Izkušnje 52 Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 Slovenci se lahko pohvalimo z zavidljivo udeležbo v prostovoljskih akcijah. Nedavno smo se izkazali z neverjetno složnostjo, ko je pomoč potreboval deček z redko prirojeno boleznijo. V le nekaj dneh smo zbrali več kot 3.000.000 evrov za njegovo zdravljenje. Prostovoljstvo je na žalost pogosto edina možnost za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov. In kdaj začeti s privzgajanjem prostovoljstva? Kako mlajšim generacijam pomagati ohraniti to obliko pomoči? Kaj nam lahko pomaga, da bi se čim bolje odzivali na sočloveka? Vse se začne prav tam, pri malem dojenčku, v družini, v vrtcu, v šoli … Z vzorom do solidarnosti Prostovoljstvo med najmlajšimi ali mala šola človečnosti Ester Pečarič je dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu Radovednež Škocjan. Biti prostovoljen Etični kodeks organiziranega prostovoljstva navaja, da je prostovoljno delo delo, ki ga po lastni svobodni odločitvi in brez mate- rialnih koristi opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist (Blazin- šek idr., 2010). Prostovoljstvo pravzaprav ni nov fenomen, temveč naravni 'instinkt' neke skupnosti po samoohranitvi. Prosto- voljci tako skrbijo za dobrobit družbe na različnih ravneh: skrbijo za živali, za pre- živetje, socialno blaginjo posameznikov, za okolje ipd. Kot navaja Fištravec (2012), ima prosto- voljstvo izjemen potencial za dvig kakovo- sti družbenega življenja, saj krepi socialno dimenzijo delovanja državljanov, ima spo- sobnost refleksije družbenih odnosov in številne družbenokoristne učinke. Prostovoljstvo se pojavlja v različnih obli- kah. Navadno ob izrazu 'volonterstvo', ki je sinonim za prostovoljstvo, pomislimo pred- vsem na formalne oziroma umetno orga- nizirane oblike pomoči. To so volonterska opravila, ki potekajo preko posrednika ozi- roma dobrodelne organizacije. Vendar pa to ni edini način udejstvovanja. Dejavnost prostovoljnega dela se lahko pojavlja tudi priložnostno, v obliki pomoči mimoidoče- mu, bolnim, starejšim in podobno. Čeprav že definicija navaja, da prostovoljec ne dobi povračila za svoje dobro delo, ima le-to velike psihosocialne koristi. Prosto- voljci so namreč vključeni v širše družbeno okolje, osebnostno rastejo, krepijo socialne stike in se samouresničujejo preko dobrih dejanj (Blazinšek idr., 2010). Pomen prostovoljstva v predšolskem obdobju Otrok v najrosnejših letih je srkajoči um, ki ima sposobnost vpijanja, adaptiranja in uče- nja iz okolja, ki ga obdaja. Nova znanstvena dognanja namreč pravijo, da so naši možga- ni nepredstavljivo bolj plastični, kakor smo si predstavljali kdaj koli v zgodovini. Geni tako ne določajo otrokovih sposobnosti in osebnosti, temveč so le predispozicije, ki jih posameznik krepi ali pa zamrejo. Osebnost pa določa aktiviranje le-teh; pogosteje in intenzivneje kot je otrok v stiku z nekim ve- denjem, bolj ga bo ponotranjil. To vedenje bo postalo del njegovega sistema vrednot in prepričanj, ki ga bo najverjetneje spremljal vse življenje (Sunderland, 2010). Na tej točki impliciram na vzor. Vzor, ki ga pedagogi, starši in drugi dajemo s svojimi subjektivnimi teorijami, razmišljanjem in vedenjem. Vzor, ki na otroke vpliva nepo- sredno, in to neprimerljivo bolj kakor be- sede. Premalo se zavedamo, kolikšno moč imamo. Oseba, s katero otrok preživi največ časa in s katero se poistoveti, ima neizmer- no moč nad delovanjem otroka prav preko zgleda. Tu nastopi vprašanje, kaj želimo zanj v prihodnosti. Pa ne le zanj. Za naše okolje, za celotno družbo, naš planet. Ali