novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir St. 46 (838) • Čedad, Četrtek, 28. novembra 1996 Kriza TKB: odlašanje je lahko usodno Tržaške kreditne banke ne bo več. V petek so prišli v Trst likvidatorji, so prevzeli mesto komisarjev in zdaj bojo začeli z likvidacijo banke. Kakšno pot bojo zbrali je odprto vprašanje. Bojo nastopili s trdo roko in zahtevali takojšnje povračilo posojil in kreditov, kar pomeni, da bodo spravili na kolena številna podjetja, manjše in večje slovenske ustanove n torej povzročili njihov krah z izgubo več tisočev delovnih mest. Ali pa bodo šli po poti mehke likvidacije, ki bo skušala omiliti že itak katastrofalne socialne posledice tega ukrepa. Spričo dosedanjega razpleta dogodkov ne moremo biti optimisti. Vsekakor vse je odvisno tudi od tega, če bo prišlo ali ne do ustanovitve nove banke na osnovi italijanskega, slovenskega in hrvaškega partnerstva. Vprašanje krize TKB ima tri aspekte: sodnega, tehni-čno-finančnega in političnega. Sodniki so na delu in preverjajo, kako je prišlo do hudih težav na banki, kakšne so odgovornosti njenega vodstva, upravnega in nadzornega sveta. Kar se tega tiče lahko samo počakamo, da pripeljejo svoje delo do konca, saj ni v naši kompetenci, da dajemo obsodbe. Tudi glede finančno-te-hničnega aspekta je težko govoriti, ker niso še znani vsi podatki in tudi o sami luknji v TKB smo slišali in brali najrazličnejše številke, od 200 do 400 in več milijard. Banka Italije je že od prvega momenta rekla “likvidacija!" in tako je tudi bilo. Po ocenah strokovnjakov pa bi bila sanacija in ri-kapitalizacija TKB za bančni solidarnostni sklad manjše breme kot likvidacija. Očitno je zmanjkalo politične volje, da bi rešili banko slovenske manjšine. In tako smo pri političnem vprašanju. Kar se slovenske manjšine tiče se je očitno zaključilo neko obdobje in sedaj smo v trenutku, ko se moramo vsi skupaj reorganizirati in politično opremiti, zato da se bomo kot manjšina obdržali in dosegli svoje ustavne pravice. Medsebojno obtoževanje nam prav nič ne pomaga in ne da bi zmanjševali odgovornosti SKGZ, toda gledano s perspektive videmske pokrajine, ne moremo mimo spoznanja, da je tragedija TKB pokazala zamude in politično šibkost celotne manjšinske organiziranosti, ki ni bila sposobna dojeti političnih sprememb v našem prostoru po razpadu Jugoslavije in v politični tranziciji v Italiji. Če banaliziramo stvari in sprejmemo tezo, da je en del manjšine skušal obdržati oblast, drugi del se je s podporo določenih krogov v Sloveniji in na osnovi načela “popravljanja krivic iz preteklosti” v prvi fazi nameraval postaviti na mesto prvih, kasneje pa se preprosto usesti za mizo in si deliti pogačo. Torej stari odgovori na nove izzive. Lotizacija za zaprtimi vrati, namesto oblikovanja novega sistema na načelu široke partecipa-cije ljudi in transparentnosti. Sedaj je ključni trenutek. V prihodnjih dneh se bosta odvijala občna zbora obeh krovnih organizacij. V kolikšni meri se bosta znali SKGZ in SSO prenoviti in kakšno politično platformo bosta znali ponuditi svojim članom in vsej manjšini. Od tega je odvisno, če bomo lahko začeli graditi novo manjšinsko politiko na bolj zdravih in racionalnih temeljih. Jole Namor beri na strani 4 Cividale - Centro congressi Chiesa S. Francesco sabato 7 dicembre 1996, ore 15 CONVEGNO INTERNAZIONALE S trebuhan za kruhan Od duomo do čarnega pakla ff s mg 11 fa 509 dell’accordo italo-belga sul carbone I minatori e Marcinelle Slovenci po svetu Centrale Chretienne - Inas-Cisl O krizi Kreditne se je predsednik seznanil med obiskom v Trstu Naš apel Prodiju Odložili srečanje v Rimu zaradi nesoglasij znotraj konzorcija bank upnic V Boljuncu ustanovili odbor za zaščito varčevalcev - Že tisoč članov Potem, ko je osrednji denarni zavod “Banca d’Italia” sklenil, da je treba likvidirati Tržaško kreditno banko, se vsi spraSujemo, kaj to pomeni oziroma, kakšen bo likvidacijski postopek. Ni vseeno namreč, kako bodo delovali likvidatorji in kakšen je njihov načrt. Takoj po vesti o likvidaciji so se Sirile malo bolj optimistične vesti, čeS da bo Slo za “mehko” likvidacijo, ki bi upoštevala težavnost položaja gospodarskih in drugih sredin, ki so bile vezane na banko. Optimizem pa je splahnel, ko je prišla v javnost druga vest in sicer da so za neodločen čas odložili srečanje, na katerem naj bi se pogovorili o nastanku nove, mednarodne (italijansko-slovenske-hrvaške) banke. V Rimu bi se morali namreč sestati predstavniki “Banke Italije”, medban- Predsednik Prodi na srečanju s Slovenci v Trstu čnega jamstvenega sklada, italijanske, hrvaške in slovenske banke, ki so upnice TKB. Do tega sestanka ta teden ne bo prišlo zaradi nesoglasji, ki so nastala znotraj konzorcija bank upnic in sicer s strani hrvaških bank. Predsednik konzorcija Vojko Čok je dokaj diplomat- sko podčrtal, da so za odločitev zaprosili sami, ker ni bila v Rimu zagotovljena prisotnost vseh bank. O krizi v Tržaški kreditni banki se je podrobno seznanil tudi premier Romano Prodi, ki je v ponedeljek prišel na obisk v Trst in Videm. Z njim so se na tržaškem županstvu sešli podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pe-čenik ter občinska svetovalca SSk Andrej Berdon in Peter Močnik. Spomenico so Prodiju izročili tudi uslužbenci TKB (izročili so jo tudi tajniku CGIL Coffera-tiju). Na to vprašanje je ministrskega predsednika spomnil tudi tržaški Zupan Illy, ki je vlado pozval, naj zelo pazljivo spremlja postopek likvidacije TKB in ustanovitev nove banke. Na vse te apele je Romano Prodi povedal, da jih bo upošteval in da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči. V ponedeljek so v Boljuncu ustanovili Odbor za zaščito varčevalcev TKB, v katerega se je včlanilo že več kot 1.000 ljudi. Odbor je že sprožil nekaj konkretnih akcij. Oljka bo vodila Deželo Vse kaže, da bo na Deželi nastala manjšinska vlada Oljke, katero bo od zunaj podpirala stranka komunistične prenove. Manjšinska vlada bo razpolagala z 28. glasovi na 60, kar jo bo postavljalo na določene politične prepihe. Na tiskovni konferenci so predstavniki SKP povedali, da niso še zreli časi za organsko sodelovanje z Oljko in se zato nagibajo k tehnični podpori oziroma k programskemu sodelovanju. Takšno sodelovanje je seveda manj obvezujoče od tistega, ki ga je SKP prevzela v odnosu do rimske vlade. S to odločitvijo niso zadovoljni predstavniki DSL, ki jo smatrajo prešibko in nevarno za obstoj vladne koalicije. Manj pesimisti pa so pri Ljudski stranki, ki stavijo na uspeh manjšinskega vladnega odbora, verjetno tudi zaradi tega, ker bi predsedniško mesto pripadlo predstavniku LS. Eden od kandidatov za odborniško mesto je tudi Slovenec Miloš Budin. Iz krogov DSL pa so demantirali časopisne vesti, na podlagi katerih, naj bi bil Miloš Budin kandidat za predsednika deželne skupščine. Discussa dalla Comunità montana una mozione di Domeniš Atto d’accusa alla Regione Marinig: “I Comuni ridotti a comparse, senza contributi né supporti” Nella seduta chiamata ad affrontare un accordo di programma con le Valli del Torre per il programma Leader II, alLinterno dell’assemblea della Comunità montana delle Valli del Na-tisone è ancora una volta e-mersa la profonda disaffezione dei consiglieri nei confronti della Regione. Lo spunto è stato dato da una mozione presentata da Silvano Domeniš (Lega Nord). Con il documento si voleva esprimere “viva preoccupazione per la situazione in Regione” (il timore è che il bilancio preventivo regionale non venga approvato entro la fine dell’anno) ma anche “biasimo per il comportamento delle forze politiche che, con le dimissioni degli assessori, hanno provocato la crisi”. Quest’ultimo punto ha scatenato la reazione di alcuni consiglieri. Giuseppe Bernardi, sindaco di Cividale, ha rimarcato il fatto che “in passato la Lega non si è mai preoccupata in questi termini”, mentre per Franco Barbiani “la crisi è stata aperta da alcune dichiarazioni del capogruppo della Lega in Regione”. Il profondo scollamento tra le istituzioni è stato ancora più netto nelle parole e negli esempi del sindaco di Torreano Luigi Borgnolo (“150 milioni stanziati al Comune nel ’92 devono ancora arrivare”) e del presidente dell’ente Giuseppe Marinig (“I Comuni sono ridotti a comparse, senza contributi nè supporti tecnici e amministrativi”). L’atto d’accusa è stato ripreso dall’assessore Nino Cicco-ne, secondo cui “la Regione si vede solo con la Protezione civile, quando c’é un’alluvione”. Le perplessità dell’assemblea sulla mozione di Domeniš sono comunque rimaste. Dopo un tentativo di modifica, il documento è stato ritirato, (m.o.) segue a pagina 4 E' stata inaugurata sabato nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone la mostra antologica “Giovanni Vogrig intagliatore e artista. 