni Razmo sam jo bole, kak če za časek oglaso, ar so mi s krčme pod rokou. vsakši božič pa ga vprežejo iz dalešnjega svejta, je bila bi povejdala do konca, zato sfalile vse rejči. »Pogledni ga, kak vö špiči v sani dedka Mraza, ka ga za pedenj bole ženska. Te se sam ji ešče gnouk postavo »Po televiziji sam vidla, ka vüje,« sam se nagno k njoj. vozi po berlinskij ulicaj, za mi ranč neje senjalo, ka tou ciganjsko lestvico, ka ma je njegve sani vlejko söver-»Gvüšno neka čüje … Mo-ka pa se leko samo zavalipomejni, pa itak sam cejli je leko dala prgišče otave, ni djelen, dragi moj,« se je gouče celou zvonček …,« je jo nekšni gospej Gertrude zatrepetao, gda so me po-za štero se ji je doj zavalo zapelivo vrtela, »gvüšno de dala prst na lampe. Hirsch v cifrastom gvanti, krili njeni kondravi laské. tak, ka jo je blago polizno vsakši čas prišo v naše ves-»Zvonček na sanaj dedka šteri spominja na indašnje Če pa neje povejsila oči, gda po lici. nice, ar … « je odgrnoula Mraza?« sam zraso za pedén. kavčuvnate deklinice, ar sam bloudo v njenih, me je fejrongo, »snega je zadosti, Ranč trepnila nejsva, dje-samo njoj pisti, ka ga leko od lepote naidnouk sfalilo. V Trudkini iži je bijo lepou je pomrznjeni …« lena pa je že nosilo doj po vpreže v djarem s cesarski»Tam v našom Berlini bi svejt, šteri se je samo gnouk Neka blajženoga me je brejgi. mi zvončeki. odpelali djagra Zoltija v na leto pripelo v našo ves spreletelo, pa tüdi njo je »Naj te sreča nosi, Božičko,« Ilustracija: vouzo, ar ma djelena tak z bejlim opel kadettom z preblisnolo, ges sam pa po ma je pomajütala, meni pa Mateja Jakopič 

8 


En narod se té leko gora drži, živé, če ma svoj gezik, kulturo, šege, gvant, meštrije, küjnjine dobraute... K tomi pa ne dojda samo slovenski spejvati, plesati pa igrati. Nej buma! Brezi slovenske rejči smo zgübleni. Zatau si je pa Slovenska zveza od začetka mau za najvekši cilj postavila tašno delo, s sterim tauma najbola slöjži. Najvekši tau dela s kolegicov na Slovenskoj zvezi je pripravlanje kulturnih prireditev, programov, nastopov kulturnih skupin Zveze, poskrbeti za vse tisto, ka njim je potrejbno k rednomi dela. 

Za kulturo 
Med letošnjimi programi se za 
vekše računajo Slovenski ples 
v Lipi, gde je trno malo domanji 
Slovencov bilau, tau nam kaže, 
ka s tejm mujs gora enjati. Slo-

Najvekši svetek je bijo Porabski den vküper z 10. jubilejnim svetkom Slovenskoga dauma v Varaši. 
Za menše programe smo meli premiero nauve igre gledališke en tau Porabskoga borovoga gostüvanja z Goričkimi lajkoši v Halastóji pa Szarvaskendi, nogometaši iz Slovenske vesi so bili na športnom srečanji mladi športnikov v sausadni rosagaj Slovenije v Izoli, gde so v futbali bili prvi, koncert z zborom iz Doberdoba v varaškoj cerkvi, likovni tabor za male mlajše v Murskoj Soboti. 
Za šaularske mlajše smo organizirali: premiero igre avtorja pa režiserja Mikija Roša Rdeča kapica preveč Mladoga gledališča gimnazija ZSM Monošter pa igre avtorice pa režiserke Irene Kalamar Novi avto mlašeče gledališke skupine ZSM Gorejnji Senik, lutkovno predstavo gledališče iz Svete Trojice za DOŠ Gornji Senik pa OŠ Števanovci, izlet mlajšov v Prekmurje, revijo mlašeči kulturnih skupin Zveze v Sakalovci, (soorganizirali smo) slovenski jezikovni tabor v Pirani, Bralno značko pa Porabski den. Mlajše iz vrtcov pa šaul spravlati na programe nam furt pomagajo vzgojiteljice, lerence pa školnicke, steri je sprvodijo tü. Posaba smo veseli, gda stariške tü sprvodijo svoje mlajše. V leti 2008 je tü delalo devet odrasli kulturni skupin pa osem mlašeči, od djeseni sedem, ka so nisteri folkloristi v Števanovci na žalost vözrasli šaulo. Sedemnajst skupin je do začetka decembra melo 165 nastopov, s toga so odrasli meli 97, mlajši pa 68. (Mejšani pevski zbor Avgust Pavel na Gorejnjom Seniki 10 – zbor je v tom leti svetiu 70-lejtnico dela, senička folklora 10, senički lüdski pevci 6, sakalovska folklora 12, Mejšani komorni zbor v Monoštri 7, lüdske pevke Monošter 15, gledališka družina Nindrik-indrik 9, lüdske pevke v Števanovci 13, gledališka skupina Veseli pajdaši v Števanovci 15, na seničkoj šauli velka folklora 8, menša 6, pevski zbor 13, gledališka skupina Seničke zvejdice 7, na števa
novskoj šauli velka folklora 10, menša 13, pevski zbor pa 
11. Imena skupin smo dopunili z imenom Zveze (ZSM), ka ji ta organizacija drži gora.) 
Na občinskoj reviji (prva stopnja) v Sloveniji so bili senički zbor, števanovski gledališčniki Veseli pajdaši, na drügo stopnjo so prišli mlašeča gledališka skupina Seničke zvejzdice, senički lüdski pevci pa varaške lüdske pevke, Veseli pajdaši so bili na državnom srečanji manjšinskih gledaliških skupin Arcusfest v Budimpešti, zakoj njim posaba gratulijramo pa se zahvalimo. 
Mentore zvekšoma mamo vse iz Slovenije, mamo pa tü domanje. Vsi pošteno opravlajo svojo delo, nejso pa tü vsi gnako zahtevni. S svojimi pomočniki pri skupinaj (vsi so našteti v Slovenskom kalendari 2009 pod naslovom Kronika dogodkov 2008) redno vodijo vaje, gdekoli pa gdakoli pošteno pripravleni program postavijo vö s svojo skupinov. V skupinaj je kaulek staudvajsti 

lüstva pa petdeset mlajšov. V zadnji lejtaj je vse več mladi, steri zvekšoma vö pridejo iz šaulski skupin. Ranč tau je en najvekši cilj mlašeči skupin. Od najstarejšoga do najmlajšoga aktivista delo za velko cenimo, poštöjvamo pa se zanj zahvalimo. 
Samo s pomočtjauv domanji lidi 
Gnesden je že malo tašni lidi, steri znajo pa škejo eške plesti 
košare, drvenke, cejkare, mekle, papirnate rauže, delati leseno škir, štile. Zatau mujs tau znanje vöponöjcati tak, ka ziskati trbej mlajše lidi za tau delo. Pršikalo nam je dobiti Helgo Škaper s sestrov Emo Vogrinčič na Gorej-venski kulturni svetek smo držali za vse Porabce v Slovenskom daumi, posaba za Slovenčare v Slovenskoj vesi tü, gda se je dosta lüstva dalo pozvati. Pozvali smo sedem skupin pevcov na Srečanje lüdski pevcov pa muzikantov od Porabja do Sombotela, Slovenije pa Avstrije. 

skupine Veseli pajdaši ZSM v Števanovci, Srečanje s Slovenskim drüštvom Triglav iz Subotice 
(Srbija) na Verici -Ritkarovci pa razstave v Slovenskom daumi. Vküper z drügimi organizacijami smo pripravili 7. mednarodno likovno kolonijo v Slovenskom daumi, nota smo pokazali 



