KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 47 (2)
.. .
INDUSTRIJSKA SVOJIN U
IZDAN 1. JANUARA 1926.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 3372.
Gogu Constantinescu, Weybridge, Surrey, i Walter
Haddon, London
1’ostopek za prenos energije in priprava za izvajanje tega postopka Prijava z dne 30. marca 1921.	Velja od 1. januarja 1925.
Predležeči izum se nanaša na postopek za prenos energije, kakor tudi na pripravo za izvajanje tega postopka.
Svtha predležečega izuma je, ustvariti postopek in tudi pripravo, katera omogučnjeta prenos sile hidrauličnim potom na jako veliko razdalje potom perijodičnih tekočinskih izpodrivanj pri minimumu na izgubi sile in brez izvanredno visokih tlakov.
Ittirti opstoja predvsem v postopku za prenos sile s pomočjo vrste perijodičnih tla-kovih spremenitev, katere proizvajajo p e rij o dične tlakove in volumske spremenitve potom tekočinskega stebra, tako da se prenaša energija potom proširenja teh tlakovih in volumskih spremenitev vzdolž cele dolžine tekočinskega stebra.
Izum obstoja nadalje v pripravi za izvajanje tega postopka, katera vsebuje generator za pmiivnjanje perijodičnih tlakovih spremeni tev, prejemnik za izkoriščanje prenešene energije in cevovod, kateri oklepa tekočinski .steber med generatorj' m in prejemnikom.
Na svrlii shoden način mote biti tekočinski steb* r med generatorjem in prejemnikom podrazdeljen p j to m hidratu ličnega k ort deti/, a tor* ali števila v vrsti uvrščenih takih kondenzatorjev, kateri kondenzatorji imajo po eno elastično ti-lo. Tudi 1 i mogel biti pred« viden med generalorjein in prejemnikom lii-drnulični transformator, na pr. z diferenei-jalnim klipom snabdena priprava za proizvajanje dodatne vstrajnosii Priprava za izvajanj* postopka more vsebo-ati tudi cevovod,
kateri je tako razporejen, in izobražen, da se more segreti potom v tekočinskem stebru nastopajočim til raje m nasproti se postavljajočega traujskega odpora.
Pri izvajanju postopka v smislu predležečega izuma ne tičinkuje tekočinski steber, odnosno ne učinkujejo tekočinski stebri ria nikak način, kakor tekoči, ne stisljivi zvezni drogi, ampak nastopijo Makove kakor tudi volumske spremeniti e v tekočini, katere se povzročajo potom perijodično izvedenih tlakov, kakor se more takšne proizvajati na pr. potom klipa, ki se giblje na znotraj v zaprto spremo, ki je v zvezi potom tekočinskega stebra s sprejemnikom za vporabo energije. V vporabo dospevajoči tlaki so takšrM, da se dejansko udejstvi kompresija tekočine večjega volumna na manjši volumen, in faktično se proizvodi val v cevovodih, v katerih raste v kateremkoli delu provoda tlak do maksimuma in pade do minimuma in tlakovi maksimum in minimum se širita vzdolž tekočinskega stebra z gotovo I rzino, tako da se prenaša po pre-l-ležvčem p istopku, energija p (toni isti ni tega valovanja v tekočinskem stebru.