želimo, da naši potomci ponotranjijo, da živijo v svetu, na katerem je prebivalcem mar za drugega, v katerem ne bodo ostali osamljeni, na katerem je vedno upanje in obstaja vera v dobro, v sočloveka, v naravo? Kako bi bil svet lepši, če bi v njem prevla- dovala takšna prepričanja. Imamo moč, da ga soustvarjamo. Z zgledom dobrih del, do- brih dejanj in vključevanjem majhnih otrok vanje. Implementiranje prostovoljstva v vzgojno- izobraževalne ustanove Kot navaja Tereza Novak (2014), izvršna direktorica Slovenske filantropije, vzgojno- izobraževalne institucije v Sloveniji pro- stovoljstva nimajo natančno predvidene- ga v vzgojno-izobraževalnem načrtu in to področje ni sistematično urejeno. Tako je vključevanje prostovoljstva kot oblike prosocialnega vedenja odvisno zgolj od osebne zavzetosti pedagoških delavcev. To so navadno entuziastični posamezniki, ki spodbujajo solidarnostno vzgojo in samo- iniciativno stremijo k vključevanju otrok v prostovoljstvo. Slednje namreč ponuja mnogo dimenzij za razvijanje čuta za pla- net, živali in soljudi ter odpira možnosti za učenje preko vzora. Hkrati pa je to dobra iztočnica za različne dejavnosti. Sodelovanje s starši – ključ do ponotranjenja prostovoljstva pri najmlajših Pomemben vidik razvijanja etičnih dimen- zij je tudi povezovanje vzgojnih ustanov s starši. To je še posebej pomembno v vrtcih, saj so starši osebe, s katerimi se najmlajši otroci najbolj poistovetijo. Tako vzgojno-iz- obraževalne ustanove vplivajo na dve gene- Izkušnje Pedagoški delavci lahko udeležbo na seminarjih uveljavljate pri predlogu za napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Seminarje izvajamo tudi za učiteljske zbore in zaključene skupine. Datumi in kraji izvajanja ter cene seminarjev bodo objavljeni na naši spletni strani. koledar Napovedni raciji: na starše in na otroke. Naloga vrtcev je v tem smislu povezovanje in spodbujanje celotne primarne družine k prosocialnemu vedenju. Vrtec, ki je vključen v projekt pro- stovoljstva, lahko dejavnosti izvaja v obeh starostnih obdobjih. V Sloveniji pogosto potekajo dobrodelne humanitarne akcije zbiranja različnih sredstev za pomoči po- trebne, lahko pa se skupine udeležujejo tudi drugačnih načinov spodbujanja solidarno- stnega vedenja. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah se izogibamo zbiranju finančnih sredstev, namesto tega pa se pod okriljem koordinatorja, ki je vez med dobrodelnimi organizacijami in posamezniki, odvijajo različne druge oblike pomoči, npr. krajše zbiralne akcije: • zb ira n je hra ne za živali v za v etiš čih, • zb ira n je za mašk o v , • zb ira n je zv ezk o v in dr ugih š olskih p o- trebščin za pomoči potrebne, • zb ira n je dob r o ohra n jenih ra bl jenih obla- čil, • zb ira n je igrač in kn jig za p o tr eb e b olni- šnic … Skupine lahko v svoji sredini organizirajo tudi druge oblike dobrodelnosti na nefor- malni ravni. To so lahko: • hra n jen je p tic p ozimi, • medg eneraci jsk o s o delo va n je z do mo m za ostarele ali s starejšimi posamezniki, • p r osto v ol jna p o mo č š olo ob v eznih o tr ok v vrtcu, • p o mo č sta r ejših o tr ok iz vr tca mla jšim skupinam, • sp o dbujan je vs ako dne vne meds eb ojne pomoči … Naj omenim še udejstvovanje v letnih pro- jektih, kot je na primer Unicefov projekt Punčka iz cunj. Gre za to, da se izdelata dve punčki iz cunj. Ena skupino spremlja pri vsakodnevnih dejavnostih, druga pa tedensko obišče vsakega otroka na domu. Dejavnosti starši zapišejo v obliki dnevni- ka in ta se ob koncu šolskega leta skupaj s punčkama preda Unicefu. Punčki