9 

e zveze v leti 2008 

njom Seniki, stera dvej so nota navčile dvej mlade Marijo Čato z Dolejnjoga Senika pa Kristo Nagy Gyeček na Gorejnjom Seniki. Lujzek Hanžek, steri je 
mojster pletenjé košarov, je tü dva mladiva nota navčo. Delo mo tadale pelali zdaj v zimi tü. Je par mladi žensk, stere do se začnile včiti plesti cejkare na Seniki. Moramo pa ziskati lüstvo zatau na drügom tali Porabja tü, od Andovec do Verice-Ritkarovec. 
Zvöjn omenjenoga dela so nam na pomauč lidgé, steri svojo znanje nota kažejo na različni prireditvaj tak doma kak po Sloveniji. Nikdar nam ne povejo nej, se njim nika ne vnauže, če njim zdravdje dopisti, gdakoli pa kamkoli dejo z nami. Na tau smo posaba ponosni (büszkék), ka so vsi pravi Slovenci, steri v svojoj maternoj rejči lepau pripovejdajo pa tolmačijo delo, ka nota kažejo. Oni so največkrat Ana Ropoš iz Števanovec, Micka Ropoš z Gorejnjoga Senika, Marija Čato z Dolejnjoga Seni
ka, Margita Korpič iz Traušča v Varaši, menjakrat Krista Nagy Gyeček, Micka Lazar pa Lujzek Hanžek z Gorejnjoga Senika, Iluš Dončec iz Števanovec. Letos nas je že skur sram bilau, telkokrat smo mogli prositi ženske, naj pečejo raje, žete ali kakše drüge dobraute ali pa naj dejo 
z nami küjat. Té dobre vertinje so največkrat Majči Lang, Marija Šömenek, Iluš Bartakovič iz Slovenske vesi, Margita Korpič iz Traušča, Ana Ropoš iz Števanovec, Aranka Shwarcz iz Varaša, Micka Bajzek iz Ži-dove, menjekrat Kata Nemet iz Slovenske vesi. 
Pisana slovenska rejč 
Pripravili smo 18 natečajov (eške za Društvo porabski slovenski penzionistov pa Športno drüštvo Slovenska ves tü) na Zvezi za programe, CD-ne pa delovanja. Na Uredništvi Porabja pa za knjige, kalendar pa novine. Natečaje smo poslali v Sloveniji na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, na Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, na Vogrskom na Državni zbor pa Javni sklad za narodne in etnične manjšine. Uredništvo novin Porabje že vsakši keden pripravla barvne novine, ka je velki stopaj. Ma nauvo novinarko, stera je zgotouvila v Ljubljani, Nikoletto Vajda. Uredništvo je za letošnje božične svetke dalo pripraviti dvej knjige, Garabonciása Franceka Mukiča v vogrskoj rejči, pripovejsti Miška Kranjca pa Slovenski koledar 2009. S knjižnim darom podarimo vse držine, stere nota plačöjvajo slovenske novine Porabje. Kelko lidij céra na té novine, ne moremo biti zadovolni. Tau je na leto na Vogrskom 2.600 forintov, ka se z božičnim darom večkratno nazaj zaslöjži. Pisano slovensko rejč, eške bola pa porabsko rejč, bi trbelo dosta bola ceniti, sploj pa zdaj, gda asimilacija dosta kvara naredi. 
Drügo Za Zvezo smo dali naprajti logotip, steroga je pripravo Karči Holec. Spletna stran (honlap) Zveze de v kratkom časi tü kreda, na steroj de dosta informacij. Z vodji kulturni skupin smo si letos na konci leta tü vseli, naj vsebola baumo informirani, ka nüjcajo, naj eške več leko dosegnejo s svojim delom, naj vekši tau aktivistov gvüšno bau zadovolni pa vej ceniti tau, ka leko zadobij za svoje tröjde. Za predsedstvo (elnökség) smo pripravili 5 djilejšov, na sterij smo se dosta spravlali z delom pa gazdüvanjom Porabje d.o.o. Fejs smo zadovolni, ka členi predsedstva redno odijo na djilejše, samo dar-dar je, ka nikak ne more pridti. Žau nam je, ka je Attila Bartakovič vkraj staupo, etak je 18-člensko predsedstvo. Najvekšo pomauč dobimo od tisti členov, steri se že doma pri
pravijo z vöpošleni papirov pa tá vöjpajo prajti svoja mišlenja. Posaba leko pohvalimo člene, steri so zvekšoma navzoči na vsakšom programi Zveze. Največ pomauči smo dobili na djilejšaj, najbola pri rešüvanji brig Porabje d.o.o., od predsednice nadzorne komisije Erži Šoš pa članice predsedstva Erike Glanz, pri svojom vsakdanešnjom deli 
pa eške od Karčina Holeca, Lacina Kovača. Pri tejm, ka smo leko fejs zadovolni, ka nam na programe, prireditve furt lepau vküper pride lüstvo, nam dosta pomagajo z živo rečtjauv informirati, napelavati nisterni iz predsedstva, vodje kulturni sku-pin pa steri prejk majo v svojoj vesi lidi Drüštva porabski sloven-ski penzionistov. 
Slovenska zveza pa Državna slovenska samouprava mata vküper šolsko komisijo, stera redno funkcionira. Trno smo radi, ka 
se nam je pršikalo vrtcom eške vekšo pomauč sprajti s finančno pomočtjauv Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. V novembri je začnila delati mlada gorička vzgojiteljica asistentka v porabski vrtcaj tak, ka je vsakši den v drügom vrtci pa skur cejli den. Drüštvo porabski slovenski penzionistov pomagamo z delom 
pa s pejnazi, oni so nam pa najvekša pomauč na prireditvaj. Letos smo začnili pripravlati na seminaraj mlade aktiviste za bodauče domanje mentore, Biserko Bajzek, Lillo Fasching, Anico Salai pa Agico Hanžek. 
Klara Fodor sekretarka Zveze 






2008 - V znamenju pomembnih in pomenljivih obletnic 
MED 500 LETI IN 1 LETOM: 
PREPLETANJE BOGATE VSEBINE (1) 

mi zdi pomembneje, da na 
Pisati ob in o pomembnih in pomenljivih obletnicah je po 
vlogo tega diplomatskega 
eni strani preprosto, kajti vse ali skoraj vse se je že zgodilo, 
predstavništva predvsem 
po drugi plati pa nehvaležno, ker vsaj ena obletnica, ako že 
opozorim. Na desetletnico 
ne kaj več, obvezno izostane, pa naj se avtor še tako trudi 
s(m)o nekako pozabili. 
in si prizadeva, da ne bi nikogar prezrl. Nekaj podobnega, 
Po tem ko sta predsednika 
kakor velja za tistega, ki proslavlja, po pravilu izpusti ne-
Madžarske in Slovenije Ár
koga, ki bi moral biti povabljen na slovenost. Na oboje so 
pád Göncz in Milan Kučan 
različne variacije, ki za moj vpogled v nekatere pomembne 
odprla generalni konzulat, 
obletnice niso pomembne, čeprav bom pisal o 500. obletni
sta se 18. novembra 1998 
ci in prvi obletnici, ter ostalih, ki so se znašle v tem razponu 
udeležila otvoritve Sloven-
pol tisočletja. 
skega kulturnega in infor-
Ker ne nameravam napisati znanstvene razprave, ampak novinarski članek, si smem privoščiti več poenostavitev. Prva bi bila razdelitev obletnic v tri tematske sklope; prvi del se nanaša na politične obletnice, kamor spada, denimo, 10-letnica dela slovenskega generalnega konzulata v Monoštru; v drugem delu so obletnice kulturnih ustanov, z najznačilnejšo – 70-leti prepevanja gornjeseniškega mešanega pevskega zbora Avgust Pavel, in v tretji del uvrščam poplavo obletnic, ki so jih zabeležili narodnostni mediji, med njimi je tudi 30-letnica narodnostnih oddaj na madžarski televiziji Naš ekran, kjer so občasno objavljali prispevke iz Porabja, dokler niso pred 16. leti nastali Slovenski utrinki. Pogled v obletnice se je ustavil med Slovenci na Madžarskem in med Madžari v Sloveniji. 
Deset let slovenskega generalnega konzulata in ostale politične obletnice Obletnica slovenskega generalnega konzulata v Monoštru je bila hkrati z desetletnico zelo uspešnega dela Slovenskega kulturnega in informativnega centra in prvega, recimo tako, slovenskega hotela v Porabju. S tem, ko je Slovenija odprla generalni konzulat v Monoštru, je Slovence na Madžarskem, zlasti v Porabju (čeprav konzulat pokriva Železno in Zalsko županijo) prvič na politični ravni izenačila s Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Italiji (vrsto let sta generalna konzulata v Celovcu in Trstu). Vsi trije generalni konzuli: prvi dr. Zlatko Muršec, drugi Marko Sotlar in sedanji mag. Drago Šiftar, so v okviru pristojnosti in možnosti prispevali pomemben delež k prepoznavnosti porabske problematike v Sloveniji in imeli dobre stike z lokalno in regionalno oblastjo v Monoštru, Sombotelu in Zalaegerszegu, seveda s poudarkom na sodelovanju z mestno in porabskimi občinami, kjer živijo Slovenci. Vsi so se lotevali najtežjih in večplastnih nalog, kako ohraniti slovensko besedo in na kakšen način pritegniti slovenski kapital v manj razvito Porabje. In še drugih področij, denimo v prvi mandat spada pobuda dr. Zlatka Muršca mestnemu svetu, naj sprejme sklep o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov Szentgothárd-Monošter, kar se je brez glasu proti tudi zgodilo. Toliko 
o generalnem konzulatu, kajti ne domišljam si, da bi lahko naštel vse naloge in rezultate treh generalnih konzulov, ampak se mativnega centra. Slovesnost ob jubileju je bila v programu Porabskega dne 
13. septembra. Koliko truda je bilo vloženo, da je iz več let zaprtega, skorajda opuščenega vrtca nastal moderen Slovenski dom, najbolje vedo tedanji državni sekretar dr. Peter Vencelj -ki pogosto prihaja s skupinami v Slovenski dom, udeležil se je tudi slovesnosti ob deseti obletnici - svetovalec vlade Geza Bačič, predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in še drugi, ki s(m)o spremljali nastajanje doslej vsebinsko najpomembnjšega projekta Porabskih Slovencev. Iz relativno skromne zamisli 
o zgolj ureditvi prostorov za slovensko radijsko postajo je nastal moderen Slovenski dom, v katerem se vseskozi nekaj dogaja v zvezi z manjšino. Naštevanje vsebin bi bilo nesmiselno, zato zgolj omemba, da je tudi po zaslugi Slovenskega doma ta del Madžarske dobil mednarodno likovno kolonijo, mesto pa nemara po tem, ko uredi finančne zadrege, uredi še prvo likovno galerijo in stalno zbirko. Nekaj, česar v Porabju brez Slovenskega doma in dobrega sodelovanja z Galerijo Lendava ne bi bilo. Deseto obletnico je obeležila Slovenska manjšinska samouprava v Sombotelu, 
Slovenska meša in koncert 
v varaškoj cerkvi 