A ko se poda kapaciteta C iz potom oprog v siednii legi držanega, prorez s posedujočega klipa. obstoječega kondenzatorja z razmerjem V == B t — C p, kjer predstavlja V volumsko spremenitev pri tlakovi sprem en'tvi p’ iti A f spremenitev dolžine e p rog in ako sc definira vstrajnosti koeficijent L n teže, taeri je izpostavljen peri-jddičnemu, preko pMoskve s’ porazdeljenemu
Din 35
di,
v čemur
ku, potom razmerja p—p’=
označuje p — p' na ploskev Vončin kujoči tlakov rasloček in F skozi prorez s’ tekočo tekočinsko množino, in se poda nadalje strujni odpor E v ceveti potom jednačbe p — p’ — K j, kjer označuje i pro sekundo prote-kajočo tekočinsko množino, tako se more potom matematične analize dokazati, da se more izračunati učinek takšnih kapacitet, vstrajnostnili sil. tn odporev v tekočinskih stebrih, na sličen način kakor učinek električne; kapacitete, vstrajnostne sile in odpora, s tem, da veljajo v obelf slučajih iste jednačbe. Potom nadaljnje'matematične analiz-t se je dalo nadalje ugotoviti, da se more prenesti energija brez vporabe prevelikih tlakov potom predležečega postopka na jako velike razdalje, pri čemur potem zadostuje v gotovih slučajih vsled ceviiie lastne elasticitete, provzročena volumska spremenitev,. da se prepreči nastopanje previsokih tlakov z .ogibanjem vporabe posebno .zgrajenih kondenzatorjev.
Na priloženih risbah , je predočenih napr. več izvedbenih oblik‘izunagvega predmeta in je;
Fig. ,1 prorez, skozi" generator in skozi z zadnjim zvezano pripravo,- fig. 2 naris spremenjene izvedbene oblike generatorja z na' zadnjega priključenimi pripravami v prorezn, fig. 3 navpični podolžnji prorez skozi v fig.' 2 pokazani generator, lig. 4 navpični prorez skozi v.; lig. .2;:pokazani generator, fig. 5 vodoravni prorez po črti 6—6 lig. 3, fig. 7 Laže na šematičen-način- razpored kondenzatorjev vztrajnostne, mase med dvema' tekočinskima stebrima, f g, 10 in 11 kažeta nadaljne izvedbene'. oblike kondenzatorjev;, fig. 12 kaže transformator, združen'z kondenzatorjem in ystraj-nostnb masp; fii., 13 kaže kurilno pripravo in fig. 14'nadaljnjo' izvedbeno obliko takšne kurilne priprave:' ..
. V lig,- 1 ima generator s, dva' klipa b, katerim, se podeljuje sem in tja gibanje potom krožečih ekseentrov c., Klipi delajo vsak v eni izbi d, katere vsaka je zvezana potoni cevi e s’ prejemnikom, kateri istotako ima dva klipa, katera sta slična onim generatorja in prenašata silo na poljuben način na pripravo za izkoriščanje.
. V vsaki cevi e je. predvidena sprem a f, v kateri je sklizno razporeden dilerencijalni klip. Večji konec tega klipa je usmerjen tja proti generatorju, medtem, ko dela manjši konec istega v cilindru, ki ima manjši premer kot sprem a 1, v kateri deluje večji klipov konec. Manji klipov konec prenaša silo na 'desno od istega ležeči tekočinski steber. V vsaki cevi je snabden nadalje kondenzator 8 z izbo h, katera je razdeljena potom elastične membrane
Potom gibanja tekočine v smeri proti generatorju ležeči polovici izbe h, se povzroči gibanje membrane k, katera se giblje vsled svoje elasticitete nazaj; na ta j način se more činiti, da nasprotno učinkuje membrana vstraj-nostne sile tekočinskega strebra v cevi, odnosno isto izenači.
.V vsaki cevi e je nadalje predvidena hi-draulična priprava 9, katera učinkuje kot dodatna'.vstrajnostna masa ter ima težak klip 1, kateri ,je snabden z majšimi, istotako kot kli-pi izobraženimi konci m in n. Ti konci m in n so sklizno razporejeni v cilindrih, 'od katerih eden komunicira z generatorjem v zvezano cevjo in 'drugi s sprejemnikom zvezano cevjo.
- Potom generatorja izvani litra j i se pretvore po d fereneijalnem kl.ipu v titraje višjega tlaka in na'eni strani membrane hidravličnega kondenzatorja izvani. Lit ra ji tekočine se preneso na drogo stran te membrane, pri" čemur da potem, vsled elasticitete membrane, proizvedeni proti-sunek zopet energijo tekočinskega stebra navaj/ katera je bila’ sprejet«hbed gibanjem naprej membrane, Titraj £e preiiese na ta način na prejembikofo stran kbinienza-lorja 'in vstrajnoštba, 'Vila tekočinskega' stebra se more premaga!!,‘‘odnosno izenačiti. Pri po-' roča se pri'tem, d h se izbere kapaciteto in dolžino cevi, kakor"tfi<ištevilo titraj e'v tako, da se visoki tlaki, kateri bi nastopili vsled vstrajnostne sile tekočinskega strebra, popolnoma izenačijo, odnosno neutralizirajo.