se od- data v posvojitev, za katero Unicef prejme plačilo, ki zagotavlja cepljenje otrok v dr- žavah v razvoju. Tudi starši so vabljeni, da sami sešijejo punčke iz cunj. V praksi se je ta pobuda izkazala za zelo pozitivno, nanjo se je odzvalo veliko staršev in v konkretnem primeru je kar tretjina staršev sama izdela- la punčko iz cunj. Pri tem projektu gre za sodelovanje med primarno družino in vrt- cem, ob čemer so doseženi multiplikativni učinki: • oza v eš ča n je sta rš e v o p o men u p r osto v ol j- nega dela, • vk l j uče va n je p ri padnik o v ožje in širš e družine v prostovoljno delo, • zgled o tr ok o m v meds eb o jnem s o delo va- nju ter vzor pri izvajanju dobrih del, • o tr ok o m s e p r eda p o mem b no sp o r o čilo , da skupaj lahko naredimo svet boljši, • šir jen je dimenzi je eg o cen tričnih p o tr eb na potrebe družbe in posameznikov. Sklepne misli Ljudje si radi zatiskamo oči, češ da smo kot kaplja v morju in naša dejanja nimajo moči, da bi spremenila svet. Primera v zadnji po- vedi me spominja na zgodbo, ki govori o bolhici, ki je ugriznila rakca v nogo, kar je kot metuljev efekt povzročilo hudo valova- nje morja. Tako hudo, da bi skoraj prevrni- lo ladjo na morski gladini. Ja. Vse se začne pri posamezniku. Vedno. Naša pozitivna naravnanost do sočloveka in sveta lahko naredi svet boljši. Počasi in z vzorom. Ne podcenjujmo moči te besede – vzor. Kar se da vzorno in dobrosrčno naprej! Viri in literatura • Blazinšek, Alenka idr. (2010): ABC prostovoljstva: priročnik za mentorje. Ljubljana: Slovenska filantropija, Združenje za pro- mocijo prostovoljstva. • Fištravec, Andrej (2012): Analiza stanja na področju prosto- voljstva na področju Podravske in Osrednjeslovenske regije. Ma- ribor: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. • Sunderland, Margot (2010): Znanost o vzgoji: praktični nasveti o spanju, joku, igri in ustvarjanju čustvenega ravnovesja za vse življenje. Radovljica: Didakta. • Tratnik, Ksenija (2014): K prostovoljstvu je treba vzpodbujati že otroke. Intervju z izvršno direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak. MMC RTV SLO, 12. oktober 2014. Dostopno na spletni strani: https://www.rtvslo.si/slovenija/k-prostovolj- stvu-je-treba-spodbujati-ze-otroke/348476. Koledar Vzgoja 2020/2021 v prednaročilu Vsem, ki boste naročili nov koledar Vzgoja do 31. 7. 2020, podarjamo po- štnino. Naročila: 01/43-83-983, https:// www.dkps.si/prodaja/koledar-vzgoja. Načrtovalni dan DKPS Načrtovalni dan bo v soboto, 22. 8. 2020, na Brezjah. Začnemo s sv. mašo ob 9.00, ki jo bo vodil nadškof, msgr. Alojzij Cvikl. Sledil bo pogovor z njim in po tem načrtovanje dela. Vabljeni! Slomškov dan Vabimo na tradicionalno srečanje vseh, ki vzgajamo, ki bo na Ponikvi v soboto, 26. 9. 2020. Molitev za domovino Na grobu Alojzija Šuštarja v ljubljanski stolnici vsako prvo ali drugo soboto v mesecu (po obja- vljenem razporedu) ob 16.00 molimo za domo- vino. Začnemo s sv. mašo. Prihodnji datum: 4. 7. 2020. Vabljeni! Romajte z DKPS Vabljeni na 4-dnevno romanje v San Giovanni Rotondo in Loreto, ki bo od 24. do 27. 10. 2020. Duhovno vodstvo: p. Silvo Šinkovec. Informa- cije in prijave: www.dkps.si. Duhovne vaje • 21.–26. 7. 2020, Do m d uho vnih va j N aza r je • 4.–9. 8. 2020, Do m d uho vnih va j Ilirska B i- strica Vodi: p. Silvo Šinkovec s sodelavci Informacije in prijave: silvo.si@vrn.si Informacije in prijave: Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana 01/43 83 983 dkps.seminarji@gmail.com http://www.dkps.si Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 53