Slovenska samouprava Monošter-
Slovenska ves vas zové 
na SLOVENSKO MEŠO IN 
ADVENTNI KONCERT 

v varaško cerkev 21. decembra v 

16. vöri. 

Sveto mešo de slüžo generalni vikar 
soboške škofije Franc Režonja. 
Na koncerti po meši do spejvali: 
Mešani cerkveni pevski zbor Glorija 
iz Gornjih Petrovec pa Ljudske 
pevke Zveze Slovencev Monošter in 
Števanovci. 

ki je ob jubileju izdala brošuro z informacijami o življenju in delu Slovencev v glavnem mestu Železne županije. Večina programov je skupnih s Slovenskim društvom Avgust Pavel, ustanovljenim eno leto po izvolitvi samouprave. Najkrajša je obletnica prve skupne seje slovenske in madžarske vlade v Lendavi in Monoštru. Rezultat seje naj bi, ob ostalih dogovorih, bila cesta, ki bo povezala Gornji Senik in Verico. Listino o tem sta v temeljni kamen položila premiera Janez Janša in Ferenc Gyurcsány. Otvoritev ceste v prvi polovici leta 2009 je sicer v Monoštru v govoru 
13. septembra napovedal tedanji slovenski prometni minister Radovan Žerjav, vendar upam staviti za zaboj egri bikavéra, da pred jesenjo 2009 cestene morejo zgraditi, kajti trasa se ne bo uspela izogniti precej zahtevnemu terenu, ki nam ga je s posebnim pohodom predstavil generalni konzul Drago Šiftar. Da ne poudarjam krute finančne krize na Madžarskem in deloma v Sloveniji. 
Ernest Ružič 
Slovenski utrinki 

Med svetki tö ne pozabite poglednit slovensko 
oddajo na vogrskoj televiziji. 
Oddaja SLOVENSKI UTRINKI de 25. decembra 
(na prvi den svetkov) v 12.40 vöri na prvom 
programi vogrske televizije. 



11 

»Na gospodnoga Boga se vüpam, 
kak de mi on zračuno, tak naj bau« 

Zavcova Mariška neni (Császár Ferencné) je 4. decembra mejla svoj 80. rojstni den, zatau je bila zvečer v Sa
kalovcaj zahvalna meša. Pred mešo sam jo spitavala, ka zdaj čüti, ka je tak lejpo starost doživela. »Nejsam mislila, da tau zadobim. Do 54. lejta sam delala v kosinoj fabriki, potejm so mi pa barbejrge pravli, ka moram na frišek luft delat titi, 
ka sam že dosta betežna bila pri srci pa na plüčaj. Zatok so mi pravli, ka se moram na frišek luft prositi, ali pa me dola rokkantošitnivajo (pošljejo v invalidsko penzijo). Dja sam pravla, ka dobro, dapa znala sam, ka me pri 54. lejtaj ne bodo na nauvo mesto gora vzeli. Pa itak sam že v fabriki dostakrat vküp spadnila. Če 
si starejši, vsigdar nika vcuj pride. Lani sam dvakrat bila v špitalaj, letos Baugi hvala, samo šče gnauk, te so me tö tak tapelali kak mrtvoga. Zdaj me tö furton pošilajo, ka moram titi ta nazaj na pregled, depa nej bi rada šla. Tak pravim, me nete pelali, dja se ne 
dam ta spraviti. Če je za mrejti, vseeno, gde si. Žmetno je bilau ta duga lejta skauz spravlati, depa zatok sam vsigdar Boga molila malo, naj mi šče Gospod Baug podugše živlenje, ka bi te 
mlajše (vnuke) šče malo rada mejla tü. Dvanajset lejt sam itak sama bila. Gda že večer sé išo, te sam že tau gledala, ka naj samo posvejt trbej vožigati, sam kmico naredla, pa sam v iži Boga molila vsigdar. Zdaj več delati ne morem, če je lejpi cajt, te zatok malo po gradca kaulek dem, pa se malo mantram, malo razkapam, nika dun naredim.« 
• Ja, vas vsigdar vidim, ka nika de-late v gradci. Nikak ne morete, ka bi nika nej delali. 
»En grej mam, ka 
ne baugam sina, ka me je on vsigdar baugo, zdaj ga pa dja vsigdar čemerim, če nika delam, ka ne bi smejla. Ej pa gda je kaj v gradca bilau, ka trbelo okapati, dja tašo malo motko mam, pa dja s tistov malo šče mejšam, malo ta šarabolnivam. Nej globko, gda je mala trava 
dje, te vsigdar malo okaplam, pa te ne zaraste fejst. Dja rada delam vanej, če je lejpi cajt, dja sam rada vanej. V gradca sam pa sploj rada. Dja sam pravla, naj samo telko ladam, ka leko dem ta vö. Te se že včasik baukše počütim.« 
• Pa v kapejlo tö vsigdar odite. 
»Dja sam dostakrat tak bila, ka mi je tak lagvo bilau, ka so me nej steli pistiti, naj nédem v kapejlo. Bilau je tak, ka me je sin Robi skauz ta pelo do dver, pa mi šče dvera goropro. Gda mi tak pride na srcé, pa te mi pritisk tö ali gora ali dola de, tau je najüše. Gda so vidli, ka mi je sploj lagvo, me nejso steli pi
Božične jaslice 

