Tržaške vesti. —t— Mestni proračon za I. 1911 Glwno, kar nas zauima y tem proračuou, j e pač vprašanje šolstva. Vsi atroški za šolstTO so proračunjeni na 3,292.350 E. Od tega odpada na ljudako šoMto (ljudske in meščanske šole) 1,887.450 E. Eer pri vežini postavk ai navedeno, kaj se potroši za meetne in kaj za okoličanske šole, nam morajo v tem oziru služiti v podlago le plače in renumeracije učiteljeT in slug. Te znašajo za šole v mestu 1,119.089 E, a za one v okolici 267.767 K. Vendar ne amemo pozabiti, da so v slednjih troških uračunani tudi troški za italijanske šole t okolici. Eer je v okolici 64 slovenskih in 28 italijanskih razredov, bi torej tudi troški za slovenske razrede v okolici temu razmerno znašali 186 273 kron, a oni za italijanske 81.489 K. To vsoto treba torej prišteti k troškom za plače osobja italijanskih Ijudskih in meščauakih šol v znesku 1,119.089 E, Uk.v da dobimo vsoto 1,200.578 K za italijanske in 180.273 kron za slo?enake šole; skupaj 1,386.851 E. Ker pa znašajo vsi troški za Ijudsko šolstvo 1,887.450 E, raoramo računati, da ae potroši ob razliki 500.599 E še razmerje 1,386.851: 186.273 E, to je 66.935 E za 8lovenske šole v okolici, tako da bi dobili vaoto 253.208 E, ki jo troši tržaška občina za slovenako šolstvo. Eer pa ZDašajo vsi troški za šolstvo 3,292.350 kron, bi moralo od te ogromne vsote glasom ljudskega štetja iz. leta 1900 priti na Slovence 15 7%, to je: 516.898 E. Glede drugih iroškoT ne moremo izračunati, — ker nimamo potrebnih podatkov — koliko naa občina prikrajšuje na leto. Morerao pa to izračunati glede šolstva. Ia tu nam govore gole in sube številke, da nas občina tudi na podlagi za nas tako jako neugodnega ljudskega štetja iz leta 1900 prikrajšuje še vedno 8amo pri šolstvu za 263.690 E, to je za več nego četrt milijona kron.