Da se zadobi pravč relativne črednosti kapacitete in vstrajnostne" sile,' se more spremeniti dodatno vst ajnostno silo,' katera izhaja od težkega klipa 1. da se žadobi popolno izenačenje učinka, kateri izvira očDVstrajnošnega odpora tekočinskega stebra in od: elasticitete' kondenzatorja. S pomočjo teh d veli delov 'priprave je omogočeiioj da se-zadobi perijodično gibanje v tekočinskem, stebru, pri katerem je navzoča resonanča meil naravnim številom titraj e v stebra s svčjim kondenzatorjem "ter med dodatno vstrajnostno maso ib številom sunkov sile, katoro oddaja generator. Število teh sunkov sil je odvisno od tournega števila generatorja. Na ta ' način se reducirajo zgube sil pri prenosu na minimum. Edino' pričujoče izgube S) še one, katere izvirajo od treiijškega odpora v ceveh/	’ '
Y	zaželjenem slučaju se more izkoriščati' potom trenja izgubljena energija kot ■toplota. Na ta način se more zadostno dolga cev malega notranjega premera, v kateri se more spraviti tekočinski steber v brze titraje, hitro segreti in more trajno oddajati toplotno'množino.
V	s vrh o, da se zadobi potom gibanje tekočinskih strebrov toplota, se more vporabljati
A , f«
na primer1 dolgo, špiralasto vpognjeno cev 22 (tig. 14) malega prometa. Ta cev 22 je, kakor je pokazano v fig. 14, zvezana z dvema cevmi e, v katerih se perijodično gibljejo tekočinski stebri, tako da je prisotno fazno premikanje med tlaki istih. Špiralasto cev, katero ima kurilna priprava, se more tudi na eni strani zvezati s tekočinskim stebrom a na drugi strani s kondenzatorjem, kateri ima izbo koje snabdeva z elastično, pulzacijam sledečo membrano, pri čemur stoji od tekočinskega stebra ■obrnjena stran membrane potem z atmosfero v zvezi, ker ne oddaja naprej pulzaeije.
Shodno v fig. 2 pokazeni izvedbeni obliki izuma nahajajo se med generatorjem in prejemnikom trije tekočinski stebri. V predle-žečem slučaju obstoje generator 1 (glej fig. 3 do G) iz šest cilindrov 2, v katerih so razporejeni sem in tja gibljivi klipi 3 in 3v Klipi so razporejeni v treh parih in sicer tvorita po dva eden poleg drugega ležeča klipa 3 in 31 par; lega treh klipovih parov so prestavljeni z ozirom drug na drugega vsak po 120°, med tem ko so lege obeh klipo? 3 in 8’ vsakega para prestavljene z ozirom drug na dragega za 180°. KIip 3 vsakega para je zvezan potem z enim tekočinskih stebrov e, med tem ko so zvezani drugi tri klipi 3’ potom zveznih prevodov s’ s skupno točko 5. Iz ci-lindr dveh klipov b' izgnana tekočina dobi vsaki čas prostor v cilindru tretjega klipa 3’ potom zveznega provoda. Vsak tekočinski steber e so zopet eden za drugim ukapčani po en transformator f, g, kondenzator 8 in priprava 9. Kondenzatorji morejo biti razporejeni tudi tako, da je vsakokrat zvezana ena stran membrane z enim tekočinskim steblom e in druga stran iste z atmosfero ali s skupno točko 7 (fig. 7). Zamore se tudi uvrstiti število kondenzatorjev 8 v cevovodih med generatorjem in prejemnikom. Prejemnik more biti izobražen na isti način kakor generator, pri čemur se zvežejo potem isto tako tri klipi s skupno točko.