Med stvarmi, ki so neločljivo povezane z božičem, so jaslice (betlehem). Jaslice so nadaljevanje izročila naših prednikov in prav v današnjem času dobiva vse večjo veljavo praznovanje božiča in s tem povezano božično drevo in jaslice. Kristusovo rojstvo, kakor sta ga opisala evangelista Matej in Luka, že več kot dva tisoč let buri človekovo domišljijo. Luka je zapisal, da so po prikazanju angelov pastirji »pohiteli in našli tam Marijo, Jožefa in dete v jasli položeno.« Postavljanje jaslic je ena izmed najlepših božičnih tradicij. Na različne načine so si verni ljudje vseh časov hoteli približati dogodek v božični noči, ko se je Bog rodil v človeški podobi. Želeli so si ga čim verodostojneje predstavljati. Kdaj natančno so se pojavile prve jaslice, pravzaprav ni jasno. Nekateri menijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, je pa znano, da je Frančišek Asiški leta 1223 postavil za božič žive jaslice. Strokovnjaki menijo, da so jih poznali že pred njim in da so se razvile iz duhovnih iger, ki ponazarjajo najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. V Sloveniji so znane na primer žive jaslice v Postojnski jami. Na Brezjah pa obstaja muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta. Za največje jaslice na svetu veljajo Pöttmessejeve jaslice v župnijski cerkvi Christkindl v Avstriji. Nahajajo se na površini 58 kvadratnih metrov. Občudovanja vrednih je več kot 778 figur, ki so velike do 30 cm in izrezljane iz lesa. Prve jaslice so bile največkrat čisto preprosto korito ali košara, v njej pa slama in dete iz gline ali lesa. Z leti so različni umetniki, nadarjeni samouki ustvarili žlahtne kipce in prizore, s katerimi se še danes ponašajo svetovno znani muzeji. Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v Sveti Družini. Pastirji nas s svojo preprostostjo vabijo, naj tudi mi sprejmemo novorojeno Dete in ga iskreno počastimo. Ovce, zelenje in cvetje so del narave, ki je sprejela Odrešenika in se mu poklonila na svoj način. Ko se bomo ustavljali ob jaslicah, ob njih molili ali peli ter otrokom razlagali božično skrivnost, ne pozabimo, da je Bog postal človek, da bi mi postali božji. 
Nikoletta Vajda 
stiti. Dja sam pa pravla, ka dja moram titi, mešo vö ne njam. Zdaj sam se tö zavalila v kapejlaj tejm, steri ojdijo na molitveno vöro, ka so vsi molili zame. Eno lejpo molitev, eno zahvalnico so vsi molili. Te sam njim zavalila, Baug plati, depa zatok, če te ladali, večer tö pridte k meši, ka zavalo davanje bau. Dja sam pravla, drügo želenje nejmam, mena drügo nej trbej, naj samo do kapejle leko dem. Nikšefele darilo mi nej trbej, samo tau, ka me vsi baugajo, pa vsi dejo k meši. Tau je meni najlepše darilo. Dja že vse mam, ka mi trbej. Na gospodnoga Boga se vüpam, kak de mi on zra
čuno, tak naj bau. Ne bodjim se smrti tö nej, leko ka nede léka, depa tau ne vejmo. Ka sam si zaslüžila cejlo živlenje. Zdaj se bom pri meši zahvalila gospaudi Baugi za ta lejpa lejta, ka sam ji sploj leko doživela, ka sam že od 50. leta skauz betežna. 12 lejt sam sama bila, tau tö žalostno bilau, depa sam vesela bila, ka so mlajši dobro mesto meli. Zdaj šče Boga prosim, naj sam leko šče malo z mlajši tü, steri so domau prišli.« Mariška neni želejmo, naj se ji tau želenje spuni, naj šče dosta srečni lejt doživi med mlajši pa vnuki. 
Nikoletta Vajda 



12 

»Ge sem cejlo leto vrla bila...« 



Tau je Miklauži pravla mala dekličina, štera je s strajom v očaj staupila do starca z dobrim srcom. Miklauž go je pobaužo pa ji dau začko, puno 
čokolade, sadja pa salonbonbonov. Dekličina se je zasmejala, pa pravla, ka una spejvati tö vej. Miklauž je pesem poslüšo z radostnim srcom. Dekličina je brž odletejla z odra, ka je eške dosta mlajšov čakalo, ka bi leko gučalo s püšpekom v radečom gvanti. Ništerni so doma Miklauži eške kejpe namalali. V Somboteli je dobroga starca z dugo, kak snejg bejlo keco čakalo več kak štirideset mlajšov. Zvekšoga so bili mlajši pa vnüki sombotelski Slovencov, depa dosta ji je prišlo z Gorenjoga Senika tö. Šaulari z najvekše porabske vesi so se zatok pripelali v veuki varaš, ka bi Miklauži pokazali, kak lepau znajo slovenski spejvati pa plesati. Na fudaj ji je sprevajo Matej Smej iz Prekmurja, mlajše je nutnavčila domanja leranca Irma Filip. Navzauči so leko čüli pa vidli plese ajn-cvaj-draj ali gospaud-gospa. Eške prva pa sta s slovenskimi nautami Miklauži pa navzaučim veseldje delala Benjamin Sukič s fudami, pa Patrik Bajzek s klarinetom. Na konci leta, na Miklaužovo organizéra Slovenska manjšinska samouprava v Somboteli srečanje z lüstvom (közmeghallgatás). Na tom predsednica nutpokaže, kakše programe je v tistom leti samouprava mejla, kak je vertivala, pa kakše plane má za prišešnjo leto. Letos, gda je samouprava bila stara deset lejt, je predsed
nica Marija Kozar povödala, ka je glavni ciu bejdvej sloven-ski organizacij v Somboteli austo: skrb za materni gezik pa gordržati kulturo pa identiteto Slovencov. V leti 2008 sta drüštvo pa samouprava mela dvajsti programov, med njimi slovenski bal v januari, Narodnostni den v Škanzeni v septembri pa gledališko igro v novembri. Kak vsikšo leto so letos tö bili na prauški v Slovenijo, pa se padašivali z drüštvami iz Andovec, Murske Sobote pa s porabskimi penzionisti. Večkrat so bili v Porabji tö, na priliko na Porabskom dnevi pa na Državnom srečanji. Novembra so svetili deseto oblejtnico samouprave, za svetek so vödali eden fotoalbum. Peneze za delovanje in programe je dobila sombotelska samouprava letos od države pa od varaša Somboteu. Drüštvo pa je dobilo peneze od sombotelske samouprave pa na natečajaj od varaša, od Zveze Slovencev na Madžarskem, iz Budimpešte od Javnoga sklada za narodne in etnične manjšine, iz Slovenije od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kak tadale, je postavila pitanje predsednica samouprave. Leto se začne s fašenskim plesom, bau pa malo menje programov kak do zdaj. Narodnostni den v Somboteli naj bi biu ovaški kak do tega mau, zvau bi se naj Narodnostni festival, na šterom bi gorstaupile skupine iz cejle županije – v gledališkoj dvorani MMIK. V Škanzeni do organizérali program Den vesi, vse manjšine do ejkstra den mele. Slovenci bi se pri slovenskoj iži vküper z Gorenjesinčari nutpokazali 
20. juniuša. Od začetka nauvoga leta je v plani Slovenski mladinski klub, v šteroga so pozvali vse dijake iz Porabja, šteri se na srejdnji šaulaj v Somboteli včijo. Vküper naj bi nücali slovenski gezik, gledali filme ali spejvali. Sveti Miklauž je od daleč, s sö-

vera prišo v Somboteu. Nej je biu sam na dugoj pauti, njegov padaš, (grdi stari) vrag je tö ž njim prišo. Če so rejsan vsi mlajši vrli pa flajsni bili, tau ne more biti istina za vözraščene. Gvüšno, ka so v preminaučom leti dosta grejov meli, zakoj bi je ovak vrag z dugim krpačom tak fejst namlato? 
-dm -


13 

»Kajti kaj koristi človeku, 
če si ves svet pridobi, 
svoje življenje pa zapravi?« LINDA 