1932-1986’’ dedicata ad uno dei fondatori dell'Associazione degli artisti della Benecia, scomparso dieci anni fa. Alla mostra - che rimarrà aperta fino al 5 gennaio - hanno portato il saluto Donatella Ruttar, Paolo Petricig ed il sindaco di Stregna (paese d'origine di Vogrig) Claudio Garbaz. Četrtek, 28. novembra 1996 2 In consiglio la vicenda del “caro” esproprio Riconosciuto a S. Leonardo il debito fuori bilancio Si è tornati a parlare del contenzioso Podrecca, sabato scorso, durante il consiglio comunale di S. Leonardo. L’assemblea è stata infatti chiamata a decidere il riconoscimento del debito fuori bilancio pari alla cifra che il Comune dovrà sborsare alla famiglia Podrecca per quanto riguarda la prima fase del contenzioso, quella dei 10 mila metri quadri regolarmente espropriati. Come ha spiegato il sindaco Lorenzo Zanutto la spesa complessiva per questa fase sarà di 224 milioni, da cui vanno sottratti 85 milioni già accantonati dall’amministrazione Simaz. La somma dovrà essere reperita in parte tramite un mutuo della Cassa depositi e prestiti, in parte con un mutuo ordinario bancario e in parte da fondi comunali. Dell’argomento si è parlato a lungo, anche perché a Zanutto è stata richiesta una cronistoria della vicenda. In Lorenzo Zanutto conclusione Giuseppe Chiu-ch (“Non intendiamo prenderci alcuna responsabilità”) e Renzo Chiuch hanno dato voto contrario al riconoscimento del debito. Giuliano Sittaro e Paolo Crucil si sono astenuti. Il consiglio ha quindi delegato all’unanimità all’Azien- da sanitaria del Medio Friuli il servizio per l’assistenza alle persone disabili ed ha approvato il Piano regolatore comunale particolareggiato che prevede la costruzione di un’agriturismo a Clastra. Sono stati approvati anche due ordini del giorno. 11 primo, sulla fattispecie di un documento già fatto proprio dal comune di Pulfe-ro, riguarda l’accesso alle strade ed alle piste comunali. Il secondo invece chiede che vengano in ogni caso esentate dal pagamento dell’Iva le opere pubbliche realizzate nei comuni che si trovano in zone terremotate. Proprio a questo proposito, il sindaco Zanutto in apertura aveva comunicato al consiglio lo stanziamento, da parte della Regione, di 200 milioni derivanti dal fondo per la ri-costruzione. La somma potrà essere utilizzata solo per il completamento di opere già iniziate, (m.o.) Vest je pomembna in bi najbrž zaslužila bolj poglobljene komentarje, če bi o italijanski anomaliji ne pričala Švedska prha, ki je Prodijevo zadovoljstvo ohladila z napovedjo sodnega pregona zaradi privatizacije prehrambene industrije. Frankfurtski dogovor, da se italijanska lira vrne v evropski monetarni sistem je namreč uspeh vladne gospodarske politike proračunskega varčevanja. Tembolj, ker tokrat ni prizadelo preprostih ljudi, čeprav znaSa rekordnih 82 tisoč milijard lir. Je tudi povratek k normalnim oblikam gospodarjenja, kar pa bo terjalo dodatne napore in odprlo nova protislovja. Poglejmo, zakaj. Italijanska industrija je od nekdaj usmerjena na izvoz in Šibka lira ji je pri tem pomagala, saj so bili izdelki s polotoka konkurenčni na evropskih tržiščih. Pariteta 990 lir za nemško marko pa pomeni predv- sem ukinitev prednosti, kakršnih oblikovanje skupnega evropskega tržišča ne trpi. Nič čudnega, torej, da indu-strijci protestirajo. Prepričani so, da jim je vlada zvela nekaj do česar so imeli pravico. A ni tako. Italijanska industrija se mora naučiti, da ni mogoče uresničevati ogromnih (zares ogromnih) dobičkov samo na račun nizkih izvoznih cen, Šibke lire, izkoriščanja priseljenske delovne sile in davčnih utaj. Kajti dolga leta je to bil recept “italijanskega gospodarskega čudeža”, ki smo ga nato plačevali vsi. Kako? Preprosto povedano. Davčne utaje visokih slojev so sicer finansirale državno posojilo, z nakupovanjem BOT-ov, toda ljudstvo je moralo za to plačevati obresti. Italija je drago uvažala energijo in surovine, kar smo vsi skupaj plačevali z inflacijo. Potrebni so bili zaporedni varčevalni manevri, včasih celo dvakrat letno! Sedaj pa začenja veljati preprosto načelo: naj plača, kdor pije. Ali drugače. Ce hoče italijanska industrija biti konkurenčna v Evropi, naj bo na račun kakovosti izdelkov, ne pa nizkih cen. In Se. Indu-strijci se morajo zadovoljiti z njižimi maržami dobička. Kar pač pomeni, da bodo morali zaslužke v večji meri investirati v znanje in tehnologijo, morda tudi v kakovostno zaposlovanje, manj pa v finančne .Spekulacije in rente. Skratka: kapital naj tvega, ne pa, da spi v bankah. Seveda, obstaja tudi nevarnost, da bodo podjetniki skušali (po stari navadi) zvaliti breme novih evropskih razmerij kar na ramena delavcev. Na plačah si bodo skuSa-li vzeti to, kar so izgubili na račun “evrolire”. Razlogov za večjo borbenost delovnih ljudi je torej več. In tudi za večjo agresivnost desnice proti Prodijevi vladi, za katero Evropa ni le pravljica za lahko noč, pač pa trda stvarnost naših dni. Svoj čas smo se vprašali, ali bo Prodi italijanski Robin Hood. Končne ocene ne moremo dati. Vemo pa gotovo, da ni Miklavž. Stregua contro raggravò) della Siae Il consiglio comunale di Stregna ha approvato all’unanimità, sabato scorso, un ordine del giorno sull’imposta Siae alle attività della Pro loco e delle associazioni di volontariato comunali. Da tempo i gruppi ricreativi e culturali e di volontariato, assieme alla Pro loco di Stregna - si legge nella delibera - manifestano il proprio disagio per i gravosi contributi da corrispondere alla Siae, contributi sproporzionati rispetto alla natura delle manifestazioni, poiché vengono colpite anche le attività di beneficienza e di solidarietà, di promozione culturale e di godimento del tempo libero senza alcun scopo di lucro da parte degli organizzatori. Tutto questo - si legge ancora - è in contrasto con le dichiarazioni di tutte le forze politiche del Parlamento e del Governo nei confronti dell’associazionismo e del volontariato. Il consiglio comunale ha quindi espresso, nel suo documento, piena stima e sostegno alle associazioni e persone che operano nel settore del volontariato, impegnandosi a continuare ad aiutarle. Nel contempo si chiede alle istituzioni competenti un sollecito intervento legislativo affinché il prelievo fiscale operato dalla Siae venga corretto. L’amministrazione guidata da Claudio Gar-baz chiede anche che venga al più presto rivista la legislazione sui diritti erariali e diritti d’autore per le associazioni spontanee e per le Pro loco che operano senza fini di lucro, al fine di garantire loro, come alle forme di volontariato, operatività, sopravvivenza e sviluppo. E’ stato infine dato mandato al sindaco affinché porti a conoscenza degli organi competenti il testo dell’ordine del giorno e solleciti interventi analoghi ad altri enti. E infatti dell’argomento si è discusso già lunedì nel corso dell’assemblea della Comunitàmontana. Mandatar bo Podobnik ali Drnovšek? Predsednik slovenske republike Milan Kučan je za danes sklical prvo sejo novega parlamenta. V njem bo sedelo 25 poslancev LDS, 19 SLS, 16 SDS, 10 SKD, 9 ZLSD, 5 DESUS-a in 4 SNS ter po en predstavnik italijanske in madžarske skupnosti. Na današnji seji bodo morali izvoliti predsedstvo parlamenta in samega predsednika. Za to mesto je kar nekaj kandidatov, tako daje te- tudi iz poslanskih vrst (najmanj 10 poslancev). Ce tudi v drugem krogu predlagani mandatar ne dobi zadostnega Števila glasov (46), obstajata odprti dve možnosti. Po prvi lahko predsednik države razpusti parlament in v teku dveh mesecih razpise nove volitve. Druga možnost pa zadeva poslance, ki v teku dveh dneh lahko predlagajo svojega mandatarja(e). Za izvolitev je v tem primeru dovolj Marjan Podobnik, predsednik Ljudske stranke, kandidat pomladnih strank za predsedstvo vlade žko določiti, kdo ima prednost, saj je tudi to mesto vključeno v pogajanja med strankami za sestavo nove vlade. Kar zadeva proceduralne postopke, povejmo, da po zakonu mora predsednik države v teku enega meseca (do 28. decembra) določiti mandatarja za sestavo nove vlade. Preden se bo odločil, se bo sestal s predstavniki vseh strank. Nenapisano pravilo je, da to mesto pripada liderju stranke, ki je prejela največ glasov. To naj bi bil Janez Drnovšek. In prav okoli tega teče razprava. Tri pomladanske stranke (SLS, SDS in SKD) namreč zahtevajo mandatarja zase (Marjana Podobnika), saj so skupaj zbrale točno polovico (45) poslanskih mest. Sicer ne glede na izbire predsednika Kučana, lahko rečemo, da če imenovani mandatar ne dobi podpore v parlamentu, ima predsednik države 14 dni časa, da predlaga drugega ali istega mandatarja. V tej fazi lahko predlog za mandatarja pride večina glasov prisotnih poslancev (seja je sklepčna, če je prisotnih najmanj 46 poslancev od 90). Kako se bo razpletlo vprašanje sestavljanja nove vlade, je težko predvideti. Dejstvo je, da že danes obstajajo nekatere kombinacije, ki bi tako pomladnim strankam kot tudi drugačnim koalicijam zagotavljale večino v parlamentu in možnost sestave vlade. Vprašanje pa je, kolikšna je solidnost taksnih večin, ki lahko računajo le na peSčico glasov več od 45. potrebnih. Zato ni slučaj, da se večji del javnosti opredeljuje za Sirso koalicjo, v kateri bi poleg pomladnih strank bili tudi predstavniki Drnovškove LDS. Res je tudi, da bodo Slovenci z decembrskim referendumom odločali o novem volilnem sistemu in z njim izvolili nov parlament. A to ne čez Stiri leta, marveč prej. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi znotraj pomladnih strank ni enotnosti pogledov. Je kar nekaj razlik. Rudi Pavšič Lotta agli evasori in Slovenia Così il vignettista del quotidiano Deio illustra il dilemma del presidente Kučan riguardo la scelta del candidato per la formazione del nuovo governo Lotta agli evasori Nell’intento di avvicinarsi agli standards europei la Slovenia modificherà la propria legge fiscale. In quest’ottica si è aperta una lotta senza quartiere nei confronti di coloro che evadono le tasse e pensano di continuare ad evaderle. Ad essere controllati più da vicino non saranno soltanto le aziende ed i responsabili di attività economiche in genere, ma tutti i cittadini. Nella denuncia dei redditi infatti dovranno evidenziare tutti gli introiti derivanti anche dalla vendita di azioni e altre carte valori nonché i dividendi incassati dalle imprese di cui sono a-zionisti. Chi “dimenticherà” di dichiarare anche la più piccola somma di denaro ricevuta rischierà multe molto salate che variano da 10 mila a 1 milione di talleri. L’autostrada si allunga Il governo ha acceso la luce verde per la realizza- zione dell’ultimo tratto autostradale (Valle del Vipac-co-Razdrto) che da Nova Gorica porta a Lubiana. I lavori dovrebbero cominciare entro la fine del prossimo anno. Frattanto sono già iniziati i lavori di costruzione del tratto auto-stradale che da Selo porta a Vipava e saranno terminati entro la prima metà del 1998. Čadež direttore generale Dopo mesi di contrasti e votazioni a vuoto la radiote- levisione slovena ha il suo nuovo direttore generale. Si tratta di Janez Čadež che l’ha spuntata (13 voti contro 11) su Vojko Stopar, attuale presidente del Consiglio radiotelevisivo. Janez Čadež, che appartiene all’area di centro-destra, è stato per anni consulente di Žarko Petan, l’ultimo direttore generale, mandato in pensione per raggiunti limiti di età anche se il suo mandato sarebbe scaduto il prossimo anno. o ima Stojan SpetiC Kultura novi mata]ur Četrtek, 28. novembra 1996 3 Intervista a Paolo Rumiz, autore di “Maschere per un massacro” L’inganno dei Balcani “La guerra nell ex Jugoslavia? Un imbroglio ai danni delle popolazioni spinte verso lo scontro etnico per espropriare la parte ricca del paese” In una sala affollata è stato presentato venerdì, nella biblioteca di Cividale, il libro di Paolo Rumiz “Maschere per un massacro” (Editori riuniti). Il sottotitolo della pubblicazione, “quello che non abbiamo voluto sapere della guerra in Jugoslavia”, dà un’idea generale del tema affrontato da Rumiz, che ha seguito l’evolversi del conflitto quale inviato del quotidiano “Il Piccolo”. L’autore, presente all’incontro, in questa intervista spiega alcune delle questioni affrontate nel suo libro, una vera e propria “porta aperta” sulla guerra balcanica. Lei parla della guerra nei Balcani come di un “maledetto imbroglio”. 3hi ha imbrogliato e perché? “Intanto vorrei dire chi è stato imbrogliato. Sono state imbrogliate le popolazioni che sono state spinte verso uno scontro etnico quando il vero scopo della guerra non era la semplificazione etnie,a ma l’esproprio massiccio della parte più ricca ed evoluta del paese. Un imbroglio voluto dalla classe dirigente del Paese, che ha fatto credere alla popolazione ma anche al mondo esterno che, una volta separate tra loro le etnie, la realtà jugoslava non sarebbe stata più fonte di contro. Basta guardare la realtà degli Stati che emergono da questa guerra per capire che è stata un’illusione: in ciascuno di essi abbiamo più miseria, più sradicamento, più dittatura, più censura, più monopolio, meno libertà di prima”. In questo libro si parla di quanto successo a Vukovar come esempio dello scontro tra autoctoni ed immigrati, forse la vera causa della guerra... “Sì, gran parte delle città jugoslave, quelle in cui erano avvenute delle forti immigrazioni, erano cariche di rancore. Tra i nuovi arrivati e gli autoctoni c’era una barriera molto più forte di quella presente nelle nostre città, perché l’immigrazione, più violenta e concentrata nel tempo, ha provocato dei fenomeni di rigetto. Questo a causa della pianificazione industriale comunista degli anni ’70. Si sono create così delle situazioni di tensione che poi sono state facilmente trasformate in tensioni di tipo etnico”. Anche la breve guerra che ha interessato la Slovenia è stata un imbroglio? Lei la definisce “un capolavoro di astuzia Paolo Rumiz strategica e di messa in scena”. “Quella guerra è stata, tra virgolette, un imbroglio perché è stata resa possibile dal fatto che già allora il potere serbo di Belgrado a-veva deciso di non intervenire in Slovenia. Non so se il potere politico sloveno a-vesse avuto questo disco verde in modo aperto. In o-gni caso quella è stata una rappresentazione di guerra utile a tutti: all’Armata federale per ritirarsi dalla Slovenia e concentrarsi in Croazia, a Belgrado perché attraverso la miccia slovena avrebbe potuto iniziare il lavoro di smantellamento della federazione, alla Slovenia perché ha potuto separarsi con le banche piene dei risparmi delle altre repubbliche e tirarsi fuori dal pauroso risucchio del marasma balcanico. Soprattutto, la classe politica comunista della Slovenia, per altro molto più evoluta delle altre, ha potuto riciclarsi come salvatrice della patria e salvare gran parte del proprio potere”. Ci sono state due opere - una letteraria, il “Viaggio d’inverno” di Handke ed una cinematografica, “Underground” di Kustu-rica - che da certa critica sono state giudicate filoserbe. Cosa ne pensa? “Mah, per quanto riguarda Handke, lui non si rivolge ai lettori italiani ma a quelli tedeschi, ad una certa opinione pubblica che ha vissuto l’inizio della guerra in Croazia quasi come una crociata contro il comuniSmo belgradese. Sentiva forse il bisogno di dare una versione eguale e contraria alla banale demonizzazione del serbo come comunista primitivo passata attraverso la stampa tedesca all’inizio del ’91. “Underground” è un film strepitoso dal punto di vista dell’invenzione. Mi lascia qualche dubbio sul piano dell’interpretazione degli eventi, perché lascia l’impressione del grande pentolone che ribolle, in cui non ci sono precise responsabilità da una parte o dall’altra. Mostra però una cosa molto vera: che la guerra nasce non dal comuniSmo, ma dalla dissoluzione del comuniSmo”. Questa guerra è finita o solo “congelata”? “E’ finita, da tutte le parti c’è una gran voglia di dimenticare. 11 problema è che se si dimentica e non si fa in breve tempo chiarezza storica sugli eventi, a distanza di anni la guerra di oggi sarà utilizzata, manipolata e riletta in modo interessato da chi vorrà inventare una nuova guerra”. Michele Obit Presentata sabato scorso a Prato Rože majave su cassetta Si sono costituite solo da pochi anni, ma la loro attività è da considerarsi veramente molto intensa. Il coro femminile resiano Rože Majave, composto da sei donne, è sorto nel gennaio 1994 con lo scopo di riproporre i tradizionali canti re-siani così come li cantavano una volta le nostre donne. Dopo una accurata ricerca presso le anziane cantatrici e sotto la loro guida hanno iniziato a cantare dapprima in valle e poi pian piano anche fuori, esibendosi nella nostra regione ed in Slovenia. L’anno scorso in estate, come primo lavoro concreto della loro ricerca sui canti tradizionali, hanno realizzato un libro dal titolo “Te rozajanske uiže -1 canti resiani”. Il libro contiene 68 canti resiani di tutte le borgate con il testo in resiano e la traduzione in italiano. E’ questo un lavoro molto importante poiché, per la prima volta, sono raccolti così tanti canti in una sola pubblicazione la quale aiuterà a conservare nel tempo, ma speriamo non solo per questo, i canti resiani. A distanza di un anno, il coro ha preparato anche u-na musicassetta dal titolo “Rozajanavi pujajo - I resiani cantano”. La presentazione di questo ultimo lavoro è avvenuta sabato scorso 23 novembre presso la saletta del ristorante Val Resia. La serata, così come ha annunciato la presidente Catia Quaglia nel suo intervento, è stata organizzata non solo per presentare questa loro produzione, ma anche per raccogliere tutte le donne e gli uomini che questi canti conoscono molto bene perchè li cantavano da giovani. Parole di apprezzamento e di incoraggiamento sono state invece espresse dal sindaco Luigi Paletti, che ha partecipato, come anche altri rappresentanti dell’amministrazione comunale, alla serata. Non sono mancati poi, durante il rinfresco, i protagonisti della serata: i canti. Finita infatti la parte più ufficiale, si è dato ampio spazio alla esibizione delle coriste seguite anche dai presenti. Come si è detto, il coro si è esibito spesso non solo nella nostra regione, ma anche oltre confine. Recentemente è stato ospite a Kanal ob Soči per una serata culturale dedicata a Resia ed organizzata, in collabo-razione con la ZSKD (U-nione circoli culturali sloveni) di Resia da una giornalista dal bisettimanale Primorske novice nella caratteristica taverna Gostilna Petrucka. Sabato prossimo, 30 novembre, insieme con i suonatori del gruppo folklori-stico Val Resia, le Rože Majave saranno impegnate a Savogna d’Isonzo per l’incontro promosso dalla amministrazione locale e dal Comune di Resia con la collaborazione della ZSKD di Resia. L’incontro a Savogna d’Isonzo fa seguito ad una visita di quella amministrazione comunale nella valle del Canin e tende a consolidare i rapporti tra le due realtà. L.N. Convegno a S. Leonardo “S. Leonardo: cultura, storia, tradizioni popolari” è il titolo di un convegno organizzato dal Centro friulano di studi “Ippolito Nievo”. L’incontro si terrà nella sala consiliare di S. Leonardo sabato 30 novembre, alle 17. Relatori saranno Antonio De Cillia, Renato Rosa, Emilia Mirmina, Pavle Merkù, Mario Bare! e Domenico De Stefano. “Afrika ali na svoji zemlji” V teh nelahkih časih, ki jih preživlja nasa skupnost, kanček humorja deluje kot topla pijača v mrzli zimi. Za to je poskrbel Boris Kobal, ki. je napisal in zrežiral komedijo “Afrika, ali na svoji zemlji”, ki jo v teh dneh lahko gledamo na sceni tržaškega Kulturnega doma in se bo kasneje preselila v Gorico. Gre za aktualno ironično razmišljanje o našem zamejskem prostoru, predvsem o tistem, ki pripada lai-čno-levičarski stvarnosti. Dogajanje se odvija v neki zamejski družini, kjer se prepletajo nonotovi spomini na partizanske čase, očetove težave in dileme krovne organiziranosti, ženini pogledi iz Ljubljane ob primesi razmišljanj in hotenj obeh otrok, inštalaterja Libera ter temnopoltega Inacija Bintc-hende. Kulturni dom slavi 15-letnico Goriški Kulturni dom praznuje 15-letnico delovanja in aktivne kulturne prisotnosti v mestu. V ta namen bo vodstvo doma pripravilo vrsto pobud, da bi primerno obeležilo to oble-tnico.Včeraj zvečer so v domu odprli skupinsko razstavo italijanskih in slovenskih umetnikov, ki so v teh petnajstih letih že ponudili svoje umetnine na ogled občinstvu Kulturnega doma. Razstavni prostori bodo odprti do 20. decembra, Jutri, v petek, pa bo na vrsti koncert sinfoničnega orkestra iz Maribora, ki ga vodi Boris Svab. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno številko Informativnega biltena. V okvir te obletnice bodo januarja pripravili tudi glasbeni koncert za mlade ter odmevno športno manifestacijo. Matajur in Beneške korenine v Gorici Z Višarskim kvintetom na reviji Cecilijanka Dono deUe Valli: premiato Noacco Cultore del dialetto sloveno di Taipana V soboto in nedeljo je bilo v Gorici, v prenovljenem Katoliškem domu, že tradicionalno novembrsko srečanje pevskih zborov Cecilijanka, ki je bila letos že 38. Vsa ta leta jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. Nastala je kot revija pevskih zborov iz Gorice, ki pa gosti tudi pevske skupine iz drugih slovenskih krajev. Letos je nastopilo dvajset pevskih zborov in med njimi sta bili prav lepo zastopani Kanalska dolina in Benečija. Slovence na Tromeji je predstavljala ženska vokalna skupina Višarski kvintet. Iz Na-diških dolin pa sta na reviji sodelovali moški pevski zbor Matajur in skupina Beneške korenine. Obe uspešno vodi Davide Clo-dig. In še posebej naša m-ladinska skupina je bila zelo toplo sprejeta, saj predstavlja lepo in kvalitetno novost, obenem izraža zavezanost teh mladih beneškemu kulturnemu izročilu. Come abbiamo ampiamente riferito nel numero scorso la nostra tradizione linguistica e culturale slovena ha avuto un ruolo importante al premio II dono delle Valli. Nella sezione dedicata alla narrativa ed alla poesia il secondo premio è stato assegnato a Luisa Battistig. Premiato è stato anche Adriano Noacco (nella foto) che è uno dei pochi, purtroppo, che scrive nel dialetto sloveno di Taipana e contribuisce in modo importante alla sua conservazione. četrtek, 28. novembra 19% 4 L’emigrazione si trova ad un bivio Emigranti sloveni lunedì 9 dicembre a congresso Il mondo dell’emigrazione sloveno si trova in questi giorni di fronte a quattro appuntamenti importanti: il comitato regionale dell’emigrazione che si terrà a U-dine il prossimo fine settimana, il convegno internazionale a 50 anni dall’accordo italo-belga sul carbone che si terrà sabato 7 dicembre nella chiesa di S. Francesco a Ciyidale, la tradizionale festa di S. Barbara, domenica 8 dicembre, ed infine il congresso dell’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia, convocato per lunedì 9 dicembre a Pulfero. Questa è del resto una fase cruciale per il mondo dell’emigrazione e le associazioni che lo rappresentano in quanto si sta per ridisegnare la politica della Regione in questo settore. Da una parte è infatti in via di scioglimento FERMI, dall’altra è in discussione nella terza commissione regionale un nuovo disegno di legge, predisposto dalla Giunta regionale. Nessun rammarico per la cancellazione dell’Ermi da parte del direttore dell’UES Renzo Mattelig, in quanto -ha detto - si è determinata una situazione in cui l’ente non risponde alle finalità per cui era stato istitutito. Il vero nodo, ha aggiunto, è capire se questa Regione, che con la legge regionale 51 del 1980 si era posta all’avanguardia nel nostro paese, ha interesse a sviluppare una politica attiva per i corregionali nel mondo. Al di là dei finanziamenti che sono attualmente inadeguati. L’impostazione del dise- Minatori della Benecia all'uscita dalla miniera nel 1948 gno di legge della Giunta, sostiene Mattelig, è inadeguata ed inaccettabile. L’Unione emigranti sloveni ritiene invece che vadano salvaguardati lo spirito ed i contenuti della LR 51 che naturalmente richiede alcune correzioni. La bontà di questo strumento legislativo sta nel fatto che individua chiaramente i settori di intervento e cioè: sostegno a chi rientra, solidarietà con chi si trova in stato di bisogno e soprattutto (attraverso la formazione e l’informazione) mantenimento dell’identità culturale, nel nostro caso quella slovena. Questi argomenti saranno al centro del dibattito del comitato regionale dell’emigrazione da venerdì 29 novembre a domenica 1 dicembre a Udine. Ma la politica regionale sarà anche u-no dei temi principali al congresso dell’UES a Pulfero, a cui parteciperanno 2 delegati dal Canada, 2 dal Sud America e 1 dall’Australia (una partecipazione limitata a causa del regime di “austerity”), nonché da u- na più folta rappresentanza degli emigranti sloveni in Europa. Il congresso naturalmente sarà anche l’occasione per verificare ed impostare l’attività dell’associazione e per rinnovare le cariche sociali. Inserito nella celebrazione della festa di S. Barbara, invece, il convegno internazionale organizzato per sabato assieme alla Cisl ed al sindacato cristiano belga C-SC. Sarà l’occasione per ricordare il 50. anniversario dell’accordo italo-belga firmato a Roma nel 1946 in base al quale centinaia di migliaia di minatori furono “venduti” al Belgio in cambio del carbone per l’industria italiana. Verrà inoltre ricordata la tragedia di Mar-cinelle in cui 40 anni fa persero la vita 262 minatori. Domenica 8 dicembre infine ci sarà la tradizionale S. Barbara, prima a S. Pietro e poi a Gagliano a cui parteciperà un bel gruppo di amici dal Belgio. Per l’occasione le sezioni di Liegi e Tamines hanno infatti organizzato una corriera, (jn) Comunità montana Sul Leader II accordo con le Valli del Torre dalla prima pagina In precedenza era stato approvato all’unanimità l’accordo di programma con la Comunità montana Valli del Torre per il progetto comunitario Leader II. L’assessore alle politiche comunitarie Fabio Bonini ha spiegato le linee operative, che riguarderanno la collaborazione tra i due enti montani, l’ambiente, lo sviluppo economico, il turismo e la cultura. Anche qui strali all’amministrazione regionale. Bonini ha infatti affermato che “in Regione non c’é chiarezza, il Leader doveva essere predisposto prima delle altre misure perché serviva a coordinarle”. Come per il 5B, i tempi di realizzazione del programma sono brevi (entro il 19 dicembre), ma non c’é nessuna certezza sulla loro messa in atto. Infine è stato approvato il regolamento del premio “Lastra d’argento”, che verrà destinato a persone che si distingueranno nell’azione di valorizzazione e stimolo nei vari settori delle attività delle Valli del Na-tisone. La minoranza ha però dato voto contrario. Aveva chiesto, ma non ha ottenuto, che prima venisse approvata una delibera di istituzione del premio. Sul regolamento Sergio Mattelig, a nome dei gruppi di opposizione, aveva presentato tre emendamenti. In uno di questi tornava a chiedere, come già avvenuto per lo statuto dell’ente, che venisse cancellata la denominazione trilingue (italiano, sloveno e friulano) della Comunità montana, (m.o.) Incontro a Stregna sulla forestazione Il Comune di Stregna e la Banca popolare di Cividale promuovono per venerdì 29 novembre alle 18.30 presso la sala consiliare di Stregna un incontro illustrativo sul tema “Aiuti comunitari per la forestazione e le manutenzioni ambientali”. Relatore all’incontro sarà il dott. Fabrizio Romanelli. L’iniziativa intende portare a conoscenza dei proprietari e conduttori di superfici boschive le modalità di accesso alle sovvenzioni comunitarie a favore di coloro che provvedono alla conduzione, pulizia del bosco e delle superfici prative, nonché ad interventi di forestazione in pianura. Kriza TKB: sedaj mora prevzeti svojo vlogo politika s prve strani Glede slovenske banke imata zelo pomembno besedo vladi, italijanska in slovenska. Ce doslej je bila politika potisnjena v ozadje, češ, da je vprašanje tehnično-banč-ne in sodne narave, čemur bi se dalo ospo-ravati, sedaj prav gotovo mora politika prevzeti svojo vlogo, tako kar se tiče postopka likvidacije, ki naj bo najmanj boleč, kot glede ustanovitve nove banke, ki ne more biti odvisna samo od pogovorov med bančniki in od njihove pogajalske moči. Vlada Oljke, ob spoznanju, da je bila TKB pomemben člen v samozaščiti slovenske manjšine, mora pohiteti z odobritvijo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in z reševanjem tistih vprašanj, ki lahko najdejo ustrezne odgovore v “normalni” zakonodaji oziroma v sklepih vlade. Obenem pa v skladu s svojo “Ostpolitik” ne more mimo dolgoletne tradicije in visoke strokovne usposobljenosti slovenske manjšine, ki je preko svoje banke opravljala uspešno politiko v gospodarskem in širšem povezovanju Italije z Balkanom in Srednjo Evropo. Tudi s strani Slovenije je pričakovati, da bo stala ob strani svoji manjšini v tej delikatni fazi in aktivneje sodelovala v proce su likvidacije stare in nastajanju nove banke, saj gre za usodo manjšine pa tudi za vlogo Slovenije na tej meji. Tu moramo vsaj bežno omeniti našo zaskrbljenost za beneška podjetja, ki jih bo likvidacija TKB u-sodno prizadela. V enem zamahu tvegamo, da