Fig. 13 kaže kurilno pripravo, katera se more vporabijati prednostno v zvezi z v fig. 2 pokazanim razporedom. Vsaka špiralastih cevi 10 je na enem koncu zvezana s tekočinskim stebrom e in na drugem koncu s skupno izbo 21.
Razvidno je, da se more razporediti kondenzator 8 ali pripravo 9 z dodatno vstraj-nostno maso v slučaju potrebe tudi vprek k tekočinskim stebrom e, e, kakor je to pokazano v fig.' 8 in 9.
Na mesto v fig. 1 pokazane membrane k se more tudi vporabljati shodno fig. 10 klip 11, na katerega vplivalo oproge 12, katere se prizadevajo, da drže klip 11 v srednji legi. V slučaju, da je zaželjeno, more biti predvi-
dena elastična izba 13 znotraj druge izbe 1 -4 (fig. 11), pri čemur je zvezana potom notranja izba z generatorjem in zunanja s sprejemnikom ali obratno (fig. 11).
Kakor je pokazano v fig. 12, gnore biti združen transformator z redukcijskim klipom in vstrajnostno maso.
Dognalo se je, da ni potrebno, v slučaju, da je frekvenca perijodičnega tlaka velika in amlituda gibanja majhna, snabdeti kondenzatorje v provodib, ker potem zadostuje elasti-citeta zadnjih, da prepreči nastopanje previsokih tlakov. V gotovih slučajih je vsled tega mogoče, da se prenaša silo na jako velike distance, ne da bi bilo potrebno, da ce uporablja takšne kondenzatorja posebnega grad-neua načina.
V predidočem popisane transmisijske priprave dovoljujejo, da se prenaša silo v jako različne svrhe in izum se more vsled tega vporabljati na raslične načine. Pokazane priprave dovoljujejo, da se prenaša velike, kakor tudi male sile in morejo služiti na primer za prenašanje sile v svrho pogajanja stroja iz gotove razdalje ven ali tudi za prenašanje takšnih šibkih sil, kakor se nahajajo na primer v telefoniji.
PATENTNI ZAHTEVI:
1.	) Postopek za prenos energije, označen s tem, da se proizvodi vrsta perijodienih tla-kovih spremenitev, katere proizvajajo tlakove in volumske spremenitve skozi tekočinski steber skoz, tako da se prenaša energija potom proširenja teh perijodienih tlakovih in volumskih spremenitev vzdolž cele dolžine tekočinskega stebra.
2.	) Priprava za izvajanje postopka po zahtevo 1, označena potom generatorja za proizvajanje perijodičnih tlakovih spremenitev, potom prejemnika za ukoriščanje prenešene energije in potom cevovoda, kateri oklepa tekočinski steber med generatorjem in prejemnikom.
3.	) Priprava po zahtevo 2, označena potom hidravličnega kondenzatorja ki ima elastično telo, katero porazdeljuje tekočinski steber med generatorjem in prejemnikom.
4.	) Priprava po zahtevo 2, označena potom hidrauličnega transformatorja med generatorjem in prejemnikom.
5.	) Priprava po zahtevu 2 in 4, označena s tem, da vsebuje transformator diterencijalni klip.
6.	) Priprava po zahtevu 2, označena potom priprave za proizvajanje dodatne vstrajnosti, katera je kapčana med generatorjem in prejemnikom.
7.	) Priprava po zahtevu 2 in 6, označena s tem, da vsebuje ta priprava utežni klip.
b.) Priprava po zahtevu 2, označena pottim cevovoda, kateri je tako rasporejen in izobva-števila hidraulienih kondenzatorjev, kateri so žen, da se more razgreti potom v tekočin-kapčani v cevovodih med generatorjem in skem nastopajočim titrajem nasproti postav-prejemnikom.	j	ljajoČega se trenjskeea odpora.
9.) Priprava po zalitevu 2, označena potom
:
C
^ Adpatent broj 3372.
j lii.M

/le/p&tent brtji 3372.