(Mt. 16, 26) 
V kesnopopoldnešnjom zim-o tom, kak tam z deco rav-Minoulo je že dvanajst lejt. šanje žitka tam živeče dece. no ploskali, ka so njej skuze skom mraki je Linda na ce-najo. Eden den se je odlou-Pa zdaj te senje. Mogouče Že sama misel na tou dobro radosti okmičile oči. Pa na sti zaglednola malo, okouli čila, ka svojo nouvorodjeno bi se dale razložiti, verjetno djanje jo je malo pomirila. konci vsakoga koncerta se dvanajst lejt staro deklino, dejte odnese v eden špital, njej majo kaj za povedati. Če že svojoj Nataliji ne more njej je edna deklica ali fanštero je lejpa dama držala pa ga položi v vönalečeni Zna biti, ka je tou celou kakši več pomagati, de pomagala tek zahvalo za koncert, pa za rokou. »Tou je zagvüšno inkubator. Mogouče k kak-opomin, šteroga za ednouk vsakšomi deteti, štero je na njej prejkdau püšlin roužic. moja Natalija,« njej je smek-šoj dobroj familiji pride, gde ešče ne razmej. Mogouče takšni žalosten šorš prišlo. Že se je njeni turnir priblinilo v mozgé, pa se je z dugi-njej vse zagvüšajo, ka njej bi njej kakši razkladar senj Vüpala je tüdi v tou, ka njej žaval k konci, prišo je na mi stopaji napoutila prouti ona za ednouk ne bi mog-znau povedati, ka ma za či-Boug nikše formo povrne vrsto zadnji koncert. Ešče njej. »Boug moj, hvala ti boj-la dati. Nej je ščela vse vezi niti. Senje so najme vsigdar tou dobro djanje, če gli je nikdar je nej bila tak srečna di, ka si poslüno moje velko z njou raztrgati, zato njej je nikšo formo povezane z malo skeptično sprejemala kak zdaj. V dobre namene želejnje, pa si mi poslo mojo obejsila na šinjek lancek z našim žitkom, pa nas pod-preroküvanje. je aldüvala svojo umetnost, Natalijo.« Srce njej je skoro medalom, šteroga je ešče od zavestno opominajo na tou, Približaval se je velki den. svoje božične svetke, pa tüdi vöskočilo iz prsi. »Samo ro-prababice erbala. Medal se ka nas čaka. Samo žmetno Linda je nagučala svojoga preci pejnez. Bila je že tak kou moram vövtegnoti, pa je dau odprejti. V njega je po-jih je raztolmačiti. Edno je moža, znamenitoga piani-trüdna, ka se je celou prejo leko obinem.« Ali deklica ložila mali listek, na šteroga gvüšno, najme tou, ka je sta, ka jo sprevodi na tou mišlavala, če naj sploj ide na se furt bole oddaljava od nje, je napisala: »Draga Natalija, ta mala deklička bila lekar turnejo po svojoj bivšoj do-svoj zadnji nastop, ali ga naj pa ednouk samo mine kak gda bom poznana zvejzda, njena Natalija. Ka naj dönok movini. On je z veseljom pri-dojpovej. Nej je pa ščela masunčni žarki, gda jih velki pridem po tebe. Boug te naj dela, gda njej vsi pravijo, volo, pa se njej celou ponü-loj deci vkanejnje spraviti, čaren oblak zakrije. Nindri blagoslovi ino obvarje: tvoja ka jo je skoron nemogouče do za spremljevalca njenoga pa je dönok vküper pobraje več nej videti. Bridke skuze mama Linda«. najti? Düšna vejst jo pa tak petja na klaviri. V svojoj ban-la zadosta moči, pa odišla njej zalijejo obraz, pa se cejla Odišla je v Pariž. Vse je mejla, strašno mantra, ka ne vej, če ki je vse opravila, pejneze je na mesto svojega zadnjoga zašficana zbidi v svojom pa-luksuzni žitek, hirešnost, lej-de mogla sploj spuniti svoj dala nakazati v tiste zavode, nastopa. Kak vsepovsedi, je riškom, elegantno opremlje-pi gvant, pazlivost, samo dü-božični kontraktuš z mad-gde s svojim popejvanjem v tüdi eti dobila dosta lübezni nom apartmaji. Zapre oči v hovni mer je zgibila. Düšna ridskim Teatro Realom. Pa božičnih svetkaj gorstoupi. pa lejpi püšlič, šteroga njej je vüpanji, ka de se njeni sen vejst jo je grizla na vsakom te njej je na pamet prišlo, ka Dobila je pismene odgovo-prejkdala edna lüšna mala nadaljavao, pa leko k sebi stopaji. Samo Natalija njej je goripoišče ednoga razkla-re, povsedik njiva lübezni-deklina. Tak se njej je vidlo, stisne svojo hčerkico. Ali za-odila po glavi. Vsem zname-dara sna, šteri njej zagvüš-vo čakajo. Ona pa žmetno kak če bi tou dejte že nindrik man. Mogla se je pomiriti z nitim fiškališom je dala na-no raztolmači, ka tou vse čaka tiste dneve... Ešče nik-vidla. Pa vzela je zlato verižižalostno stvarnostjo: tou se roučenje, naj poiščejo njeno znamenüje. »Poslühnite, ka dar je božič nej čakala tak co, kak go je dala vsakšomi njej je samo senjalo. Natalijo. Šteromi se tou po-vam vaša düšna vejst veli,« nestrpno, s takšo velko vü-deteti, steri je njej dau püšeu, Linda je nej samo lejpa, nego sreči, tistoga trno bogato ob-njej pravi razkladar, »pa vas paznostjo ino lübeznostjo. pa go njej tö prikapčila na šitüdi zvönredno nadarjena darüje. Zdaj bi že vse tadala ešče letos velika radost do-Kak de lepou videti radostne njek. Pa te zagledne medalj. pevka pariške opere. Njeni za tou, naj jo samo nazaj segne«. Premišlavala je den obraze male dece, štera njej Srce njej skoron stane od talent se je že rano pokazo, dobi. Ali vse zaman, Natalije pa nouč, kak bi leko potišala mogouče malo olajšajo nje-presenečenja. Čütila je, kak že te, gda je ešče samo štu-so nej najšli. V vsakom pis-svoje mantrajouče dühovne no hrepenejnje po Nataliji. če bi se oder pod njenimi dirala na glasbenoj akade-mi je dobila odgovor: »nepo-bolečine. Linda je znala, ka je sploj ne-nogami začno gibati, ona miji. Na ednom glasbenom znana«. Te njej je na pamet Linda je najprvle odpovej-mogouče, ka bi jo ešče gdaj pa zgibi ravnotežje. Če njeni tekmovanji so odkrili njeni prišlo, ka je znankar nigdar dala svoj božični kontraktuš srečala, ar so je lejta ino lejta mouž nej bi stau pouleg nje, lejpi glas, njeni talent, pa več ne najde, zato ka se sploj z madridskim Teatro Rea-nej mogli najti niti tisti, šteri pa jo s svojimi močnimi roso njej ponidili štipendijo ne more opaziti, ka se meda-lom, pa se je odloučila, ka se z iskanjem zgüblene dece kami nej prijo, bi zagvüšno pariške opere, stanovanje, ljon da odprejti. Natalija je za svetke odide nazaj v do-profesionalno bavijo. Ali što spadnola. »Friško pozovite šoulanje, pa redne nastope. dobila znankar nikše čisto movino, pa vred dene tisto, zna. Vüpaznost je zadnja doktora,« kriči njeni mouž Nej je pa ovadila, ka je no-drügo ime. Mogouče so jo ka je zgrejšila. Ednoj maloj stvar, štera človeka zapisti. z oudra. Linda je probala seča. Če bi tou ovadila, bi posvojili celou kakši tihinci deklini je pokvarila njeni Božje poti so nezbrojene medal odprejti, ali se njej je v klici zadavili cejlo njeno iz drügoga orsaga. žitek, zatou pa zdaj vsem navadnim smrtnikom. Mo-nej posrečilo, tak njej je trepredstoječo kariero. Rodila Vsaki večer je v tej preminou-siroutičom ino sirouticam gouče se kakše čüdo zgodi? petala rouka. Mala deklica je je na sveti večer hčerkico, či dvanajseti lejtaj prosila v olepša njuv božič tak, ka de Nikdar ne moreš znati. nikanej razmejla. Tüdi drügi šteroj je dala ime Natalija, svojoj molitvi odpüščenje v vsakoj velkoj sirotišnici po-Prišo je končno den potü-nejso znali, ka se eti dogaja. ar tou latinsko ime zname-za svoj velki grej. Prosila je pejvala. Cejle božične svetke vanja, prišo je den prvoga Linda pa samo ponavla, naj nüje rojstvo Jezuša. Den pa Vsemogoučega, naj njej ešče od gojdne do večera aldüje nastopa. Nikdar se je plo-hitro nekak odpre medal. Pa nouč je premišlavala o tom, ednouk v žitki omogouči, ka za tou plemenito djanje. skanji nej tak veselila kak v medali so najšli listek: »... ka naj z njou napravi. Znala de vidla svojo Natalijo, štero Zvün toga pa na vsakšem zdaj pri toj siroutoj deci. Tak tvoja mama: Linda.« je, ka jo v sirotišnico ne da, je tak neöročno zapistila, mesti, gde de koncertirala, hvaležno ino pazlivo so jo ka je že dosta božnoga čüla gda je odišla v Pariž. prejkda darilo za poboug-poslüšali, pa tak navdüše-Suzana Guoth 


14 


NAŠA ZLATA RIBICA 
Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. 

ZBOUGOM, NAŠA MALA ZLATA RIBICA! 