v Benečiji zgubimo banko in podjetja, kar lahko samo še dodatno poglobi našo ekonomsko in socialno marginalnost. Vsa naša upanja so sedaj uprta v nastajanje nove banke, ki mora biti tudi vnaprej opora za slovensko manjšino in poslovati dvojezično. Kar se pa tiče možnosti v-pliva same manjšine v novem bančnem zavodu, bi kazalo sprejeti in podpreti predlog Stranke komunistične prenove, ki tako kot je bilo sklenjeno za Banco di Napoli, predlaga, da bi vlada omogočila občinam v obmejnem pasu možnost, da z nakupom delnic postanejo sestavni del lastništva. Veliko nevarnost pa predstavlja v tem trenutku izredna počasnost s katero se snuje projekt nove banke. Več časa bo ta postopek trajal, manjši bo obseg delovanja nove banke, ki naj bi prevzela dejavnost TKB. Jole Namor Iz Gornjega Posočja so bili izvoljeni v Državni zbor župani Božič, Bevk in Podobnik Župani v parlamentu V novem slovenskem parlamentu je zelo veliko županov, ki so si na listah različnih strank zagotovili poslanski sedež. Tudi s Primorske se bo v Ljubljano preselilo kar nekaj prvih občinskih mož. Med temi so postojnski Zupan Josip Bajc (Slovenska ljudska stranka), župan iz Izole Mario Gasparini (Liberalna demokracija), župan iz Kopra Aurelio Juri (Združena lista) ter Davorin TerCon (LDS), načelnik Upravne enote iz Sežane. Med Zupani, ki so dobili poslansko mesto v Ljubljani, so tudi trije predstavniki s Severne Primorske in sicer župan iz Tolmina Ivan Božic (Slovenski krSCanski demokrati), župan iz Cerknega Janez Podobnik (Slovenska ljudska stranka) ter župan iz Idrije Samo Bevk (Združena lista). Robert Trampuž, novi župan Bovca Vsi trije župani pa so se odločili, da bodo sedeli na obeh klopeh, županski in parlamentarni, kar pomeni, da bodo opravljali obe funkciji. Vsi trije so se odločili, da bodo župansko funkcijo opravljali neprofesionalno. Na nedeljskih volitvah 10. novembra pa so obCani Bovca izvolili tudi novega župana. Dosedanji prvi mož občine Andrej Stergulc je iz zdravstvenih razlogov odstopil. V Bovcu bo odslej županoval Robert Trampuž (Združena lista). Zanj se je izreklo 1470 občanov (74,6 odstotka glasov). Trampužev protikandidat pa je bil predstavnik Janševih socialdemokratov Franc Arh. Na spremembe v nekaterih Čezmejnih javnih upravah in na nove, dodatne funkcije nekaterih severnoprimorskih županov gledamo tudi v Benečiji s posebno pozornostjo. V vseh teh letih smo namreC znali ob meji ustvariti res dobre stike, ki so presegli Cisto isti-tucionalne in uradne okvire. Postali smo dobri prijatelji. V zdajsnem težavnem položaju, ki karakterizira Beneško Slovenijo, je Se ka- Ivan Božič, tolminski župan in odslej tudi poslanec ko potrebno, da imamo Cez mejo take sogovornike (Zupane in poslance), ki bodo razumeli naSe stiske in jih znali primerno prikazati tudi v slovenskem parlamentu. Zato je potrebno in nujno, da naSe stike in dogovarjanja Se pospešimo in utrdimo. Predlog Planinske družine Benečije Izhod iz krize je v reorganizaciji Planinska družina Benečije 16. novembra 1996 imela srečanje s svojimi elani, da bi se pogovorili o krizi v katero je zaSla TržaSka kreditna banka in na posledice, ki jih bodo nosile gospodarske in kulturne organizacije Slovencev v videmski pokrajini. Kriza pri TKB je kazatelj pomanjkljivosti sistema, ki je upravljal slovensko stvarnost. Na večeru so se udeleženci pogovorili tudi o delovanju kulturnih ustanov, o realni prisotnosti, ki jo imajo na teritorju in o sistemih finansiranja. Likvidacija TKB je omajala zaupanje, ki so ga Slovenci imeli v vodilne kadre. Ker je škoda ogromna, je bilo mnenje udeležencev, da je treba iskati izhod iz te krize v reorganizaciji, v ustvarjanju samostojne strukture, v katero bi se vključila vsa društva in skupnosti v vi- demski pokrajini. Ta bi bil bistveni predpogoj za prisotnost pri temu telesu, ki ne bi poznal strankarskih logik in ideoloških pretvez. Delitve, ki so bile temeljna značilnosti Slovencev so imela kot edini učinek samo trošenje energije v smeri kompetitivnosti in so šibile moC številčnosti, ki jo lahko prinaša le skupno delovanje. Demokratična razprava o pravilih delovanja, o prioritetnih nalogah te strukture in prozoren sistem volitev, so tisti cilji, ki bi si jih morala zadati vsa društva, da bi dobila slovenska skupnost v videmski pokrajini svoje predstavništvo, ki bi imelo direktne stike s slovenskimi in italijanskimi oblastmi in bi se vključilo v skupno deželno predstavništvo. Planinska družina se je odločila, da se bo angažirala za širitev te ideje. rave... Al sta videli, ki dost ljudi se je zbralo za praznovat roj- 8. decemberja SVETA BARBARA ob 11. - sveta maSa v Spietre; ob 14. - kosilo v Gagliane. Bojo tudi godci. Vpisovanje: ZSI-UES , ul. IX Agosto, 8 - Čedad (732231); patronat Inac, ul. Manzoni, 25 - Čedad (tel. 730153); Giuseppe Floreancig (tel. 733362), Sso, ul. S. Domenico, 50 - Čedad (tel. 700896 - Loretta, od 8. do 13. ure). Za se vpisat imata cajt do 6. dicemberja. stni dan puobcja, ki je v na-ruoču mame tle na fotografiji? Se klice Kevin Juretig an 17. otuberja je dopunu dvie liet življenja. Za lepo parlo-žnost so se zbral mama Katja, tata Sergio (ki je blizu njega, na cepami roki), le s čepame roke so pra- pratetà Giuseppina, pratetà Amelia an prastric Narciso, tetà Antonella an nona Anna Maria. Blizu puobcja an njega mame je pratetà Gemma. Mu-ormo Se reC, de Giuseppina, Amelia, Anna Maria an Gemma so Zuancove družine iz Gorenjega Marsina. Na liepim “sejmù”, ki so ga or-ganizal za rojstni dan Kevina sta manjkala nono Domenico, ki je biu proč zavojo diela an prastric Antonio (Nino), ki nas je prezagoda zapustu pa ki je nimar v sar-cu sestri an žlahte. Biu pa je stric David, ki ga ne vidimo na fotografiji zak... jo je runu on. Kevin pa ni imeu sa-muo adne feste, napravli so mu Se adno pa v Dolenjim Marsine, na duomu none Grazielle an nona Giulia, kjer so se zbrali Se drugi strici an tetè. Telo fotografijo jo žele publikat, da jo bo vidla vsa žlahta, ki je arzstresena po sviete: Francija, Avstralija, Afrika... Dragi Kevin, de bi ti rasu zdrav an veseu kupe s tojo veliko družino ti iz sarca žele vsi tisti, ki te imajo radi, posebno toja pratetà Gemma. Giovanin je uSafu novo murozo, mlado an lepo, samuo ki nje oCa je zlo resen, zlo Sever, an jo na pusti nikdar same z njim. Tu nediejo je uzeu nomalo kuraže an ga j’ Su vprašat, Ce jo more pe-jat v Čedad, ker tam po tim kraj HudiCovega mosta so parsle gjostre za svet Martin. Resen oca je pogledu debelo tu oCi Giovanina an mu jau: - Ben nu, naj bo za donas, vas pustim iti do Čedada, pa priet ku bo tuklo punoCi jo mu-oreS parpejat damu! - Oh, na stuojte imi-et tiste skarbi! - je hitro odguoriu Giovanin - Ce mi bo runala rezistenco, vam jo parpe- jem že za deseto uro! ! ! *** Tu nediejo viCer Be-put je parSu damu an zaCeu uekat: - Milica, Milica, sem udobiu an miliardo na Totocalcio! Napravi hitro valižo! - Oh dragi muoj Be-put, kuo sem vesela Cut tole lepo novico, an ki ložem tu valižo? Oblieko za zimo al pa za polietje? - Loži vse kar imas, an bies par vsih saje-tah!!! FamoStar je pridgu: - Na pametna CiCica na lieta za moškim! Al sta videli kajsankrat, de skopac je lietu za misijo?!?!?! *** - Moja hčerka je meStra - je pravu Ton-ca parjatelju - an uCi Suolo v vartace. - Oh vsi hudiči! - je pogodernju preCudvan parjateu - Tu vartace? Ka’ ji na popeStajo zelenjavo?!?!?! Kronaka ~—=—' Jacopo, posmejajse! Kenè, ki studierata, de tle na fotografiji sta tata an mama, ki nam predstavljata njih majhanega otročiča? Nie pru ta-kuo, ona dva sta nona. Sta prebral pru lepuo, nona an ne mama an tata. Sta Gianni Carrer an Valentina Borghese an tel liep poberin je njih parvi navuod. Se klice Jacopo an se je rodiu 29. luja, takuo de glih jutre dopune Stier miesce življenja. Ce Gianni an Valentina, ki živta v Hrastovijem, sta ratala takuo mlada že nona, se mu-orejo zahvalit hCeri Giuliani an zetu, ki je Roby Caucig iz Gorenjega Tarbja. Giuliana an Roby kupe z njih otroCiCam živta v Skrutovem. Jacopu, ki je pravo veseje za vso družino posebno za none, željo vse narbuojse vsi tisti, ki ga imajo radi, an med telimi sta tudi bižnoni Guerrino an Lina iz Gorenje Mierse. Kuo sta ponosna nono Gianni an nona Valentina! četrtek, 28. novembra 1996 Kevin je imeu rojstni dan an vsa družina seje zbrala Živi par Cuodre an de ji na bo dug čas... Marija Katinina an nje zlate roke Vesta, ka’ diela, kar ima nomalo cajta Maria Tomasetig -Katinina iz Cuodame? Siva žeke, take, za obut, al pa mikene mikene, de jih lahko daržita vic paru v roki. Postudierita, žeke, ki jih Siva Marija so šli davje v Kanado. Dvanajst paru jih je posjala ’ni gospi, ki jih Šenka parjateljam an Zlahti, ki tam žive. Marija, klaSa 1920, živi go par Cuodame kupe z adnim si-nam. Kupe z možam, Luigi Zuodar, klaSa 1906, ki je umaru 28 liet od tegà, je imiela pet otruok: Ornella (1944), Guido (1947), Beppino (1949), Marino (1955) an Giorgio (1963). Kar ji je mož umaru, te mal je imeu samuo pet liet. Marija se je zavihnila rokave an z veliko kuražo an s pomočjo te velikih, je zredila te male otroke. Marija, kot vsi nje vasnjani, je bla vajena živiet miez težavah an jih premagat. Je imiela samuo sedam liet, kar ji je mama umarla. Mlada ceca je sla v Nemčijo, “in alta Slesia”, kot sezonska delavka (operaia stagionale). “Sim muorla dielat ko an muS za zaslužit kako pa-lanko”. Dvie liet potlè se je vamila damu. Sla je v Torvisco-vo riezat “canne da zucchero”: puno diela an malo zaslužka. Potlè seje varnila damu an lieta 1943 seje oženila. Po