V žitki je tak, ka vse gnauk mine. Pa kak je pri lidaj pa na cejlom svejti, je pri ribaj ranč tak. Nej, ne mejte straj, niške je nej premino. Bilou pa je tou tak. Sto bi vedo, zakoj je bilou tak, kak je bilou. Depa nikšna lagva vola se je nut potegnola v potok naše male zlate ribice. Takša lagva vola, kak se vej nut v kakšno držino tö naseliti. Pa je zavolo té lagve vole edna riba začnila vujati. 
-Ka nam trbej nikšno zlato ribico! Tak se vsigdar za čedno drži. Tak je vsigdar samo una, ka vse najbole vej. Tak je vsigdar samo una gé tista, ka istino ma v nevoulaj. Samo una je najbole naprej valaun! 
Pa kak je šega, so pomalek začnile tak broditi druge ribe tö. Pa nej samo broditi. Začnile so na glas gučati tö. Tak je pomalek polonja potoka nej več najbole rada mejla svojo malo zlato ribico. Zato pa, ka je potok mali, je tou brž prišlo na vüje zlate ribice. Najprva si je tou nej k srcej gemala. Brodila si je, ka guči ta minejo, kak so se začnili. Depa nej so se enjali. Vse več rib si je na glas brodilo, ka njim nej trbej nikšne zlate ribice. Zato je svoje sestre vküper pozvala. Pitala ji je, ka je gé naoupek z njou. 
-Ti se držiš, ka si gé bole naprej valaun od nas, -je prajla prva. 
-Zato, ka si zlata, si gé gizdava, - je prajla edna druga. Pa so po tejm gučale ena prejk druge. Nikak se njim je nej vidlo, ka živé med njimi. 
-Leko, ka si čalejrska riba. Depa druge ribe smo zato nej nika menje vrejdne, - je prajla 
slejdnja riba. Zlati ribici je gratalo žmetno pri srcej. Neje vejdla, ka go več nemajo radi. Una pa je ma tak rada. Pa tak rada ma svoj potok. Neje vejdla, ka naj napravi. Ka naj naredi, ka de tak, kak je inda bilou? Potegnola se je nut pod korenje stare vrbe. Tam je brodila pa srce go je bolelo. Tak bolelo, kak leko boli samo srce kakše zlate ribice. Za sedem dni je prišla spod korenja stare vrbe. Vküper je pouzvala vse sestre od daleč pa od blüzik. 
-Če me ne marate več meti za zlato ribico, de vcejlak ovak, - je začnila. - Ge škem eške tadale živeti v tom našom potoki. Če ne morem več z vami biti zlata ribica, de vcejlak ovak. Nemo več zlata. Gratala mo vcejlak prousta riba, ribica. 
Kak je zgotouvila, je iz nje vövdarila najvekša zlata sveklina pa brž po tistom je bila, kak vse druge ribe. Sestre ribe so jo samo z blejdim gledale. Una pa je začnila plavati, kak bi sploj nika nej bilou. Pa bi tak ostanolo tö. Depa nej dugo po tejm je ribam v potoki že trbelo zlato ribico. Zgodila se je nikšna baja. Trbelo njim je njeno čalejrsko mouč. Brž so jo ziskali, naj njim pomore. Una pa je samo zamajnola z repom. 
-Ge več nika ne morem. Zdaj sam vcejlak ovakšna. Na, zdaj sam, kak ste vse druge ribe, -njim je prajla veselo. Ribe pa so nej bile vesele. Včene so bile na tou, ka njim v nevouli pomore. Zato so jo prosile, naj se nazaj v zlato ribico obrne. 
-Ne morem tou naprajti, - njim je tumačila. - Ge več nemam čalejrske mouči. Kak sam več nej 
zlata, je una preminoula, - je plavala tadale. Zdaj kuman so ribe gora prišle, ka so naprajle. Brezi zlate ribice so se čütile nikšne zgüblene, tanjane. Ka naj delajo, ka naj napravijo, kak naj tadale živejo? Brž so začnile iskati nouvo zlato ribico, vej pa vsikši potok mora meti svojo zlato ribico. Brezi nje ne morejo živeti. Pa jo iškejo eške gnesden. Niške ne vej, če so jo že najšli. Leko, ka ja, leko, ka nej. Najboukše de, ka dete ribe lovit k potoki. Pa leko, ka go zgrabite. Po tejm te vedli, če so jo najšle. Leko, ka vam kakšno pošteno želenje spuni. Leko, ka ja, leko pa, ka nej. Tista indašnja tou gvüšno več ne more. 
Miki Roš 
Pred dvema mesecema je začela poučevati otroke v porabskih vrtcih slovenski jezik mlada vzgojiteljica Gabriela Marič iz Murske Sobote. Slovenske aktivnosti ima v vsakem vrtcu od pol osmih do pol dveh, v ponedeljek na Gornjem Seniku, v torek v Števanovcih, v sredo v Slovenski vesi, v četrtek v Sakalovcih, v petek pa v Monoštru. 
• Kakšne izkušnje imate po teh dveh mesecih v porabskih vrtcih? 
»Moje izkušnje so dobre, povsod so me lepo sprejeli, z vzgojiteljicami lepo sodelujemo.« 
• Bi lahko opisali, kako potekajo slovenske aktivnosti v 
vrtcih? 

»Povsod so me lepo sprejeli« 

venskem jeziku. Potem tudi pri no oblačila zraven, otroci so ne pesmice poslušamo. Tudi prehranjevanju vse poimenuje-povedali, kakšno oblačilo imajo te pesmice, če se učimo, ali pa mo v slovenščini. Vsak dan po-oni oblečeno. Tudi v zvezi z vse-pravljice, je najbolj važno, da sebej pripravim tudi dejavnost mi stvarmi, kar jih poimenujejo, besedilo tudi razumejo. Vse pa v slovenskem jeziku, ki se veže postavim različna vprašanja, in temelji na ponavljanju, zmeraj 
vse ponavljamo, pazim seveda, da ne vsega preveč naenkrat.« 
• Pa se otroci trudijo? 
»Ja, otroci imajo radi pouk, radi govorijo, mislim bolj vse poimenujejo, ker stavkov še ne tvorijo, ampak moram povedati, da pri dejavnostih zelo dobro sodelujejo.« 
• Kako sodelujete z vzgojiteljicami? 
»Z vzgojiteljicami pa tudi lepo sodelujem. Zelo se trudijo, pa one so tiste, ki v vrtcu največ 

govorijo slovenski jezik. To je 

»Otroci so me lepo sprejeli. Na začetku je trajalo nekaj časa, da smo se spoznali. Ko prideš v novo skupino, te morajo otroci najprej spoznati, sprejeti in šele takrat je naše delo učinkovito. Sedaj, po večkratnih obiskih, otroci več nimajo zadržkov, so odprti in lažje sodelujejo pri dejavnostih. Z otroki imam dober odnos, upoštevam njihove individualne interese in se tako približam otrokom. Vsak otrok je individuum in potrebuje drugačen pristop, eni brez težav sodelujejo, drugi potrebujejo več časa, tako otrokom pustim čas, in ko dobijo občutek varnosti, 
zaupanja, se sami pridružijo. 

Upoštevam tudi starost otrok in 

»Slovenski jezik vključim v vse 
tudi mogoče pozitiven vzorec za 
njihove želje. Če povem na krat
dejavnosti, pri negi, pri pre-na temo, ki jo izvajajo tukajšnje otroci sami povejo, pa oni po-otroke, da tudi to komunikacijo 

ko, sem lepo sprejeta, z otroki 

hranjevanju, tako da naprimer vzgojiteljice. To je ponavadi, da kažejo, kaj je to. Seveda s tem med menoj pa vzgoteljicami 

ni težav in s skupnim sodelo
otroke spremljam v umival-otroci kaj poimenujejo, recimo želim doseči to, da besedo sploh otroci opazujejo, poslušajo, pa 



nico in vse poimenujem kakšne gibalne igre itd. Skratka razumejo. Ne samo da bi se oni se tudi preko tega nekaj naučijo. 

dovali in se preko slo
vse, kar je vezano na tematiko, naučili pa povedali, da je to šal, Pa tako tudi vzgojiteljice urijo 

venske besede lepo 
ki jo v vrtcu obravnavajo. Na ali to je to, ampak da tudi razu-svoje jezikovne sposobnosti na 
imeli.« 
imeli
primer zdaj 

temo mejo, kaj sploh beseda pomeni. področju slovenskega jezika.« 

smo 

Nikoletta 

Vajda 

p o v e d o oblačila, smo jih poimenovali, Zdaj se učimo tudi pravljice z • Kako pa so Vas otroci spre
v slo-pokazali. Imela sem neposred-božično vsebino, pa tudi božič-jeli? 
Porabje, 18. decembra 2008 


15 


PETEK, 19.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 TRIJE MUŠKETIRJI, RIS., 9.35 MULČKI, OTR. SER., 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 JASNO IN GLASNO, K, 11.25 OSMI DAN, 11.55 LJUDJE EVROPSKIH MEST: HELSINKI, 12.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 EPIFANIJA ZEMLJE IN DUHA, DOK. ODD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 BOŽIČNI ČAS, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.45 TV POGLED, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.15 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 ANICA - ANICA IN SKRIVNOSTNA MASKA, OTR. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DVOREC MURSKA SOBOTA, DOK. SER., 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.12.1990, 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL 
PETEK, 19.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.40 GLASNIK, 9.05 PODOBA PODOBE, 
9.30 EVROPSKI MAGAZIN, 10.00 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 10.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, (Ž), 12.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, (M), 13.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, (Ž), 14.55 ČRNO BELI ČASI, 15.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.12.1990, 15.35 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 16.05 TA PREKLETI KONFIN, 16.35 ŠTUDENTSKA, 
17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 50 LET ODDAJNIKA KRVAVEC, 20.00 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 OBSEDEN, AM. FILM, 23.00 TUJCI, ANG. FILM, 0.40 DEADWOOD, AM. NAD., 1.30 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 20.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH, NAN., SMRKCI, RIS.; RIBIČ PEPE: BOŽIČNI IZRAEL, OTR. NAD., 9.35 PETTSON IN FINDUS, ŠVED. RIS. FILM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 
14.05 VALERIJINE BESEDE, KRATKI DOK. EBU FILM IZ ŠPANIJE, 14.25 PRIJATELJSTVO PO POŠTI, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 
17.30 
NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 

18.55 
VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 20.05 MAČKA MED GOLOBIČKAMI, ANG. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.35 MORILSKE IGRE, AM. FILM, 2.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.12.1990, 2.30 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL 


SOBOTA, 20.12.2008, II. SPORED TVS 
6.20 INFOKANAL, 6.40 SKOZI ČAS, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.12.1990, 7.45 POLEMIKA, 8.55 POSEBNA PONUDBA, 9.15 TA PREKLETI KONFIN, 9.45 ŠTUDENTSKA, 10.05 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 10.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 12.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.30 SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (M), 
16.15 SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 17.10 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 18.00 EN DAN RESNICE, TV KOMEDIJA, 19.00 PETER PAVEL GLAVAR, DOK. ODD., 20.00 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 MATILDA, IT. TV FILM, 3.10 INFOKANAL
 * * * 
NEDELJA, 21.12.2008, I. SPORED TVS 
7.00 PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, RISANI FILM; IZGUBLJEN V SNEGU, RISANI FILM; LARINA BOŽIČNA ZVEZDICA, RISANI FILM; SNEŽENI MOŽ, RISANI FILM, 9.25 UMKO, 10.15 MULČKI, OTR. SER., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 
11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, 
15.00 5 MINUT SLAVE, 15.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 
15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JIMMYJEM CARROM, HUM.-DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 
18.40 
MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 

19.20 
ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.40 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV, AM. FILM, 1.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.12.1990, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 


NEDELJA, 21.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, SKOZI ČAS, 8.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.12.1990, 8.25 MED VALOVI, 8.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 9.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 10.25 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 10.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), 12.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: NEWCASTLE -LIVERPOOL, 18.00 SV. POKAL V BIATLONU, ŠTAFETA (Ž), 19.00 SV. POKAL V BIATLONU, ŠTAFETA (M), 20.00 POPOTOVANJA PO SVETU, FR. DOK. SER., 20.50 JESENIN, RUS. NAD., 21.45 IMPRESIONISTI,ANG. NAD., 22.45 VRAŽJI FANT, AVSTRAL. NAD., 23.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 1.40 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 
PONEDELJEK, 22.12.2008, I. SPORED TVS 
6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MULČKI, OTR. SER., 9.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.00 RISANKA, 10.05 UMKO, 
11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.00 POROČILA, 
15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE: BOŽIČNI IZRAEL, OTR. NAD., 16.30 S SONCEM V OČEH: NESREČA, POUČNA IGRANA NANIZANKA, 16.45 BIZGECI, RIS., 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 FINA GOSPA, 
ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, 
RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, 

19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 POLEMIKA, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI VEČER, 23.55 FANTAZIJA - A.L. WEBBER: FANTAZIJA ZA VIOLINO, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.12.1990, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 22.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 SOBOTNO POPOLDNE, 14.25 TV PRODAJA, 14.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.10 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.40 POSEBNA PONUDBA, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.12.1990, 16.20 OSMI DAN, 17.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.35 PRVI IN DRUGI, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 
19.20 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 20.00 ŠPORTNIK LETA SLOVENIJE, PRENOS IZ CANKARJEVEGA DOMA, 21.10 STUDIO CITY, 22.10 KNJIGA MENE BRIGA, 22.30 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 22.55 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.25 HAVAJI V OSLU, DANSKO-ŠVEDSKO-NORVEŠKI FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
TOREK, 23.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.10 MURO IN DVA BAHAČA, OTR. ODD., 9.20 STANE MRAMOR: PA NE TO LETO, 9.35 TRMASTA MUCA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 9.45 RIBIČ PEPE: BOŽIČNI IZRAEL, OTR. NAD., 10.05 S SONCEM V OČEH: NESREČA, NAN., 
10.25 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE, 10.55 O STARKI, KI JE UDOMAČILA MEDVEDA, RISANI FILM, 11.20 ODDAJA ZA OTROKE, 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ZUPAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 PISAVE, 
14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 16.05 VRBA IN JEČMEN, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 16.50 BIZGECI, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.05 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 
18.15 
BINKO, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.50 
TV POGLED, 19.55 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, 21.00 SLOVENSKI PLEBISCIT, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 JOSIP KRIŽAJ -PILOT, DOK. ODD., 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.12.1990, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL 


TOREK, 23.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.15 TV PRODAJA, 8.50 NLP, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.00 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 13.30 BLEŠČICA, 14.00 STUDIO CITY, 14.55 SLEDI, 15.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.12.1990, 15.50 MOZAIK, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 O GISELLE, DOK. ODD. O BALETU, 20.00 PIRAMIDA, 
21.00 MUZIKAJETO: JAZZ ROCK, 21.35 GLOBUS, 22.05 DEDIŠČINA EVROPE: V IMENU BOGA, AM. DOK. FILM, 23.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.00 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 1.35 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SREDA, 24.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, POROČILA, 7.05 PRAZNIČNO DOBRO JUTRO, POROČILA, 12.05 ODDAJA ZA OTROKE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 AVE MARIA, PANIS ANGELIKUS: ANGELA SVOLJŠAK (SOPRAN) IN MARTIN OKOLIŠ (ORGLE), 13.30 MOJ PRIJATELJ BOŽIČEK, IT. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK: DAN PRED BOŽIČEM, RIS. FILM, 16.05 POD KLOBUKOM, 16.45 BIZGECI, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 BOJAN, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM BOŽIČNE NOČI: ŽIVE JASLICE, 20.45 BETLEHEMSKA ZVEZDA, IT. FILM, 22.30 IMAGO SLOVENIAE -BOŽIČNI KONCERT, 23.45 POLNOČNICA, PRENOS IZ STOLNICE KOPER, 1.10 BOŽIČNI PES, AVST. FILM, 2.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.12.1990, 3.00 DNEVNIK, PON., 3.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
4.00 INFOKANAL 
SREDA, 24.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 
INFOKANAL, 7.00 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS. NAN., 

7.20 
KJE SO BOŽIČKOVI JELENČKI, RIS. FILM, 7.45 ODDAJA ZA OTROKE, 8.05 VRBA IN JEČMEN, 8.30 LJUBEZENSKI NAPOJ & ČOKOLADNI POLJUBČEK, 

8.35 
TETA MAGDA ALI VSI SMO USTVARJALCI, 8.40 VESEL BOŽIČ, MALI MUNKI, RIS. FILM, 9.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 9.55 KNJIGA MENE BRIGA, 10.15 Z GLAVO NA ZABAVO, 10.40 DVOREC MURSKA SOBOTA, DOK. SER., 11.10 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, 13.10 HRI-BAR, 14.25 ODKAR SI ODŠLA: PRIHAJA BOŽIČ, ANG. HUM. NAD., 15.10 KOKTAJL, 16.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 17.30 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 BOŽIČNI KONCERT “HIPPY CHRISTMAS”, 19.05 KMETJE, POLJS. NAD., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 20.55 PORTRET DR. DRAGA KLEMENČIČA, 21.50 RAZKOŠNA BIBLIJA, FELJTON, 22.10 ALICE, AM. FILM, 