uejski je parielo, de stvari puodejo na buojs. (gre riapri) Sergio Se 'na novuost za Spietar: bankarele, kjer se predaja vsake sort blaga. Parvi krat so paršle v četartak 14. novemberja. Na začetku so pravli, de bojo vsake dva tiedna, od seda napri pa bojo vsak četartak. Visto il successo ottenuto, le bancarelle a San Pietro al Natisone saranno in piazza d’ora in poi ogni giovedì, e non ogni due come si era detto all’inizio. Ceglih z zamudo... veseu rojstni dan! “Draga njanja, ti želim vse narbujSe za tuoj 82. rojstni dan. Na zamier, če sam zamudila nomalo cajta za ti narest uoSčila, sa’ od tojiga rojstnega dneva je Slo napri le malomanj dva miesca (bluo je 30. se-temberja). VpraSi mojo mamo Loretto, kuo je tuo, de Sele seda smo parnesle fotografijo na Novi Matajur! Ti želim vse narbu-ojSe an de bi ti bla nimar takuo kuražna an dobre volje, ku seda. Vse narbuojse ti žele tudi mama Loretta, tata Pio, Tania an posebno toja sestra Antonia. Te imamo vsi radi an ti bomo nimar blizu. Toja majhana navuoda Vanessa" Vanessa Chiabai (nje tata je Pio Uo-grinken, mama pa Loretta Vogrig, obadva sta iz velikega Garmikà, žive pa na Lie-sah) hode šele v vartac, v ažilo, pa kot vi-deta, se je potrudila za napisat an par var-stic za nje njanjo, ki se klice Pierina Chia-hai an je Uogrinkna iz Velikega Garmikà. Vanessa, si zaries pridna an toja njanja Pierina je sreCna imiet tako družino okuole sebe. 6 novi mata jur Četrtek, 28. novembra 1996 Minimatajur ** Sturma Luigi - Ni- mis, 06.01.1922 - 8° alpini, 07.01.1943 - 1; ** Sturma Ottavio -Taipana, 30.07. 1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Sturma Umberto - 05.02.1922 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Terlicher Elio - S. Leonardo, 05.05.1920 - 629 ospedale da campo, 29.01.1943 -2; ** Terlicher Ettore -S. Leonardo, 18.01.1921-8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Terlicher Remigio - S.Leonardo, 06.10.1914 - 8° alpini, 26.01.1943 - 2; ** Tomasetig Fabio - Drenchia, 01.07.1917 - 8° alpini, 26. 01.1943 - 2; ** Tomasetig Natalio - Drenchia, 22.12. 1915-8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** caporale Tomasetig Pio - S.Leonardo, 22.06. 1915-8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Tomasino Attilio -Taipana, 01.09.1920- 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Tomasino Egidio - Taipana, 06.12.1920 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Tomasino Valentino - Taipana, 20.10.1921 - 8° alpini, 28.01.1943 - 2; ** caporale Tracogna Ugo - 31.05. 1916-8° alpini, 19.12.1942 - 1; ** Trinco Luigi -Drenchia, 26.03.1922 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Trusgnach Gildo - Drenchia, 04.05.1919 - 8° alpini, 21.01.1943 - 2; ** Trusgnach Giovanni - Grimac-co, 02.05.1922 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Trusgnach Guido - Gri-macco, 08.09.1913 - II raggruppamento artiglieria, 23.01.1943 - 2; ** Turco Giuseppe - 23.07.1922 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Turco Luigi - 22.09.1915 -3° artiglieria alpina, 31. 01.1943 - 2; ** sergente Turco Primo - Attimis, 11.06.1920 - II raggruppamento artiglieria contro carro alpina, 21.01.1943 -2** caporal maggiore Urbancig Francesco - 06.03.1918 - Il raggruppamento artiglieria, 27.03.1943 - 3; ** Vazzaz Giulio - Taipana, 16.02. Concludiamo Telenco dei soldati morti in Russia - Epilogo 19 Olga Klevdarjova E la vita di Olga a Klenje prende un binario diverso 1920-8° alpini, 26.01.1943 - 2; ** Vazzaz Guido - Taipana, 26.10.1912 - 8°alpini, 23.01.1943 - 2; ** caporal maggiore Velliscig Elio -Prepotto, 22.09.1921 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** sergente maggiore Venuti Giorgio - S. Pietro, 25.11. 1906 - Quartier Generale Divisione Julia - 01.07. 1945 - 3; ** Venuti Mario - S.Pietro, 13.05.1915 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Vogrig Cornelio - Grimac-co, 11.01.1921 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Vogrig Marco - S. Leonardo, 21. 04.1914 -8° alpini 26.01. 1943 - 2; ** Vogrig Marco - S. Pietro, 25.04.1921 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Vuga Isidoro - S.Pietro, 22.09.1915 - Quartier Generale divisione alpina, 23.01.1943 - 2; ** Zanut-tig Gabriele - 28.02.1921 -8° alpini, 21.01.1943 -2; ** Zorza Giuseppe - Pulfero, 09.03.1919 - 41 compagnia cannoni, 13.01.1943 - 2; ** Zorza Lorenzo - Pulfero, 29.08.1921 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Zorza Zaccaria - Pulfero, 04.07. 1921 - 8° alpini, 29.12.1942 - 1; ** Zuanella Bruno -Pulfero, 27.08.1920 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Zuanella Luca - Savo-gna, 18.10.1922 - 8° alpini, 18.01.1943 - 2; ** Zuanigh Guerrino - Faedis, 15.01. 1918 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Zufferli Gino -Drenchia, 25.11.1915-3° artiglieria alpina, 31.01. 1943 - 2. *** A fianco del Tempio di Cargnacco è stato allestito anche il Museo della Campagna di Russia. Si possono visitare alcune sale con le cose della vita del soldato, divise, fotografie, lettere, carte topografiche, croci di guerra, medaglie, una copia del giornale che l’URSS stampava per i pri- gionieri italiani “l’Alba”, la fascia gialla con le VP cirilliche dei prigionieri, una zolla di terra nera della fossa comune di Nikolajevka, una bottiglia con l’acqua giallastra del Don, il manoscritto di una commedia scritta dal sottotenente Ugo Gri nel campo 160 di Suzdal’, le armi, i trofei come un parabellum, una divisa dell’armata rossa, una bandiera della gioventù comunista chiamata in difesa della patria sovietica in pericolo, una sala di proiezione delle videocassette tratte dai cinegiornali d’epoca. Di quando, appunto, si vinceva sempre, fino a trovarci inaspettatamente, come si suol dire, “in braghe di tela”. A conclusione del nostro elenco torniamo a ricordare che esso potrà risultare incompleto, perché ancora si aggiungono nuovi nomi, per quanto ormai veramente pochi. Ci sono da fare anche degli aggiornamenti sulle date. Il dato dei 39 “dispersi” del 31 gennaio 1943 non è reale perché allora i combattimenti erano praticamente finiti: per e-sempio può significare che quel giorno si potè fare una verifica di quello che era accaduto i giorni preceden-ti. È chiaro invece che la voce “disperso” (202 su 232 - 16 i caduti in combattimento) va tradotta in parte “morto durante la ritirata” e in parte “morto in prigionia”. Dall’elenco si potranno osservare dei dati: che, per esempio, gran parte dei morti provenienti dalla Sla-via, più del 75 per 100 erano dell’ottavo alpini e del terzo artiglieria alpina; che erano quasi tutti soldati semplici (10 graduati di truppa, 7 sottufficiali, 3 ufficiali); che l’ecatombe si compì nel gennaio 1943 con 194 “dispersi”, 122 nella sola settimana dal 19 al 26 gennaio. Qui abbiamo solo accennato al sangue sloveno versato in Russia dagli uomini che l’Italia chiamò alle armi dalle cosiddette “terre redente”. Qui si imporrebbe una ricerca apposita. Chissà che un giorno non si possa fare, questa ricerca sui caduti per una patria che non «ra la loro. Basta scorrere i nomi alla lettera K: Kačič, Kastelic, Kenda, KerSevan, Russia 1943. Cimitero di Jusovo, distrutto nel corso degli eventi bellici Klavora, Kobal, Kocijančič, Kogoj, Krainc, K-ranjec, ma anche: Černigoj, Cesnik, Debenjak, Faletič, Ivančič, Merlak, Mikulič, Povodnik, Rupnik, Sedej, Peric, Tavčar, Remec, Turk, Živec, eccetera. Un paio di alpini, gli altri tutti bersaglieri e fanti, perché il loro sangue sparso non si potesse mescolare a quello dei beneciani. *** Ora, finita la guerra, la vita di Olga prendeva un binario diverso. L’assillavano la cura delle bambine, la gestione della sua economia, con l’osteria di K-lenje, le battaglie burocratiche per conseguire i diritti di vedova di guerra e quelli derivanti dalle croci al merito del marito caduto: le attese burocratiche, le raccomandazioni, le cerimonie, le lettere di interessamento dei ministri (chi ricorda Tanassi?), e poi i doveri, compresi quelli derivati dalla posizione famigliare del marito, dalle sue benemerenze, poi i balzelli delle associazioni d’arma e del “nastro azzurro”, dei caduti in guerra, dei prigionieri, poi il tiramolla dei certificati, degli inviti, dei timbri, delle carte bollate, delle scartoffie, degli atti notori. Arrivò - addirittura il 20 novembre 1957! - il decreto di conferimento della croce al merito di guerra con la sua motivazione. «Addetto ad un comando di grande unità, chiedeva di far parte di uno speciale nucleo distaccato presso un reparto combattente con il quale partecipava a tutte le azioni distinguendosi per coraggio e noncuranza del pericolo. Nel corso di violento combattimento, alla testa della sua squadra, accorreva in soccorso ad un reparto duramente impegnato. Nella mischia furiosa, sopraffatto, veniva catturato e decedeva in prigionia. Fronte russo, 17 dicembre 1942 - 21 gennaio 1943». Allora, per Olga, ci fu l’impegno, se non il peso, di tenersi all’altezza di tutto quell’eroismo del marito e, più di tutto, all’altezza del motto che lui aveva scritto a casa in una lettera come testamento morale «nel caso che lui non fosse tornato»: Dio Patria Famiglia. A lei rimaneva un grosso pacco di lettere, di documenti, diplomi e certificati. Rimaneva un pacco di fotografie - di lui, giovane - del matrimonio, da soldato nell’avventura d’A-frica (quando già meditava di unirsi a lei per sempre), dell’Albania e della Grecia; ma una sola fotografia della Russia, quella che le a-vevano portato gli amici di lui di ritorno dalle steppe di ghiaccio. Anche ad Olga rimasero fra le mani alcuni cimeli, da cui non si staccherà mai, perché attraverso queste povere cose rivedrà, come nella sfera magica, i pezzi ormai lontani della sua vita di donna coraggiosa ed appassionata. M.P. (segue) Muha se je oblekla v eno izmed svojih najlepsih oblek in se odpravi na potovanje po svet. Potujoč po cesti se sreča s Šakalom. «Kam gres, muha, tako olepšana?» jo vpraSa šakal. «Kam, mislis, da grem,» reče muha. «Grem, da si poiSčem Ženina, hočem se omoziti.» «Zakaj se ne bi poročila z menoj?» jo vpraša Šakal. «Morebiti,» reče muha. «Toda poprej mi moraS kaj zapeti. Zakaj rada bi sliSala, če mi ugaja tvoj glas.» Šakal zapoje, toda Šakalovo petje je muho rezalo v uSesa. «Ne, šakal moj, ti tuliš, ampak ne poješ. Ne morem se s tabo omožiti,» reče muha in se odpravi dalje po poti. Kmalu se sreča s psom. «Kam greš, muha, tako olepšana?» vpraSa pes. Berberska pravljica Za najmlajše Muha se poroči CESA JE VEC? VILIC ALI NOŽEV? «Kam grem?» de muha. «ISčem ženina, hočem se poročiti.» «Tedaj se oZeni z menoj,» reče pes. «Morebiti,» reče muha «toda poprej mi moraS kaj zapeti. Zakaj rada bi slišala, če mi ugaja tvoj glas.» Pes zapoje, toda muha odmaje z glavo, ne ugaja ji njegovo petje. «Ne, dragi pes, tvoje petje je lajanje, ne oženim te,» reče muha in gre dalje. Tretji, ki ga sreča muha je muren. «Kam greš, muha, tako olepšana?» jo vpraša. «Kam grem?» pripomni muha. «Iščem Ženina, hočem se poročiti.» «Tedaj se omoži z me- kaj zapeti. Zakaj rada bi noj,» reče muren. slišala, če mi ugaja tvoj «Morebiti,» reče muha. glas.» «Toda poprej mi moraš Muren zapoje in muhi ^ 0 njegovo petje zelo ugaja. «Da, muren moj, pojeS zelo lepo, rada se poročim s teboj,» se razveseli muha. Tako je muren postal mu-hin mož. Po veseli svatbi sta si napravila hišico iz lupin in listi so jima bili streha nad glavo. Ker nista imela kaj jesti, se muren odpravi po moko. Kmalu jo prinese. Muha se pripravi, da bo zamesila pogači in začne sejati moko, medtem pa postane bela od nog do glave. «Muha moja,» se hihita muren, «vso glavo imaš belo, očisti se in otresi si moko.» Muha s ezačne otresati glavo, otresa se in otresa, naposled odleti in izgine. Muren bulji v to musjo predstavo in se začne krohotati. Krohota se toliko časa, dokler ne poči. To je bila zadnja poroka med muho in murnom. Šport novi matajur I gialloblu ottengono un ottimo pareggio sul difficile campo di Lumignacco Savognese, lenta risalita Rinviate a causa del maltempo le partite del settore giovanile - Continua la regolare marcia del Reai Filpa - Buona prestazione dei Merenderos nel campionato di calcetto Četrtek, 28. novembra 1996 7 Una Savognese in crescita ha conquistato domenica un buon pareggio sul campo di Lumignacco. I ragazzi allenati da Giorgio Mesaglio sembrano aver intrapreso la strada giusta per risalire la classifica. Al 20’ della ripresa hanno subito la rete dei padroni di casa su calcio La rosa di rigore. Una prodezza di degli Michele Dorbolò, a due mi- Esordienti nuti dalla fine, ha ristabilito dell'Audace la parità. con La Figc regionale ha de- l’allenatore ciso di rinviare d’ufficio Antonio tutte le gare in programma Dugaro nei campionati Juniores, Allievi, Giovanissimi, Esordienti e Pulcini a causa del maltempo. Una decisione che ha suscitato qualche perplessità visto il sole splendente e la giornata ideale, ma soprattutto la concomitante riunione delle società dilettantistiche regionali a Grado. Si sono giocati regolarmente, invece, gli - '"-'v-'V, I incontri degli Amatori del Friuli collinare. Nel girone di Eccellenza continua la marcia vittoriosa del Reai Filpa di Pulfero che con due reti di Fatovic e Dugaro ha regolato la pratica casalinga con il Mereto di Capitolo. Sabato prossimo il Reai ospiterà il Faga-gna, una delle pretendenti, assieme ai rosa- Campanella non basta VALNATISONE 1 TARCENTINA 1 Valnatisone: Venica, Valentinuzzi, Segalina, Daniele Specogna, Mullo-ni, Sturam (Trusgnach), Scidà, Masarotti, Iacuzzi, Mlinz (Cristian Specogna), Campanella. S. Pietro al Natisone, 24 novembre - Continua la serie dei pareggi per la Valnatisone' che, dopo quello ottenuto sul campo di Opicina, ha continuato la serie impattando con la Tarcentina. La nota negativa della partita è stata rappresentata dall’espulsione di Mul-loni per doppia ammonizione al 34’ del primo tempo. Nelle ultime gare la Valnatisone è rimasta spesso in dieci a causa di un’espulsione, condizionando il gioco ed il risultato finale. La Tarcentina, che precedeva di un punto i sanpietri-ni in classifica, è riuscita a rimontare il gol dello svantaggio in superiorità numerica. Quando l’arbitro, all’8’ della ripresa, ha espulso Manzocco, la gara è ritornata sui binari del perfetto e-quilibrio. I valligiani, in maglia grigia per dovere di ospitalità, si sono portati in attacco cercando fin dalle prime battute il vantaggio. Al 1’ Iacuzzi con un potente tiro dal limite cercava di superare il portiere ospite, ma il pallone colpiva fortuitamente in faccia un difensore. In seguito Masarotti si faceva vivo in area azzurra con una semirovesciata che risultava troppo debole e centrale. A conclusione di un’azione lineare Iacuzzi colpiva al volo il pallone, che si perdeva alto di una spanna sopra la traversa. Il gol era nell’a-ria e giungeva alla mezz’ora. Scidà dal fondo serviva al centro Mlinz che colpiva la sfera al volo. Il pallone centrava la traversa, tornando nell’area piccola dove l’opportunista Campanella non aveva difficoltà a spingerlo nella porta sguarnita. Le cose si com-plicavano, per i locali quattro minuti più tardi con l’espulsione di Mul-loni. Quando sembrava che, almeno nel primo tempo, il risultato rimanesse invariato, su u-no svarione della difesa il centrocampista ospite Italiani batteva in diagonale Venica. (paolo caffi) Massimiliano Campanella nero, alla vittoria finale. Due le gare disputate lunedi sera. In seconda categoria il Pub Luca e Sonia di Drenchia si è imposto in trasferta sul Piaino, migliorando così ulteriormente la propria posizione in classifica. Sono andati a segno per i violanero Andrea Scuderin, Federico Terlicher e Stefano Predan. Nella seconda partita, disputatasi a Tar-cento, la Polisportiva Valnatisone di Civi-dale ha conquistato un pareggio con il Sam-mardenchia. E’ successo tutto praticamente nel primo tempo. Sono passati in vantaggio i padroni di casa che hanno subito la rimonta dei cividalesi con Luca Lavaroni. Ancora una rete del Sammardenchia alla quale hanno risposto gli ospiti con un rigore trasformato da Stefano Qualizza e concesso per un atterramento in area di Andrea Bolzic-co. Gli Over 35 del Bar al Campanile di Cividale hanno fermato sul pareggio la capolista Chiavris ad Udine. Due gol di Arnaldo Venica, messi a segno nel primo tempo, davano ai ducali l’illusione di portare a casa il risultato pieno. Uno sfortunato autogol a 5’ dalla fine della prima frazione di gioco ed il pareggio degli udinesi a 15’ dalla fine lasciavano ai cividalesi l’amaro in bocca. Nel campionato di calcetto, infine, la formazione sanpietrina dei Merenderos ha ottenuto sul campo di Scrutto un successo con il minimo scarto (7-6) ospitando venerdì sera la formazione dei Volton di Gemona. L’altra formazione valligiana, lo Spaghetto, si è largamente imposta a Tarcento con la locale formazione da Rico. ŠuSteršiCu in Slogi Bloudkovi plaketi V Ljubljani so podelili priznanja najbolj zaslužnim športnikom in Športnim delavcem, Bloudkove nagrade in plakete. Med prejemniki plakete je tudi zamejski športni novinar Mario Šu-SterSiC sicer dan deželnega vodstva Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Med nagrajenimi društvi je priznanje dobilo Športno združenje Sloga, ki se prvenstveno ukvarja z odbojko. Najvisjega Bloudkovega priznanja pa so bili tokrat deležni kajakaš Andraž Vehovar, dobitnik srebrne kolajne na olimpijskih igrah, Viktor Krevsi, za dosežke pri strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delu na področju sporta, Fone Pražek, za izjemen prispevek pri razvoju slovenskega sporta, ter Jurij Kastelic, za strokovno delo z vrhunskimi športniki, (r.p.) Importante vittoria esterna della Valli del Natisone Skrati, Amaro ben digerito Federico Szklarz AMARO VALLI NATISONE 2 4 Valli del Natisone: Sirch, Paiani, Mauri, Notarnicola, Szklarz, Carlig, Scaravetto (Vogrig), luretig (Zuiz), Del Ben, Clavora (Laurencig), Medves. Amaro, 23 novembre -Importante passo avanti verso le posizioni che contano per ottenere la promozione in Eccellenza per la Valli del Natisone, che ha imposto la sua superiorità infliggendo la prima sconfitta alla capolista Amaro sul suo terreno di gioco. Gli Skrati hanno ancora una partita da recuperare. Con un eventuale successo verrebbero a trovarsi sul gradino più allo del girone B di Prima categoria. Ottimo inizio per i biancoverdi del presidente Franco Blasutig, che sono passati in vantaggio al 10’ con una rete di Clavora ed hanno raddoppiato con Del Ben, terminando senza problemi la prima frazione di gioco. All’inizio della ripresa l’Amaro, favorito anche da due discutibili decisioni arbitrali (fuorigioco non rilevato e fallo su Szklarz), è riuscito a portarsi sul pari. Dopo un naturale attimo di sbandamento che ha seguito l’inaspettata rimonta, i ragazzi allenati da Walter Barbiani hanno reagito alla grande. Si sono riportati in vantaggio al 25’ con un colpo di testa di Del Ben. Allo scadere i valligiani ribadivano la loro superiorità con Vogrig che, ricevuta la palla da Clavora, cancellava le velleità di recupero dei locali. Risultati m 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 3. Categoria Lumignacco - Savognese 1-1 Amatori Reai Filpa - Mereto Capitolo 2-0 Amaro - Valli Natisone 2-4 Piaino - Pub Luca e Sonia 0-3 Sammardenchia - Poi. Valnatisone 2-2 Chiavris - Al Campanile 2-2 Calcetto Merenderos - Volton 7-6 da Rico - Lo Spaghetto 1-7 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Corno 3. Categoria Savognese Ciseriis Juniores Valnatisone - Corno Allievi Valnatisone - Natisone Giovanissimi Audace - Majanese Esordienti Audace riposa Pulcini Audace - Azzurra Amatori Reai Filpa - Fagagna Racchiuso - Valli Natisone Pub Luca e Sonia - Moruzzo Poi. Valnatisone - Campeglio Telecom Bar Campanile Calcetto Merenderos riposa Lo Spaghetto - Rubignacco (29 nov.) Classifiche 1. Categoria Cividalese 24; Pagnacco 20; Torreanese 19; Tarcentina 18; Valnatisone, Vesna 17; Corno 16; Union 91 15; Reanese, Riviera 13; Costalunga 11; Tavagnacco 10; Me-deuzza 9; Opicina 8; Forgaria 5; Zaule 4. 3. Categoria Moimacco, Libero Atl. Rizzi, Stella Azzurra 18; Lumignacco 17; Fulgor 15; Gaglianese, Rangers 13; Ciseriis 11 ; Cormor 9; Fortissimi 7; Faedis 6; Savognese 4; Celtic 2; Ni-mis 1. Juniores Cussignacco 18; Serenissima, Cividalese 15; Romans 13; Lucinico 12; S. Gottardo 10; Valnatisone, Fortissimi, Natisone, So-vodnje 8; Fogliano 7; Faedis 6; Corno 3; Azzurra 1. Valnatisone 2 partite in meno; Faedis e Fogliano una partita in meno. Allievi Bressa 22; Cividalese 19; Valnatisone, Faedis 18; Natisone, Pagnacco, Buonac-quisto, Cussignacco, Sangiorgina Udine 13; Pozzuolo 12; Lestizza 11 ; Basaldella 9; S. Gottardo 8; 7 Spighe 6; Bertiolo 5; Fortissimi 3. Giovanissimi Savorgnanese 25; Flumignano 22; Bressa 21 ; Cussignacco 13; Rive d’Arcano 10; Ge-monese 9; Audace, Sangiorgina Udine 8; Pagnacco, Astra 92 Majanese 7; Buonac-quisto 5; Cassacco 0. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 12; Fagagna 11; Invillino 10; Mereto Capitolo, Pantianicco 9; Chiasiellis 7; S. Daniele, Tolmezzo, Manzano 6; Chio-pris, Tarcento 5; Warriors 4. Amatori (1. Categoria) Amaro 12; Valli del Natisone, Treppo 11; Turkey pub 9; Pers 7; Rubignacco 6; Racchiuso, Montegnacco, Calligaro Buja 5; Va-cile 4; Reai Buja 3; Gemona 2. Amatori (2. Categoria) Alla salute Ziracco 13; Deportivo 12; Godia 11; Pub Luca e Sonia Drenchia,Rojalese 8; Savorgnano, S. Lorenzo 7; Bocal Ziracco 6; Povoletto, Remanzacco, Piaino 4; A-dorgnano 2. Amatori (3. Categoria) S. Margherita, Polisportiva Valnatisone Cividale 9, Xavier, Sedilis, Gunners 8; Moruzzo, Fandango, Pian di Paluz 7; Campeglio, Cavalicco, Sammardenchia 6; Monfal-cone 0. Četrtek, 28. novembra 1996 NEPIŽKE DOLINE Gorska skupnost za tergovce Daržat odparte oštarije an butige po vaseh Nediskih dolin, posebno gor po bre-zieh, ni lahko. Malo za-sluska an puno strošku. Gorska skupnost tudi lietos jim želi parskočit na po-muoč an jim da an majhan prispevek, takuo ki predvideva deželni zakon (legge regionale), leč, za plačat tist part stroSku, ki jih imajo par komerčaliste, ki jim darži knjigovodstvo, ratinge. Po-gledimo, ki dost sudu potegne vsak, ki ima pravico do telega kontributa. Dreka: Ugo Tomasetig 583.000; Garmak: Yvonne Brule-bois 514.000; Ines Crisetig 519.000; Gianfranco Mar-gutti 291.000; Maria Gilda Primosig 480.000; Mirella Primosig 600.000; Alessandro Vogrig 489.000; Dante Clodig 45.000; Sriednje: Rita Bernardis 381.000; Luigi Covaceus-zach 1.372.000; Alma Qualizza 451.000; Ada Sa-ligoi 246.000; Franco Si-moncig 558.000; Elisabetta Timpani 320.000; Sauodnja: Ivo Businaro 543.000; Norma Crainich 303.000; Maurizio Crisnaro 543.000; Giuseppe Gos-gnach 451.000; Angela Ma-strolorenzo 491.000; Alda Medveš 2.521.000; Giuseppe Oballa 1.383.000; Franco Pagon 900.000; Giuseppe Trinco 191.000; Prapotno Lidia Bordon 703.000; Gioia Buiatti 1.406.000; Adriano Codro-maz 1.448.000; Renzo Fal-comer 3.255.000; Anna Maria Lesizza 203.000; Romilda Macorig 1.063.000; Paola Molar 1.558.000; Aldo Mosolo 189.000; Vanda Po-drecca 1.254.000; Adriana Romanutti 1.113.000; Svet Lienart: Fabrizio Battaino 686.000; Giovanni Beuzer 1.267.000; Corrado Buonasera 1.314.000; Daniela Chiacig 143.000; Guido Crucil 549.000; Anna Mar-tinig 1.047.000; Andrea Pa-ravan 720.000; Pietro Per-toldi 714.000; Claudio Qualizza 831.000; Alba Specogna 611.000; Antonio Terlicher 2.032.000; Vittoria Zuiani 2.478.000; Podboniesac: Giuseppe Birtig 1.478.000; Sonia Bir- novi matajur Odgovorna urednica: JOI.K NAMOR Izdaja: Soc, Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Poštni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% tig 783.000; Maria Butterà 240.000; Michela Domeniš 1.443.000; Nadia Domeniš 1.560.000; Edil materiali 1.783.000; Donatella 403.000; Ines Marseu 503.000; Luciano Raiz 1.029.000; Carlo Specogna 1.515.000; Marina Szklarz 1.472.000; Spietar: Elio Blasutig 720.000; Filomena Casasola 1.351.000; Paolo Cencig 471.000; Achille Corredig 471.000; Milvia Cicuttini 292.000; Ada Cucovaz 686.000; Dino Dorbolč» 1.487.000; Lina Duriavig 1.028.000; Nadia Giorgiutti 1.029.000; Maria Gosgnach 523.000; Gianluigi Guion 723.000; Luisa Vescul 1.172.000; Hotel Natisone 1.657.000; Vera lussa 386.000; Nadia Laurencig 312.000; Donatella Lovato 433.000; Giovanni Moreale 343.000; Parola Passa 1.119.000; Bruno Perovizza 351.000; Walter Qualizza 745.000; Enny Venuti 720.000; Tavorjana: Doris Angeli 936.000; Fedora Bazzaro 1.521.000; Licia Cantarutti 1.219.000; Renato Cernotta 566.000; Maria Macorig 229.000; Anna Pasini 291.000; Cedad: Bruna Borgù 340.000; Alfieri Dressi 1.111.000; Silvano Felettigh 914.000; Ornella Margutti 886.000. Vsega kupe je 75 milionu lir kontributu. PODBONESEC Manzan - Stupca Zapustu nas je Elio Cencig Cerkna. V družini je bluo trinajst otruok: devet puo-bu an Stier čeč. So bli Sele majhani otroc, kar vsa družina je Sla živet dol na Stupco. Poznali so jih kot Speladovi. Od vsieh Spe-ladovih otruok so ostal živi Se Stieri bratje an tri sestre. Zadnji je umaru Agostino, Justi za parjatelje, ki nas je zapustu telo polietje an je živeu v Peruovci. Seda je Su Se Elio. Elio je biu zlo poznan po vsieh Nediskih dolinah zavojo njega diela, vozu je kamjone an dielu je s pa-kero. Ziveu je kupe z njega družino v Manzane, kjer je biu tudi njega pogreb v petak 22. novembe-rja popudan. V žalost je pustu ženo Nataljo Bazielnovo iz Mašere, sina Ivana, neviesto Manuelo, majhanega navu-oda Luca, brate, sestre, ku-njade, navuode an vso drugo žlahto. ^SOVODNJE^ Mašera - Belgija Žalostne novice iz Belgije V Belgiji, kamar je biu Su kopat karbon za zaslužit kako palanko an kjer je živeu tudi potlè, ki je biu za-služu penzion je umaru Giovanni Velicaz - Sima-nove družine iz Mašere. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Nadaljo, ki je gor z Ložca, hči, zeta, navuoda. Tri tiedne potlè, 3. obrila, je umaru pa njega kunjad Francois, mož njega sestre Marije. Tudi Francois je Ziveu z njega družino v Belgiji. V žalost je pustu Marijo, sina, hči an vso drugo žlahto. Žalostne novice nam jih je sporočila Rosalia Sima-nova (sestra od rancega Giovanna an Marije), ki živi v Priešnjem an ki s telo parložnostjo se spominja tudi na moža Francesca Domeniš. V sriedo 4. novemberja bo Sest liet, odkar je Francesco (na fotografiji) umaru. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se spominjajo na anj žena Rosalia, sestra, brati, kunjadi, navuodi an vsa druga žlahta. GRMEK Platac -Raschiacco V spomin drage Marije Z nje smartjo je Marija Chiabai, uduova Vogrig -Mateužacova iz Platea pustila zaries veliko praznino v družini. Na naglim nas je zapustila na svojim duomu v Raschiaccu, kjer je živie-la, potlè ki se je bla varnila iz Belgije kupe z možam Tončičam, Skinjin iz Gorenjega Barda an z otruo-cem. Žalostno novico o hitri-smarti Marije Mateužacove smo bli že sporočil. Telek-rat pa publikamo nje fotografo v spomin vsieh tistih, ki so ranco Marijo poznal an imiel radi. Hčeri Adriani, sinu Fabriziu an vsi žlahti naj gredo še ankrat naše kondoljance. Sele premlad nas je zapustu Elio Cencig, imeu je 64 liet. Umaru je na naglim v čedajskem Spitale: v nediejo se ni ču dobro, Su je v Spitau an v sriedo je pa umaru. Elio se je rodiu v Car-nimvarhu, njega tata je biu iz tele vasi, mama pa iz Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. DICEMBEJA Škratove tel. 723008 OD 30. NOVEMBERJA DO 6. DICEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Via Presserie, 11 33040 STREGNA (UD) Tel. 0432/724051 0337/548088 COSTRUZIONI ELETTRICHE Gariup Adriano ELETTRICITÀ’ INDUSTRIALE E CIVILE INDUSTRIJSKE IN CIVILNE NAPELJAVE ADEGUAMENTO IMPIANTI L.46/90 Albo installatori elettrici qualificati dql FVG ns 12 Cerco urgentemente casa o appartamento in affitto nei comuni di San Pietro al Natisone, San Leonardo o Stregna. Per eventuali proposte si prega di telefonare al(0432) 727732 Separato, gran lavoratore, onesto, cerca signorina - signora (vedova o separata) 40-50 anni, scopo amicizia ed eventuale matrimonio. Fermoposta F. Borea-naz - 33046 Pulfero Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spietar na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina 12 Cedadav Videm: ob 6.10 *,7.00,7.26 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05,16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *,7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet an ob praznikih), 22.40 čeztedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281