23.50 NEVIDNI ORKESTER, DOK. ODD., 0.35 ALMA KARLIN, MONODRAMA, 
1.40 INFOKANAL 
* * * 
ČETRTEK, 25.12.2008, I. SPORED TVS 
7.00 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 7.30 POD KLOBUKOM, 8.05 ČUDAKOV BOJ, 8.10 POLETJE NA OKENSKI POLICI, 8.15 IZGUBLJEN V SNEGU, RIS., 8.40 NODI REŠI BOŽIČ, RIS., 9.15 ABECEDNIK ZALJUBLJENE KRASTAČE, 10.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, 11.00 DREVO ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.35 GLASBENA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ANICA - ANICA IN SKRIVNOSTNA MASKA, OTR. NAN., 13.40 DRUGA ZVEZDA Z LEVE, RIS. FILM, 14.05 ENAJSTA ŠOLA, 14.30 BIZGECI, RIS., 14.35 BOŽIČNE OTROŠKE PESMI, 15.05 SVETA DRUŽINA, IT. NAD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.30 
DVOREC ZAPRICE - KAMNIK, DOK. SER., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 

18.10 
PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POD KOŠATO KROŠNJO, ANG. FILM, 21.30 O, TI SREČEN DECEMBRSKI DAN, DOK. ODD., 


22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 KONCERT OPERNIH ARIJ, 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.12.1990, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL 
ČETRTEK, 25.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 V DOBRI DRUŽBI, 10.05 BOŽIČEK SE MORA POROČITI, AM. FILM, 11.45 POPOTOVANJA PO SVETU, FR. DOK. SER., 12.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.12.1990, 
13.00 
ODKAR SI ODŠLA: PRIHAJA BOŽIČ, ANG. HUM. NAD., 13.45 PIRAMIDA, 

14.50 
MARKO HATLAK IN SKUPINA FUNTANGO, 16.10 ČAROBNI BOŽIČ -KARACSONYI VARAZSLAT, 17.20 USODNI KAMEN, ŠP.-ANG.-AM. FILM, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 OPERNE ARIJE, 19.15 MOŽIČEK ALI PIEROTOV ROJSTNI DAN, TV BALET, 20.00 DOLGCAJT, 20.45 BOŽIČ NA DUNAJU, 22.15 PREPRIČEVANJE, ANG. FILM, 23.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 0.30 PARIZ 2010 - VELIKA POPLAVA, FR.-NEM. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 


* * * 
PETEK, 26.12.2008, I. SPORED TVS 
7.00 
TROJČICE: KLEOPATRA, RIS., 7.25 BOŽIČNE PESMI JANEZA BITENCA, 

8.00 
MULČKI, OTR. SER., 8.30 PIKA NOGAVIČKA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 

9.20 
DEBELUŠKA, 9.25 ČAROVNIŠKA SMRKLJA, 9.35 ODDAJA ZA OTROKE, 

10.15 
SNEŽENI BOŽIČ COFKA COFA, RIS. FILM, 11.35 ENAJSTA ŠOLA, 12.05 DOLGCAJT, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 RISANKA, 13.25 DOBRI PRIJATELJI, 13.45 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 14.10 BIZGECI, RIS., 14.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.15 SVETA DRUŽINA, IT. NAD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.15 BRENČ IN CVETKA, RIS., TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 ANICA - ANICA IN VELIKA SKRIVNOST, OTR. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 POLNOČNI KLUB, 23.35 DUHOVNI UTRIP, 23.50 DVOREC ZAPRICE -KAMNIK, DOK. SER., 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.12.1990, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 


PETEK, 26.12.2008, II. SPORED TVS 
6.35 SKOZI ČAS, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 LJUDJE EVROPSKIH MEST: KOEBENHAVN, 7.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.15 GLASNIK, 8.40 PISAVE, 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, 9.35 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, 10.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.12.1990, 11.20 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 11.50 SLOVENCI V ITALIJI, 12.20 PITBUL TERIER, NORV. FILM, 13.55 NOGOMET, CHELSEA -WBA, 15.50 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.15 PRIMORSKI MOZAIK, 16.45 ŠTUDENTSKA, 17.05 NOČ MODRIJANOV, 18.05 MOSTOVI 
– HIDAK, 18.35 VEČNA BALETNA DOMAČIJA II, 20.00 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 VAMPIR Z GORJANCEV, TV FILM, 22.55 MINUTA ZA UMOR, SLOV. ČB FILM, 0.15 DEADWOOD, AM. NAD., 
1.05 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 27.12.2008, I. SPORED TVS 
7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE, 7.30 12 MESECEV; SMRKCI, RIS.; STARODAVNI EGIPT, OTR. NAD., ČARODEJNI UROK, KRATNI IGRANI FILM EBU, 9.45 KRTOV BOŽIČ, RIS. FILM, 10.10 ROŽNATI BOŽIČ, RIS., 10.35 PRINCESKIN DNEVNIK, 10.40 ADAM IN EVA IN UŠČIPNI ME, 10.50 POPAJ IŠČE OČETA, KAN.-AM. FILM, 11.40 POLNOČNI KLUB, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.20 BOŽIČNI PES, AVSTR. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 
16.10 LABIRINT – ALTRNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 
18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 20.05 TRETJE DEKLE, ANG. FILM, 
21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.30 VRAŽJA FRAČA, AM. FILM, 2.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.12.1990, 2.20 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL 
SOBOTA, 27.12.2008, II. SPORED TVS 
6.20 SKOZI ČAS, TV PRODAJA, 7.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.12.1990, 7.20 POLEMIKA, 8.30 POSEBNA PONUDBA, 8.50 PRIMORSKI MOZAIK, 9.20 ŠTUDENTSKA, 9.40 Z GLAVO NA ZABAVO, 10.05 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 10.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, (Ž), 13.10 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, (M), 14.20 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 15.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 15.25 ŽELIM BITI DELFIN, DOK. FILM, 16.15 PACIFIŠKI PRINC, ŠP.FR. FILM, 17.55 NOČ MODRIJANOV, 19.00 NAŠA ČETICA KORAKA, 20.00 ODBOJKA, FINALE SLOVENSKEGA POKALA (M), 22.00 BLEŠČICA, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 SOBOTNO POPOLDNE, 1.10 LEDENA DEŽELA, FINSKI FILM, 3.25 INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 28.12.2008, I. SPORED TVS 
7.00 NODI REŠI BOŽIČ, RIS. FILM; MILAN IN SKRIVNOSTNA JELKA RIS. FILM; TABALUGA IN LEO, RIS. FILM, 9.25 UMKO, 10.20 MULČKI, OTR. SER., 
10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 
14.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 KONCERT V SPOMIN LUCIANU PAVAROTTIJU, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 UROČENO ZAVETJE, DOK. ODD., 18.05 ZA SRCEM S SLOVENSKIM OKTETOM, 18.20 MAKS IN RUBI, RIS., 18.25 RECI NE!, RIS., 18.30 ŽREBANJE LOTA IN SUPER LOTA, 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 OTO PESTNER - 40 LET, POSNETEK KONCERTA IZ CANKARJEVEGA DOMA OB 40-LETNICI DELOVANJA, 22.10 TAROK ZGODOVINA, DOK. PORTRET, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 LENNY, AM. FILM, 1.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.12.1990, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 
NEDELJA, 28.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.12.1990, 7.50 GLOBUS, 8.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 8.55 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 9.20 TEKMA, 10.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 11.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 12.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, (Ž), 13.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 14.15 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, (M), 14.55 NOGOMET, FULHAM -CHELSEA, 16.50 SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNE TURNEJE, 17.55 ODBOJKA, FINALE SLOVENSKEGA POKALA (Ž), 
20.00 
POPOTOVANJA PO SVETU, FR. DOK. SER., 20.50 JESENIN, RUS. NAD., 

21.45 
IMPRESIONISTI, ANG. NAD., 22.45 VRAŽJI FANT, AVSTRAL. NAD., 23.35 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 1.00 ZABAVNI INFOKANAL 






ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 

Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, 
Tisk: 
EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence 
v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in 
etnične manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 

Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB