Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 25.
V Ljubljani, dne 18. junija 1936»
Posamezna štev. Din 1.-«
Leto XIX.
Upravni štvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 3 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Ntrofnlni n tiiemttro: četrtletno I Din, polletno II Din, celoletao St Dli| a lenstv* tuea »merlkei četrtletno II Dli, polletno 24 Din, celoletno 48 Maj Amerika let»» I dolar. — Rainn poStne hranilnice, podrainlct t Uibljul. it. I0.TII.
Tako se ne bo rešilo
vprašanje kmečkih dolgov
V »Pohodu« smo brali članek pod naslovom »Kam«, ki na svoj poseben način obravnava kmečko vprašanje. Sploh rešuje »Pohod« pereča vprašanja večine naše dežele, kmeta, obrtnika in delavca, tako, da mOra-mo povzdigniti z vso odločnostjo svoj glas proti temu, da bi se s takimi otročjimi mislimi solila našim ljudem pamet. članek »Kam« pravi med drgiin:
»Že pet let se naši državniki izgovarjajo na splošno svetovno gospodarsko stisko, a narod ve, da bi stiska pri nas ne bila tako očitna, ako bi se vodila državna ladja po poti brezobzirne gospodarske politike.
Zaščita kineta je bila potrebna, in to vprašanje bi se bilo moralo rešiti v nekai mesecih, toda odgovorni čnitelji so menda čakali, da bi se to rešilo samo od sebe na način, da bi bila volk sit in koza cela. Tako še danes ne vesta niti dolžn k niti upnik, pri čem sta. Tudi dolžnik želi končne ureditve tega viua-šania. da bo enkrat rešen stalne mučne negotovosti. Znižanje kmetskih dolgov v onem razmerju, v katerem so padle cene od tedaj, ko je dolg nastal, pa do danes. :e opravičeno. Pri tem je treba še vedno poudar;a:i dejstvo: če si ti pred petimi leti prodal kravo za 3000 Dn in ta znesek posodil men'., da sem si kupil kravo, si mi torei dal eno kravo. S kakšno pravico zahtevaš danes od mene 3000 Din. to je tri krave, če si mi dial samo eno?«
Dalje pravj »Pohod«: »iNaš' vod Ini gospodi se je posrečilo doseči, da plačuje ali se obremenjuje slovenski kmet s 6odstotninii obrestmi, srbski pa plačuje le en odstotek, ker je ta dolžan zasebniku, naš pa posojilnici.«
Pravijo, da tudi slepa kura včasih z no najde, zato se bo morda tudi našel čitatelj, ki bo verjel gornjim izvajanjem, saj ima člankar navidezno prav. Pomisliti pa moramo, da se reševanja tako važnih vprašanj ne dado kar iz rokava stresati. Preveč so povezane razne panoge gospodarstva med seboj, da bi se dala ena sama med njimi posebej reševati, kaj šele rešiti. Prevelika naglica oač nikjer ni kaj prida, najmanj pa v reševanju zamotanih gospodarskih vprašanj. Tudi zdravniki, kj hočejo ozdravili hudo bolnega siromaka — ves naš gospodarski sestav je danes hudo bolan— se dolgo posvetujejo in premišljajo, preden dado bolnika na operacijsko mizo. »Pohodov« . člankar pa gre nad bolnika kakor mesar s težko mesarico, misleč, da je pač hitra in temeljita pomoč najboliša. Tega mu tudi ni za meriti, saj mož najbrž ne ve. da nj države na svetu, ki bi že bila rešila tako zvano gospodarsko .stisko, zoper katero išče ves svet primernega leka. Lepo je reči: Znižajmo kmečke dolgove na eno tretjino, češ: za denar, ki sem si ga izposodil pred petimi leti za eno kravo, dobim danes tri krave. Zal. še nobena država na svetu ni uvedla takšne kravje valute. in je res toliko kakor pet krav za en groš naziranje. da se bo ves svet ravnal t>o živinskih cenah, ki so zaradi raznih okoliščin pri nas žal tako krivično nazadovale. Kaj nič ne pomisli člankar. da ie posodil tisočake za nabavo krave pred petimi leti, recimo, obrtnik, ki je ime! sam obveznosti in jih še ima
zaradi tega posojila? Kdo bo pa niemu znižal dolg? Morda je dobil kmet posojilo iz hranilne vloge delavca, hlapca ali dekle, ki živijo danes brezposelni, in bi bila v nebo vpijoča krivica, da bi on. ki morda že več let ni niti okusil mesa, nosil vse breme padca živinskih cen. Člankarjevo računanje v kravji valuti bi bilo do neke mere možno samo v tem primeru, če je posodil denar kmet kmetu. Že na tem malem primeru je razvidna povezanost raznih gospodarskih panog med seboj in s tem zvezana težavna rešitev vprašanja kmečkih dolgov.
Ne tajimo, da tudi naše zadružništvo ni povsod vršilo vzorno svojega visokega poslanstva, vendar pa moramo odločno odklanjati člankarjevo naziranje, da je treba izenačiti dolgove pri naših zadružnih zavodih z onimi pri zasebnikih zlasti v vzhodnih krajih naše države. Člankar pač nič ne ve, da je plačeval ubogi srbski kmet oderuhom dolga leta obrestii po dvajset, trideset in še več odstotkov, med tem ko je naš zadružnik užival
ugodnost nizkih obresti za dolgove. Za mnoge takšne oderuške primere je tudi en odstotek obresti preveč, temveč bi bilo pravično črtati tamkajšnjemu kmetu ves dolg, saj je z visokimi obrestmi že večkrat povrnil upniku dolg.
Neresno je povzdigovanje dolžnika, češ: on je zadružnik, ki bi moral govoriti, ne pa vlagatelj, ki je brezpravna raja. Sam Bog ve, kakšne so zasluge dolžnikov za zadružništvo. Kolikor vemo, še niso doslej nikjer na svetu ustanovili nobenega denarnega zavoda dolžniki in so tudi naše zadruge ustanavljali varčni kmetje in drugi varčevalci. »Edina dolžnikova zasluga za zadrugo je, da je pomagal prazniti blagajno«, je rekel pri čitanki »Pohodo-vega« članka neki hudomušnež. Takšno naziranje moramo seveda prav tako odločno odkloniti, saj je vendar dolžnik tisti, na čigar račun se je tako lepo razvijalo naše zadružništvo. Nedvomno je treba mnogo spoznav-nosti in zdrave pravičnosti, da se pravda med vlagateljem in dolžnikom tudi pri naših zadružnih denarnih zavodih reši na nacn. da bosta oba do neke mere zadovoljivo odpravljena. »Pohodovemu« člankarju moramo za zaključek (povedati: Gospodarska vprašanja ne rešujejo z glasnim kričanjem in zmerjanjem, temveč s pametnim in pravičnim preudarkom.
izpremembah Invalidskega zakona se je mnogo prezrlo
Uredba o izpremembah invalidskega zakona je stopila v veljavo letos i. aprila in poteče rok za prijave upravičencev do letošnjega 30. septembra. -»Vojni invalid«, glasilo ljubljanskega oblastnega odbora Združen ia vojnih invalidov, se obširno bavi z izpre-membami invalidskega zakona in naglaša, da so te izpremernbe malenkostne in da se je dosti potrebnega prezrlo.
Invalidnina po davčnem cenzusu med 120 in 170 Din je določena le odstotno in bodo upravičenci dobivali le del invalidnine, določene po invalidskem zakonu iz leta 1929. Tudi invalidi bolniki bodo imeli malo od izpre-memb. Invalidnina je priznana le takim, ki so imeli že do leta 1923. in imajo še zdaj priznanih najmanj 80 odstotkov nesposobnosti. Drugih invalidov bolnikov izpremernbe ne upoštevajo. Nadpregled je dovoljen zdaj vsem priznanim vojnim invalidom, invalidnina pa bo zvišana le v primerih, če bo invalidom pri nadpregledu priznana najmani 70 odstotna nesposobnost. Mnogo vojnih žrtev bo ostalo še vedno nezaščiteno.
Tako so brez vseh pravic še zmerom oni, ki so bili pred sodiščem kaznovani. To velja za vse, tudi malenkostne kazni za ves čas, odkar je bil invalid ranien. Kazen mu je vzela pravico do podoore in nihče mu ie ne vrne. Tudi stari, siromašni, za delo nesposobni roditelji, ki so v vojni 'zgubili sinove rednike, ne dobijo podpore, če ima;o lc še kakega polnoletnega sina. čeprav so morda polnoletni sinovi sami tako siromašn'. da ne morejo podpirati staršev, aH na živijo bogve kje na tujem. Izpremernbe dalje niso upoštevale on/h vojnh žrtev, ki so se iz domovine izselile
in ostale v tujini dalje od dveh let. Invalidi z 20 odstotki nesposobnosti so ostali neupoštevani od leta 1929. in nimak) priložnosti za uveljavljenje svojih pritožb ali pa za dokaze, da je njihova nesposobnost večja. Kdor je bil reduciran, ostane pač reduciran brez ozira na zdravstveni položaj. Reducirani so bili tudi vojaški invalidi izored vojne dobe. Pred leti jim je bilo obljubljeno, da bodo zaščiteni po drugih zakonih. To pa se doslej ni zgodilo in ostali so čisto brez zaščite.
Prav tako bi bilo treba izpremeniti način invalidskih sodišč. Nekatera invalidska sodišča še po šestih letih niso mogla rešiti vseh invalidskih zadev in zato zahteva invalidsko društvo upravičeno, naj hi se invalidske zadeve spet vrnile sreskim sodiščem, ki mnogo hitreje in tudi mnogo ceneje poslujejo.
Oblastnemu odboru Združenja vojnih invalidov in tudi neposredno invalidskemu sodišču se prijavljajo mnog' invalidi v domnevi, da bodo deležni izprememb invaldskega zakona. Mnogo prijav pa je neveljavnih. Prijavljajo se tudi taki. ki doslei še sploh niso b;Ii priznani. Kdor se ni do 17. maia 1. 1923. (dve leti po demobilizaaiji srbske vojske) prvič prijavil, sploh ne more biti priznan za invalida. Kdor ie po invalidskem zakonu iz leta 1925. zamudil prijavo, tudi ne pride zdaj v poštev, ker veliaio izpremernbe le za on3, ki so bili po invalidskem zakonu od leta 1925. przna-ni, a so zamudili prijave po invalidskem zakonu iz leta 1929.. ki je zdai v veljavi. Ta zakon invalidnosti izp^d 30 odstotkov snloh ne priznava. Vdovam, katerih mož;e S" umrli doma, a niso bili snoznani naiman 7n 50-od-stotne invalide, izpremernbe invaldskega zakona ne prinašajo ničesar.
-- -■	Stran 2 =
Razkrinkano
tihotapsko velepodjetje
V zadnjem času sta bila upokojena dva Visoka državna funkcionarja dr. Aleksander Bodi, .poslanik v Moskvi, in šef protokola nii-. udstrstva zunanjih del Ilija Novakovič. Obenem z objavo ukaza o upokojitvi obeh državnikov so začele krožiti po Beogradu vesti, da sta se oba hudo pregrešila proti državnim koristim Kmalu se je izkazalo, da so vse te govorice osnovane Dr- Aleksander Bo. di se je kot poslanik bavil s tihotapstvom na debelo in pri tem celo ponarejal državne listine.
Poslanik dr. Bodi si je znal pridobiti pomoč španskega poslanika grofa De Toriho. sa. da brez carine uvoz.] v državo dragoceno pohištvo, več sto kilogramov najdražjih preprog, mnogo dragocenega starega srebrnega jedilnega orodja in celo vrsto starinskih dragocenosti. Tuji poslaniki imajo namreč pravico, da za svojo osebno potrebo uvažajo v državo, v kateri opravljajo svoje posle, vse reči brez carine. Poslužujoč se te pravice je grof De Torihos zaprosil za carine prost uvoz 900 kg pohištva, namenjenega za stano vanje poslanika dr. Bodija v njegovi hiši v Požarevački ulici- Medtem se je dir- Bodi sporazumel tudi s sorodnikom svoje žene Ivanom Nečajevim, trgovcem s preprogami v Novem Sadu, s svojim prijateljem trgovcem s starinskimi predmeti Gluckiom, in v vagonu ni prispelo samo staro pohištvo, temveč tudi več tisoč kilogramov zgoraj omenjenega blaga, nakupljenega na Dunaju in namenjenega za Bodija Samo carina na preproge bi znašala okoli pol milijcna dinarjev.
fepansiko poslaništvo je na službeno prijavo poslanika dobilo v ministrstvu dovoljenje za carice prost uvoe pohištva v teži 900 kg. Dovoljenje je podpisal pristojni šef protokola Ilija Novakovič. Vzel pa ga je dr. Bodi, popravil številko 900 na 6900 kg in ko je vagon prispel, so njegovo vsebino zvozili ne na špansko poslaništvo, temveč na stanovanje poslanika dr Bodija-
Medtem je bila policija obveščena, da se popravlja veliko tihotapstvo in je še tisti
DOMA"
Potem je sprt umolknil in njegov molk je bil še strašnejši kakor prej. Pemio je dosti bolj prevzel kakor nenadni obupani klic, ki ga je bila slišala.
Najbrž je ubogi tovarnar pozabil, da n sam v sobi . . .
Da. gospod Vuifran se je dali po velikem bogastvu, ki si ga je bij pridobil, po sijajnem položaju, ki ga je zavzemal, zavesti v prepričanje, da .e izbrano bitje, ki se ga poslu* žutje usoda, da z njegovo pomočjo vlada delu sveta. Kako b. bil mogel sicer zlesti tako visoko, ko ie vendar začel čisto pri tleh? Potem pa se je iznenada vse obrnilo Ko je prišel na višek svojih moči, mu je usoda odrekla svojo pomoč. Najprej je oslepel. Pote«., je čakat sina. da se bo vrnil in prevzel po njem imet>e, — toda iznenada je zvedel da ie ta sin že davno mrtev.
Kaj naj zdaj stori? Vse, preteklost in sedanjost se ie zmedlo v njem. Kakšen mož je b:l nekoč in kaj ie zdaj! In — ali ie bi1 sploh res to, kar zdaj ni več, in zakaj ni ,več?
OSEMINTRIDESETO POGLAVJE Dobra beseda dobro mesto najde
Tu pobitost je bila vzrok, da je tovarnar hudo trpel. In ni se hotela umakniti. Raze i tega je začel snet bolehati za svojim vnetjem pliučmh vršičkov, ki je postajalo čedalje hujše. Kri mu je začela pritiskati v plju-
dan začela odločno preiskavo- Ugotovila je, da je bilo blago delno namenjeno za dr. Bodija. delno pa za starinarja Gliicka in za trgovca Nečajeva, nekaj srebrnega jedilnega orodja pa je bila last bivšega svetlika ministrstva zunanjih del in sedanjega poslanca Radoševiča. Policija je vse blago zaplenila, poslanika Bodija pa so odvedli k zaslišanju. Na policijski direkciji je dr. Bodi nastopil talko samozavestno, da so ga opoldne spu-spustili domov h kosilu- Ko so ga pa popoldne iskali, ga ni bilo več v Beogradu- Odpeljal se je na Sušak in pobegnil v Italijo-
Preiskava se nadaljuje. Trgovca Nečajev in Gluck sta zaprta. Pokazalo se je, da sta vmešana v zadevo tudi direktor sipedicijske tvrdke »Continental« Sigmund Steiner in prokurist Gustav Lewi. Ta tvrdka je namreč oskrbela prevoz.
Španski poslanik grof De Torihos je že zapustil Jugoslavijo. Kaže, da gmotno na vsej reči ni bil prizadet, temveč je storil lahkomiselno usilugo svojemu znancu dr. Badiju, s katerim je kot visokim funkcionarjem v ministrstvu želel biti v dobrih odnošajih- Ko je namreč poslanik De Torihos poslal prijavo za uvoz ministrstvu, je v p&sebnem pismu opozoril šefa protokola Tlijo Novakovima, da je ta prijiva le čin usiužnosti Po naključju ali pa namerno je bilo to pismo Novakoviču izročeno šele pozneje, ko je dovoljenje zh carine prost uvoz že izdal Novakovič se zdaj brani, da pisma ni prečital ker > mislil, da je običajno spremno pismo brez važn€ vsebine Pri nadaljni, preiskavi se e pokazalo, da je Novakovič vedel za Bodijevo početje.
Trgovec Ivan Nečajev je na sumu, da ,e s pomočjo dr. B'dija že prej vršil slična tihotapstva. Nečajev je namreč sorodnik Bo_ dijeve žene, Rusinje po rodu.
Nadaljnja preiskava ie dognala široko raz-predenost te tihotapske zadeve Tako so tudi carinska oblastva v Ljubi ani prišla v zvezi z Bod ievo tihotapsko zadevo te dni do vznemirljivega odkritja- Carinskim oblast-vom v Ljubljani se posrečilo najti večV>
ča, da je moral ostat, teden dni v posteitu. Zaradi tega je gospodaril po tovarnah Talouel iin je bil seveda na svoije vodilno mesto zelo ponosen. Kar čez vse druge je zrasel
Potem pa se je slepčevo zdra-vie začelo počasi obračati na bolje. Samo iz svoje potrtosti se ni mogel dvigniti in zaradi nje ie zdravnika najbolj skrbelo.
Večkrat je Perina skušala vprašat: zdravnika, kako misli o bolezni, toda doktor Ru chon ni bil človek, ki bi bili zadovoljil nie'>< radovednost. K sreči ni bil tako kratkih be sedi z gospodično Lepotičnikovo in z Boštjanom, ki sta zvedela marsikaj, kar bi b b sicer ostalo Perini prikrito.
»Za niegovo življenje ni več nevarno.« ;e dejal nekega dne Boštjan po pogovoru z zdravnikom. »Gospod doktor želi samo to, da bi se naš gospodar kmalu z vso vnemo lotil dela.«
Gospodična Lepotičnikova ni bila tako skopih besed. Ko je nekoč proti večeru prišla k Perini, da bi jo učila, ji je povedala, da je pravkar govorila z zdravnikom o to-varnarjevi bolezni.
»Zdravnik mi je dejal, da bi gospod Vuifran potreboval kakšno nenadno razburjenje, ki bi ga poživilo,« jie povedala. Tako razburjenje bi ga zbudilo iz omrtvelosti in mu vlilo novih moči. Samo kako naj tako razburjenje uprizorimo? . . . «
Dolgo se je zdravnik bal vsakega razburjenja, zdaj si ga je pa želel. Takoj ko se bo gospod Vuifran zdramil in se spet oprijel dela ter v njem pozabil svoje trpljenje, je zdravnik upal, da se bo lahko lotil očesne
količino tihotapljenih preprog in drugih predmetov. Vse to so zaplenili. Preiskave so tudi po drugih mestih Slovenije dovedle do uspehov in so bile tudi tam zaplenjene večje količine preprog. Kakor se doznava, so policijska oblastva nekje naletela na velike količina preprog, ki jih je Ivan Nečajev, eden od glavnh Bodijevih sodelavcev, hotel zakriti. Oblastva so zaplenila tudi avtomobil, v katerem so bile te preproge pripeljane. Zdaj je predmet preiskave vprašanje, ali je to tisti avtomobil, s katerim so se zadnja leta vti-hotapljeni predmeti razvažali iz dr. Bodije-vega stanovanja po Jugoslaviji-
Z nekaterimi Bodijevimi sodelavci je imela tudi mariborska carinarnica svoječasno posla. Predvsem sta to brata Gliick, solastnika tihotapske tvrdke »Antika« v Beogradu, ki sta živela pred nekaj leti v Zagrebu. Večkrat sta potovala skozi Maribor v Avstrijo. Na mariborski carinarnici so imeli na oba precejšnjo piko, ker so sumili, da se bavita s tihotapstvom. Pred nekaj leti so zasačili njuno sestro, ki je bila poročena z osiješkim zdravnikom dr. Kleinom, pri tihotapstvu zlata. Kleinova se je vozila v družbi s svojim bratom Gluckcm sko® Maribor v zagrebškem brzem vlaku v drugem razredu. Noge je imela vse v povojih in je njen brat izjavil carinikom, da se pelje sestra na Dunaj k operaciji. Ko so ji pa povoje sneli, so našli v njih znatno količino dukatov Zaradi te afere se je zastrupil njen mož dr. Klein in umrl.
Takoj po razkritju tihotapske zadeve v Beogradu so carinska oblastva v Maribom začela preiskavo. Gre namreč za ogromno zalogo vtihotapi ienih perzijskih preprog, za katere še ne vedo, kje so skrite.
Oblastva sumijo, da so odpotovale preproge iz Ljubljane v Maribor- Ples so tudi vide. 1; v Ljubi ani Nečaaeva ;n njegove ljudi v štirih z nekimi osebami iz Maribora. Zaradi tega so carinska oblastva v Mariboru takoj izvršila preiskave v nekaterih skladiščih in v zasebnih stanovanjih-
Dt Bodi in njegovi pajdaša so uvažali, kakor .je dognano. z državniškimi vozovnicami brez carine svoje blago na raznih mestih v državo. Eden izmed glavnih uvoznih središč ie bil'Maribor.
operacije, ki mu bo vrnila vid in s tem novo voljo do živi enja.
Toda kakšno razburjene naj bo to?
Vsi so o tem premišljali in niso mogli najti nobenega pravega odgovora. Gospod Vuifran se je vedel tako, kakor bi bil zanj ves svet umrl. V času, ki ga je moral prebiti v posteiji. ni pusti! k sebi ne obeh nečakov, ne ravnatelja Talouela. Ravnatelj je prišel vsak dan dvakrat pred megova vrata, toda vselej mu je dal tovarnar sporočiti po Boštjanu:
»Odločite Po svoji uvidevnosti, gospod Talouel!«
In ko ie prišel spet v pisarno, je samo površno poslušal poroč;!a svojega ravnatelja o različnih delih v tovarnah, če ie pa prišel kdo drug k njemu, mu je le mirno, brezizrazno rekel:
»Najbolje bo. če se o tem pomenite z ravnateljem Talouelom.c
Kako dolgo nai še trata to stanie?
Ko je Perina nekega dne peljala tovarnarja z vozom na izprehod. sta iznenada za-čula neke nedaleč trobentače.
»Počakaj!« ie velel gospod Vuifran. Zdi se mi, da nekie gori.«
Voz je obstal in trobentanje se je še raz-ločneie slišalo.
»Gori!« je "zkliknil gospod Vuttram. »AH mar kaj vidiš?«
»Velik, črn oblak dima.« je povedala Perina.
»Kje na?«
j>Za toooli. ki zaknvarn poeW morem Drav natanko reči. k«5 bi utegnilo bitf.« desni al! na leva.«
»Bolj na levi.«
Prizanesljivo in te meljito je odpravile Schichtovo terpen tinovo milo tudi zad njo nesnago iz tka nine — zdaj se lahke blešči v svetli čistoti

...in za namakanje Ženska hvala
Na levi, tam so bile tovarne.
»Ali naj poženem v dir?« je vprašala Perina.
»Ne, samo malo bolj poženi!«
Cim bolj sta se bližala sredi vasi, tem glasnejši so postajali glasovi trobent. Ker pa je bilo na obeh straneh ceste zasajeno visoko drevje, se ni videlo, odkod se prav za prav dviguje dim, ki je postajal čedalje gostejši.
Saino to'ko se Je dalo presoditi, da ne go-revtovarne.
Šele na trgu v bližini cerkve sta zvedela, kje gori.
»Saj vam ni treba tako hiteti, gospod Vulfran!« je zaklical neki delavec. »Pri vas je vse v redu. Pri Tlburci se je vnelo.«
Tiburca je bila stara babica, ki je sprejemala otroke v oskrbo. Pri njej so ostajali čez dan otroci tistih staršev, ki so bili zaposleni v tovarnaih. Starka ie stanovala v napol podrti bajti s širokim dvoriščem, nedaleč od šole.
»Tja se peljiva!« je velel tovarnar Perini.
Morala sta samo slediti kopici ljudi, ki so hiteli proti pogorišču. Kmalu je Perina zagledala plamene, ki so se dvigali nad neko hišo in povsod je smrdelo po požganem. Večkrat sta morala obstati, da nista zavozila v gruče radovedmh ljudi, ki so se zbirali na vseh koncih. Kmalu je Perina opazila inženjerja Fabryja z gasilsko čelado. Inženier je bil namreč vodja gasilcev, ki so se trudili, da bi požar zadušili.
Stopil je k vozu in dejal tovarnarju:
»Ogenj je že toliko kakor zadušen. Posrečilo se nam ga je omejiti, da se ni razširil še na druga poslopja. Najhuie ie to, da je prišlo ob življenje več otrok. Pet ali šest jih bo.
Enega so pokopale razvaline, dta sta se zadušila v dimu, o treh pa še prav nič ne vemo.«
»Kako pa je nastal ogenj?«
»Tiburca je v pijanosti zaspala — saj še zdaj ni tre-zna —, starejši otroci pa so se igrali z vžigalicami. Ko je začelo goreti, so zbežali in Tiburca tudi. Pozabila pa je na otroke, ki So bili v zibelkah.«
Z dvorišča se je začulo presunljivo ihtenje. Gospod Vulfran je hotel iti tja.
»Pojdite rajši na drugo stran,« mu je tiho svetoval inženier. Materi obeh otrok, ki sta se zadušili, sta tam in Jokata.«
»Kaj pa sta?«
»Delavki v vaši tovarni.«
»Govoriti moram z njima,« je odločno rekel slepi starec.
Oprl se je ob Perinino ramo, kakor bi bil hotel dekletu reči, naj ga vodi.
Za Febryjeim, ki je odrinil ljudi, sta prišla na dvorišče, kjer so gasilci razkopavali po-drtine, da bi pogasili še tleče tramovje.
Na drugem koncu so se zbrale delavke in sredi med njimi se je čulo ihtenie. Fabry je povedel Perino in tovarnarja k nesrečnima materama. Ko je ena izmed njiju zagledala starca, je planila naprej in zaklicala:
»Ali ste mar prišli pogledat, kaj delajo z našimi otroci, ko mi garamo v vaših smrdljivih tovarnah? Ali mi boste mar vi otroka oživeli? O, moje ubogo dete!«
Sklonila se je nad nesrečnim trupe'cem in spet zajokala.
Za trenutek je tovarnar neodločno obstal, potem pa je rekel:
»Prav ®te imeli, inženier. ko ste ml rekli, naj bi še! rajši drugam. Vrnimo se!«
Vrnili so se v pisarno in niso več govorili o požaru, dokler ni prišel '1 aloucl in sporočil, da so od šestih otrok, o katerih so mislili, da so mrtvi, dobili tri žive in zdrave. V zmedi so juh prinesli ljudje k sosedom in potem po-zaMj nanie.
Ko je Talouel šel, se je sklenila Perina obrni d na tovarnarja z neko prošnjo.
»Ali se boste udeležili pogreba?« mu je proseče rekla.
»Zakaj naj bi to storil?« jo je začudeno vprašal.
»Ker bi bil to najplemenitejši odgovor na obtožbo nesrečne matere.«
»Ali so delavci prišli k zadušnici za molim sinom?«
»Niso občutili vaše žalosti,« ie rekla Perina. »Ce jim 'boste pa vi pokazali, da se vam smilijo, bo to odgovor, ki ga bodo razumeli.«
»Saj vendar veš, kako nehvaležni so delavci!«
»Kajne, vi mislite, da morajo biti delavci hvaležni za delo in za zaslužek, ki jim ga dajete? Da, res je. Toda nečesa r.e smete pozabiti. Delavci gledajo denar, ki ga dobe, na docela drugačen način kakor vi. Mislijo, da imajo pravico do njega, ker so si ga prislužili. Morda se vam to zdi nehvaležno. Meni se ne zdi. Toda, ali mislite, da bo prav tako, če jim hote pokazali nekaj, česar jim niste dolžni dati. Prijateljstvo rodi prijateljstvo. Ljudje imajo radi tfstega, ki se zanje bolj pobriga, kakor je njegova dolžnost.«
Ker ni rekel tovarnar niti besedice, se Perina ni upala nadaljevati. Mislila ie. da bo morda lahko pozneje povedala to, kar ji ]9 težilo srce.
SLABA TOLAŽBA
A: »Pomisli, moja žena mi stavlja za vzor svojega prvega moža.«
B: »Ne jemlii si tega k srcu, saj boš tudi ti vzor njenemu tretjemu možu.«
VSAKA REC IMA DOBRO STRAN
Prvi zdravnik: »Kako je s tvojo prakso? Ali imaš mnogo bolnikov?«
Drugi zdravnik: »Zaenkrat hodijo k meni samo moji sorodniki, ki jih pa moram zdraviti brezplačno.«
Prvi zdravnik: »No, boš vsaj prej podedoval ...«
Politični pregled
Francoska poslanska zbornica je te dni skoro soglasno
sprejela od vlade predlagane socialne zakone,
med njimi zakon o uvedbi 40urnega dela na teden. Zaradi tega veliko stavkovno gibanje v Franciji popušča, čeprnv sicer skušajo komunisti uprizoriti še nov*, stavke. Tako so izzvali stavko natakarjev in gostinskega osebja in stavko mesarskih pomočnikov Ker gre očitno za komunistično ro varjen je, je ministrski predsednik Blum zagrozil, da bo z vsemi sredstvi nastopil proti takemu pa četju, ker hočejo komunisti na ta način ovirati vlado pri njenem delu za izboljšanje so cialnih razmer v državi.
Po dolgotrajni vladni krizi je naposled
v Belgiji sestavil novo vlado Van Zeeland,
ki je voditelj katoliške stranke. V vladi je šest socialistov, pet katoličanov, trije liberalci in en general- Devet ministrov je bilo že v prejšnji vladi.
Iz Moskve poročajo, da načrt nove ruske ustave, ki je bil te dni objavljen,
pomenja preobrat iz diktature prole-tariata k socialistični demokraciji.
Po tem načrtu bo vrhovni organ državne oblasti in zakonodaje vrhovni svet, ki bo imel dve zbornici. V prvo zbornico bodo volili poslance vsi državljani Rusije (Unije socialističnih sovjetskih republik — USSR), ki dosežejo v letu volitev 18- leto- En poslanec |
1 ameriški dolar za 43.69 do 44.05 Dim; 100 francoskih frankov za 290 03 dO 291.47 Din;
100 češlkosdovašikih kron za 18190 do 183 Din;
Vojna škoda Se je trgovala po 362 do 367 Din, investicijsko posojilo pa po 82 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem Miringu po 8-85 Din in nemški klirinški čeki po 13.95 Din.
Sejmi
21.	junija: Marenberg (samo za živino), Moravče, Šmarje pri Jelšah, Velilka Loka, Velike Lašče.
22.	junija: Sv. Tomaž pri Ormožu, sv. Jurij ob južni železnici, Šoštanj, Zigarski vTh, Tinsko, Vinica na Dolenjskem.
23.junija:	Sevnica ob Savi, Tržič (samo za blago).
24.	junija: Bohinjska Bistrica (samo za blago), Cnmošnjice, Drnovo, Guštanj, Konjice, Laško, Ljubno ob Savinji (samo za blago), Mirna, Podsreda, Razkrižje, Ribnica na Dolenjskem, Rovte pri Logatcu, Sv. Lenart v Slov. goricah, Škof j a Loka (samo za blago), Višnja gora.
27. junija: Beltinci, Kotoriba, Ponikva (za živino), Radeče pri Zidanem mostu. Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Drobne vesti
= Vlagateljem bivše Avstrijske poštne hranilnice. Društvo za zaščito vlagateljev bivše Avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani objavlja, da bo vložilo tožbo proti naši Poštni, hranilnici zaradi neizplačila vlog, ki so jih vložili pred vojno in med njo v bivšo Avstrijsko poštno hranilnico na Dunaju naši državljani, ker je znano, da je Avstrijska poštna hranilnica v 1. 1929. izplačala Čez 11 milijonov dinarjev naši državi, in sicer deloma v gotovini in deloma v vrednostnih papirjih. Zato se opozarjajo vsi tisti vlagatelji, ki še niso prijavili društvu svojih terjatev, naj to store vsaj do konca junija, ker v tožbi bodo zastopani le tisti, ki so člani društva, in oni, ki so svoje terjatve v letih 1927., 1928. in do 12. septembra I. 1929. pri poštnih uradih kjerkoli prijavili. V prijavi je navesti ime in priimek vlagatelja, bvališče. številko čekov-
nega računa ali vložroe knjižice, vlogo v bivših avstrijskih kronah in obvezo, da bo do-tični vplačal po prejemu vloge 8% društvu za pravdne stroške. Obenem je poslati društvu za vsakih 100 kron en dinar za tekoče stroške. Pripominja se, da je za pojasnila priložiti znamko za 2 Din.
= Sadna in vinska letina bosta slabi. Iz
mariborske okolice pišejo: Pomladi so sadov" niaki ktpo cveteli in obetala se je izredna letina jabolk. Zal pa so vse nade zaradi deževja uničene. Plodovi so zdaij v veliki množini odpadli. Zato bo jabolk manj kakor lani. Slaba letina se obeta tudi vinogradnikom. Trta slabo cvete in jo že zdaj napadajo bolezni.
DOPISI
MALA NEDELJA. (Smrtna kosa). Dne 7.
t. m. smo položili k večnemu počitku uglednega domačina Rakuša Franca iz Radoslav-cev. ki je dosegel visoko starost 82 let. Na zadnji poti ga je spremljala ogromna množica faranov in so ga počastili tudi domači gasilci. Žalost je tem večja, ker so odpravili sina Franca nekaj ur pred očetovo smrtjo zaradi nujno potrebne operacije v bolnišnico. Žalujočim naše sožalje!
ORMOŽ (Smrtna kosa). Bolestno je odjeknilo v srcih vseh domačinov, ko je bela žena pretrgala nit življenja splošno spoštovanemu g. Janku Griveu. Na dan pogreba je mnogo ljudstva spremljalo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Iz mrtvašnice ormoške bolnice so dvignili bratje Sokoli krsto, drugi pa so sestavljali častno stražo. Med številnimi pogrebci naj omenimo Sokole iz Ormoža, Ljutomera in Ptuja, ki so ga spremljali s praporom mariborske župe. Enako sta se udeležili pogreba gasilski četi iz Ormoža in Hardeka« Mestna godba je igrala žalostin. ke in moški pevski zbor domačega Sokola je zapel pri mrtvašnici »Blagor mu«, pri odprtem grobu pa »Vigred«. Tu se je poslovil od rajnega v imenu mariborske sokolske župe dr- Šalamun iz Ptuja, ki je med drugim poveličeval njegove gospodarske in prosvetne zasluge. Narodni poslanec g. Avgust Lu-kačič je očrtal njegovo neomajno napredno politično prepričanje. V imenu šolske mladine se je poslovi jod mladega pokojnika uči.
pride na 300.000 prebivalcev. Vsaka izmed 11 republik dobi še svoj vrhovni svet, ki bo Imel samo eno zbornico- V drugo gori ome. njieoio zbornico pošlje vsaka izmed omenjenih republik po 10 zastopnikov. Vlada — svet ljudskih komisarjev, ki jih voli vrhovni svet, je odgovorna za svoje delo vrhovnemu svetu. Po novi ustavi je zakonito pripuščeno zasebno malo gospodarstvo kmetov in obrtnikov. Razglašeno je načelo: Kdor ne dela, naj tudi ne je- Pravice državljanov bodo po novi ustavi precej razširjene- Uveden bo 7-urni delavnik.
Notranji politični položaj v Angliji se je zadnje dni napel, ker so
nastopiti tudi v Angliji mnogi politiki proti italijanskim sankcijam,
dasi je do nedavnega kazalo, da je Anglija skoro enotna v tem, naj se sankcije proti Italiji vzdrže. Glavni nasprotnik sankcij je finančni minister Chamiberlain- Zdaj obstoji vprašanje, kako se bo Anglija odločila.
Angleški vrhovni komisar v Palestini je izdal odllok,
da se vsako strahovalno dejanje kaznuje s smrt}o ali dosmrtno ječo.
S tem bo izkušal ukrotiti arabske upornike, ki še zmerom ne mirujejo Prav zadnje dni je spet prišlo do hudih spopadov med Arabci in angleško vojslko pri židovski koloniji Tel Josefu- Angleži so uporabljali lahke topove in težke strojne puške- Arabci so se umaknili šele, ko sta jih začela bombardirati dve angleški vojni letali. Židovski listi v Palestini so gornji odlok pozdravili, saj uiporni Arab ci stalno napadajo židovske vasi in uničujejo njihove nasade.
Gospodarstvo
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo:
1 nizozemski goldinar za 29.78 do 29-93 dinarjev;
1 nemško marko za 17.56 do 17-70 Din;
1 angleški funt šterling za 220.84 do 222-89 Din;
Med tem pa je prišel mimo Talouel. Tovarnar ga je poklical k sebi in mu rekel:
»Sporočite župniku, da bom jaz prevzel stroške za pogreb. Pogreb naj bo svečan in tudi jaz sam se ga bom udelež:l.«
Talouel je kar debelo pogledal in se zdrznil.
»Dajte tudi nabiti na deske,« je nadaljeval tovarnar,« da bodo imeli prosto vsi tisti, ki bodo jutri na pogrebu... Ta požar je res strašna nesreča.«
»Ali smo mar mi odgovorni zanjo?« se je začudil ravnatelj.
»'Neposredno res ne...«
To pa za Perino ni bilo edino presenečenje. Ko je naslednji dan tovarnar opravil korespondenco in je ravnatelj že šel, jie poklicni Jnženjerja Fabryja k sebi.
»Kolikor vem, nimate zdai nobenega posebnega dela,« m.u je rekeL
»Ne, gospod.«
»Potem pa odpotujte takoj jutri v Rouen. Zvedel sem, da imajo tam vzorno urejen zavod za vzgajanje otrok. Zanimivo je, da ga ni zgradila država ali občina, ampak zasebnik, kii je hotel tako za večno ohraniti spomin na svojo rajno ženo. Preglejte načrte tega zavoda in vse njegove podrobnosti: kurjavo, zračenje. slog, stroške, sploh vse, kar je bilo z zidanjem v zvezi. Pri ljudeh, ki so gradili zavod. poizvedite tudi to, kje so š'e podobna poslopja in si jih potem oglejte. Vrnite se pa čmiprej nazai Preden bodo minili trije meseci moramo meti tudi pri nas tako zavetišče za vse otroke tovarniških delavcev. Ne žel/ton, da bi se ponovila še kakšna nesreča, kakor je bila včeraj. Upam, da boste vse v redu opravili.«
Zvečer je gospodična Lepotičnikova spet poučevala Perino. Ta ji je povedala, kako se je odločil tovarnar in dobra učiteljica je bila vsa srečna. Preden pa se je gospodična Lepotičnikova poslovila, je prišel tovarnar sam in ji reke1, da bi rad izpregovoril z njo nekaj besed.
»Za neko uslugo bi vas prosil,« ji je rekel. »Ta usluga bi bila v korist vsem tukajšnjim ljudem, čeprav bi od vas terjala veliko žrtev. Poslušajte, kaj vam bom povedal.«
Dejal ji je, naj prosi za odpust iz službe, da bo potem lahko vodila pet otroških zavetišč, ki jih misli zgraditi. Povedal ji je, da bo ta zavetišče podaril petim občinam, v katerih ima svoje tovarne, in jim še dal nekaj denarja za vzdrževanje. Ona pa naj bi pazila, da bodo res služila svojemu namenu. To ii bo tem lažje, ker ji ljudstvo zaupa.
Take prošnje učiteljica seveda ni mogla odbiti, toda vdala se je le težko. Žrtev, ki jo je od nje zahteval tovarnaT, ni bila majhna. Pustiti bo morala svoje učence in se vživeti v položaj, k'i ji je bil zdaj še docela tuj.
»Naj bo,« je naposled rekla. »Morda bom tu še laže opravljala svojo življenjsko nalogo,« je potem rekla. »Vsekakor sem vam p3 hvaležna za zaupanje, ki ste mi ga izkazali.«
»Ce mora biti kdo hvaležen, moram biti Jaz,« je deial tovarnar. »Sicer me je vaša učenka pripravila do sklepa, da bom zgradil zavetišče. Ona je zbudila v mojem srcu usmiljenje do teh ubogih ljudi. Ona me je pove-dla na pot dobrosrčnosti, ona je usmerila nanjo moj prvi korak ...«
»O. gospod, če b> hoteli napraviti še en korak,« je vzkliknila Perina, ki so jo s'epčeve besede izpodbodle.
>Le z besedo na dan,« je dejal gospod Vulfran. »Kam naj bi pa šel?«
»Tja, kamor vas bom jaz nocoj povedla,« je rekla Perina.
»Kam pa me misliš zavesti?« se je nasmehnil.
»V kraj, kjer utegne biti vaša navzočnost, čeprav samo prav kratka, zelo koristna.«
»Ali mi ne moreš natančneje povedati, kje je ta skrivnostni kraj?«
»Ce bi vam povedada, morda ne bi bilo tistega učinka, ki ga od vašega obiska pričakujem. Nocoj bo lepo toplo in se ni treba bati, da bi se prehladih. Veste, najbolje je, če me ne izprašujete več,« se je Perina izgovorila in se nasmehnila.
»Mislim, da ji lahko zaupate,« je dodala gospodična Lepotičnikova, »čeprav se mi zdi njen predlog nekoliko čuden, skoraj otročji.«
»Naj torej bo, kakor želiš.« je rekel tovarnar. »Zvečer te bom spremil, kamor me boš povedla. Ob kateri uri pa naj se začne »eks-pedicija«?«
»Cim pozneje, tem bolje bo.«
Še večkrat je vprašal za »ekspedicijo.« toda Perina ni hotela priti z besedo na dart.
Tako je prišel počasi večer.
Naposled ie prišla Perina k tovarnarju, ki jo je že nestrpno čakal, in mu rekla, da je prišla ura za odhod. Večer je hil res tooel, kakor je Perma upala, brez v;tn, brez megle. Ko sta prišla na vas. je že »kocaj vse spalo. Le skozi kakšno zagrnjeno okno se je Še videl soj luči.
Kakor vsi slepci, se je tudi gospod Vulfran zelo dobro spoznal v temi. Stopal ie poleg Perine, kakor bi bil videl pot.
telj g. Foirtunat Turk, ki je med drugim nagi asil njegovo stremljenje za čim večjo izobrazbo okoliškega prebivalstva. Grob so pokrili premnogi krasni venci. Naj mu bo žemljica lahka, preostalim naše iskreno sožaije!
POLJCANE. Te dni je umrl zasebni uradnik g. Ceč Jože. Pred dnevi se je šel zdravit v Ljubljano, a je bik> prepozno. Pokojnik je štel komai 34 let. Zapušča neutolažljivo ženo. Pogreba v Ljubljani se je udeležilo tudi zastopstvo tukajšnjega Sokola, katerega zvest član je bil pokojnik ves čas bivanja med nami. Blag -mu spomin, vdovi sožaije!
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI- Pevsko društvo »Slovan« iz Loč pri Poljčanah dolgo vrsto narodnih in tudfi nekaj umetnih cent. Pevci, sami kmečki fantje in dekleta pod veščim vodstvom Silvestra Orla, ki je tudi kmečkega stanu, so nam ubrano zapeli dolgo vrsto narodnih in tudi nekaj težjih pesmi. Lepo število izmed njih je uglasbila Breda Sčekova, edina slovenska skladateljica, kj je bila navzoča in je pri prireditvi sodelovala. Čeprav je zbor mlad, je vendar pokazal odlično disciplino in izvežbanost in, kar je najvažnejše, pokazal je, da tudi kmečka mladina z vztrajnim delom in pod smotrnim, odličnim vodstvom doseže lahko nadpovprečne uspehe Dobra stran tega nastopa je tudii v navezanju stikov s sosednim; društvi, kar pomeni medsebojno izpodbujanje k prosvetnemu delu- Nikakor pa ne moremo razumeti, da so nekateri krajevni činitelji iskali načina, da bj prireditvi kolikor mogoče škodovali, če je že niso mogli preprečiti. Vse to pa ni odvrnilo občinstva od obiska. Kmečko ljudstvo, ga je lepa slovenska pesem navdušila in ganila, je s svojim odobravanjem priredilo gostom najlepši sprejem.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. V pravem prazničnem razpoloženju smo obhajali predizadnjo nedeljo praznik košnje, ki ga je priredilo tukajšnje Društvo kmečkih fantov in deklet. Kmalu popoldne se je zbralo staro in mlado pri tov. Tomažiču na Vitanu, odkoder se je razvil slikovit sprevod: jezdeci na iskrih konjičkih, kolesarji, deca, kosci tekmovalci z zavihanimi rokavi in grabljice; vse v enotnih zavijačkah in dečvah z dvignjenimi grabi jami- Ubrana pesem in veselo vriskanj^ sta odmevala v pozdrav množici, ki
Najlepši dar
Siromak je bil Kosmačev Miha, toda nekoč se mu je dobro godilo. Takrat je imel v mestu službo. Za slugo je bil in ni slabo zaslužil. Toliko je bilo, da mu nj nikoli manjkalo in da je še domov lahko poslal kakšen stotak. Potem pa so priši slabi časi. Začeli so mu zmanjševati plačo. Potem je nekega dne propadla tovarna, kjer je bil v službi, in iznenada se je znašel na cesti. Nekaj časa je še hodil po mestu in prosil po hišah, aH ne bi imeli zanj kakšnega mesta, toda povsod so odikimavaili in zapirali vrata za njim. Naposled nvu ni ostalo nič drugega, kakor to, da je šel domov, kjer je bilo še za domače komaj kruha, Poletj je imel časih delo pri sekanju lesa, toda ko je naposled tudi les izgubili vso ceno, je prišel še ob ta zaslužek.
Hudo mu je bilo, da ie moral viseti na ramah svojih ljudi Saj bi bil rad delal. Ni mu manjkalo moči, saj je bil komaj v devetindvajsetem letu, toda kakor je iskal, nikjer ni mogel dolbiti službe, ki bi bila vsaj za silo. Se za hlapca bi bil šel, če bi bil mogel, toda vas je bila borna, da si nihče ni mogel držati hlapca. Povsod so vse delo opravljali domači. Da bi pa šel kam daleč . . .
Ne, tega pa Miha niti ni hotel. Zaradi svoje Anice ne.
Ze kmalu, ko se Je Miha vrnil iiz mesta, se je zagledal vanjo. Zala je bila Anioa. Nekoč jo je pestoval, potem jo je pa čisto po-zalbSL
| se je zbrala na travniku tov. Prapotnika in na veseiičnem prostoru, ki je bil ves okrašen z zastavami in slavoloki. Kljub dežju, ki je šel vse do poldneva, je prisostvovalo tekmi čez 1200 ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Raz z zelenjem okrašeno tribuno v špalirju kos in grabelj je navzočne goste in zastopnike društev pozdravil predsednik društva tov. Jožko Tomažič ter povedal smotre in pomen naših tekem. Nato pa je odposlanec zveze tov. Ivan Nemec podal naloge, ki čakajo našo mladinsko organizacijo. Oba govora sta bila sprejeta z odobravanjem. V imenu najmanjših je z recitacijo »Mali kosec« pozdravil navzočae Gustek Prapotnik. Tekmovalci. 17 po številu, so zavzeli prdstore in na strel začeli rezati • . . Kdo bo prvi? so se spraševali gledalci. Nekaj minut in odločilo se je. Na bližjem vrtu tov- Iveka Štam-parja se je vršila zatem prijazna veselica s srečodovom. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali tovariši Vinko Prapotnik, Anton Šnajdar in Ivo Šavora, je ugotovila tale izid: prvi Konrad Kolarič, ki je dobil uro, drugi Alojz Zoreč, ki je dobil koso, tretji Ignac Jerebic in četrti Milko Novak, ki sta dobila oslo in »Grudo«. Prvo oceno v čistoči košnje je dobil Franc Puklavec (darilo »Gruda«). Izmed malih koscev je bil prvi Slavek Strelec, a drugi Albin Prapotnik. Pri polževi dirki kolesarjev je dobil prvo nagrado izmed članov Matija Antonovič (Središč*;), izmed nečlanov pa Maks Curin. (Vodranci), drugi Avgust Janežič (Brebrovnik) in tretji Jok Veronek (Vitan). Vsi kosci in dirkači so prejeli lepe spominske nagrade-
Domače novosti
+ Nova Soteščanova povest bo v kratkem začela izhajati v »Domovini«.
+ Senator Popovič o JNS. V novosad-skem »Danu« je napisal bivši novosadski ban senator inž. Daka Popovič daljši uvodnik o nalogah .j ugoel-o venskih naoionsiistov in srno. trih JNS. »Jugoslovenskim nacionalistom nista smoter in namen stranka, temveč jugo. slovenska misel. JNS je v bistvu samo zbor borcev za jugoslovensko misel, ki hočejo močan, enoten in ponosen juigoslovenski na- I
Ze kmalu ko se je Miha vrnil iz mesta, se j je zagleual vanjo. Zala je bila Anica. Nekoč | jo je pestoval, potem jo je pa čisto pozabil. Kajžarska je bila, toda tako lepa, da bi bila vsaka z velikega grunta rada menjala z njo. Tudi Miha je bil zastaven fant. Marsikatero dekle je z dopadenjem vrglo oči za njim. In tako se je kmalu zgodilo, da jo je nekega večera počakal na cesti, ko se je vračala domov im ji povedal, da jo ima rad. Tudi on je bil njej všeč in poslej sta sc shajala, kadar sta se mogla. Kolikokrat sta kovala načrte, kako bosta storila, ko se bodo razmere izlboljšale. Miha poOde v mesto in si tam spet poišče službo. Ko io bo dobil, se bo vrnil in vzel Anico. Skupaj bosta potem živela v mestu. Ona bo še pri kakšni družini stregla, da bo kaj zaslužila, pa jima ne bo ničesar manjkalo. Samo da bi se vrnili boljši časi . . .
Pa se niso hoteli vrniti. Še čedalje slabši so postali. Tudi v hiši Ančine ,matere, ki (je Ha vdova, so začeli čutiti pomanjkanje. Hiša, ki je imela komaj prostora za dvoje, troje !)ud;. je bila zadolžena, posestvo samo pa tudi ni bilo tako veliko, da bi jih bilo moglo rediti.
Aničina mati je vedela za ljubezen svoje hčere in se ji ni upirala. Poznala je Kosma-čcvega Miho, ki je bil pameten fant in tudi njegove razmere so ji bile znane. Nikoli ni Anic.e oštevala, kadar se je vrnila s sestanka s svojim izvoljencem. Toda zadnje čase je jela postajati tako čudna.
Dobrih štirinajst dni pred veliko nočjo je neko jutro poklicala Anico k sebi. V rokah je držala višnjevo pismo in na jok ii je šlo.
Anica se je prestrašila.
rod. Jugoslovenski nacionalisti hočejo tako Jugoslavijo, kakršno si je zamislil največji Jugosloven in njen pravi tvorec in Uedini. telj. V preteklosti smo ponovno doživeli, da niso razumeli veličine jugoslovenske misli tisti, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da jo izvajajo v življenju naroda in države. Ti ljudje so veliko misel našega naroda samo zlorabljali kot sredstvo, da se prikopljejo do oblasti. Po smrti kralja Uedinitel.ja so vstali med narodom politiki, ki jo poskušajo proglasiti kot zablodo- Jugoslovenski nacionalisti, zbrani v okrilju JNS, jasno in javno izpovedujejo svojo neomajno vero, da je ju-goslovenska misel osnovna misel naše države in našega naroda.«
*	Povečanje ranocelniškega oddelka ljubljanske bolnišnice. Te dni ie bil odobren gradbeni načrt za povečanje ranocelniškega oddelka v splošni bolnici v Ljubljani. Načrt za razširjenje oddelka obsega poseben eno-nadstropen podaljšek. Przidek bo dolg 90 metrov in bo imel v pritličju prehod v dosedanji ranoce'niški odde'ek. Imel bo 20 prostorov za 150 bolnikov in štiri dnevne prostore za okrevajoče bolnike. V pritličju bo še moderno urejena ambulanta in septična operacijska soba. Zgradba prizidka je preračunana na dva in pol .milijona dinarjev. Na najbolj natrpanem oddleku bolnišnice bo s tem prizidkom omogočeno spet redno delo, ki je bilo doslej že neštetokrat zaradi prenar polnjenosti ovirano.
*	Smrt vzorne matere. V Rajhenburgu je v soboto na obisku pri svojem sinu župniku umrla v 90. letu starosti ga. Frančiška Trat-nikova. Zemske ostanke pokojnice so prepeljali na Rečico v Gornji Savinjski dolini, kjer se je vršii pogreb. Pokojnica je bila vzorna mati in gospodinja. S svojim možem Jožetom, lesnim trgovcem in splavarjem, ki je umrl že med vojno, je vodila vzorno gospodarstvo v Potoku v Zadrečki dolini. Najstarejši njen sin Jože je župnik v Rajhenburgu, drugi sin je sloveči naš slikarski umetnik France, najmlajši sin Lojze vodi gospodarstvo na domačiji hčerke pa so poročene na uglednih kmetijah. Odkar so ji pešale moči, je bila pri svojem sina v ra henburškem župnišču. Zaljubljena v svojo rodno grudo pa je želela, da bi njeni telesni ostanki našli večni počitek poleg pokornega moža na rečiškem župnjskem poko-
I nališču. Ta želia se ji je kakor rečeno izpol-
, »Kaj pa je, mati?«
»Kaj? Tole preberi!«
Ih Anica je brala. S sodišča je bilo pismo. Pisalo je, da mora njena mati v treh tednih plačati osem tisoč dinarjev, ki si 'jih je bila. pred petimi leti izposodila v hranilnici, d.u-gače ji bodo vse pnodalS. In tudi obresti in nekakšne stroške mora poravnati.
Teh osem tisoč! Aničina mati si Jih ie bila izposodila, ko je bil njen mož bolan. Za zdravila in za pogreb so bili. Vsa dolga leta so jo grizli, ker ni vedela, kdaj jih bo morala plačati. Zdaj pa je iznenada udarilo. Ce jih ne bo plačala, bodo vse prodali, je bilo napisano, in na cesto bo morala iti . . .
Tudi Anica se je prestrašila, ko je pismo prebrala. Kaj naj storita?
Dolgo ni mati rekla besede. Potem pa je le izpregovorila:
»Anica . . . Snoči je bil sosed pri nas. On ima denar. Rekel je, da bi te rad vzel, če b; hotela . . . Potem bi bili vseh skrbi rešeni . . . «
Anica je vzdrhtela.
»Mati, saj veste . . . Miha . . . «
»Vem, Anica, in tudi meni je hudo. Toda: z njim prav nič ne kaže. Saj še samega sebe ne more rediti.«
Popoldne se je Anioa dobila s svojim fantom. Vsa v solzah mu je povedala, kaj ji je mati rekla, in ga vprašala, kaj natj stori.
»Anica, pa me vendar ne boš pustila? Tako rada se imava,« je zajeoljal Miha. Toda tega, kje bi se dobil denar, da bi hišo rešili, ji ni vedel reči.
Da, če bi vedeA, kje oe njegova teta v Ameriki. Časih mu je pogosto poslala v pismu kakšen dolar. Dobra je bila, rada ga je ime-
nila. Naj se blaga mati po napornem delu odpočije v domači grudi! Njenim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
*	Avsfija je ukinila vizum za Jugoskvi" Lansko leto je prišlo med našimi oblastm, dunajsko, vlado do tujsko-prometnega spora. [V posledicah tega spora je dunajska vlada odredila, da se morajo za potovanja v Jugoslavijo spet nabavljati vizumi. Te dni pa ie dunajska vlada izdala obvestilo, da je ukinjena potreba vizuma za avstrijske državljane pri potovanju v Jugoslavijo.
*	400 milijonov dinarjev za železnice. Na seji gospodarsko - fnančnega odbora ministrov, ki se je vršila te dni, so sprejeli predlog prometnega ministra o izvršitvi nabav v Nemčiji za potrebe gradbene in strojne službe državnih železnic v višini 400 milijonov dinarjev.
*	Korupcija. »Trgovski list« piše v 65. Številki: »Korupcija je bila nekoč najbolj doma v Rusiji in Turčiji- Iz Turčije smo jo V glavnem podedovali tudi mi in iz Turčije je pršlo k nam načelo, da mora uradniku za življenje zadostovati že njegov položaj-Toda v Rusiji preganjajo korupcijo danes s smrtno kaznijo in tudi v Turčija 3e vodi odločen boj proti njej. Tako se bo lepega dne zgodilo, da ne bo korupcije ne v Rusiji in v Turčiji, med tem ko s,, bo pri nas široko razpasla.«
*	Stare pravice stavbenikov in zidarskih mojstrov. Ministrski svet je izdal uredbo o delovnem področju gradbenih podjetij, ustanovljenih po prejšnjih zakonskih določbah, preden je stopil v veljavo novi obrtni zakon, to je pred 9. marcem 1. 1932. Ta uredba prizna stavbenikom in gradbenim podjetjem glede izvrševanja gradbenih del vse pravice, ki so jim šle na podlagi prejšnjih zakonskih določb, vendar jih smejo v tem obsegu izvrševati samo na tistih področjih, kjer so jih izvrševali po prejšnjih zakonskih določbah. Izven teh področij pa lahko izvajajo samo tista gradbena dela, za katera so pooblaščen' po pravilniku o obsegu in razdelitvi gradbenih strok. Zidarskim mojstrom s pravnega pod-roča Slovenije in Dalmacije se prav tako priznavajo pravice, ki so jih imeli po nrejšniMi zakonskih določbah, toda izvajanje teh pravic se omeji samo na ta pravna področja. Izven teh pravnih področij lahko zidarski mo'stri izvršujejo gradbena dela samo po pravilniku
la in pogosto mu je rekla, da bo dobil za njo vse, kar ima. Toda zdaj se že tri leta nj oglasila, čeprav ji je večkrat pisal, kako se mu slabo godi.
»Anica, reci materi, naij počaka še do velike noči. Med tem se bo morda vse uredilo. V Ljubljano pojdem in povprašam, kako bi zvedel tetin naslov. Saj imajo neko pisarno, kjer se lahko zvedo take reči. Morda se bo le dalo urediti. In če bo sosed prišel, mu nič zanesljivega ne reci. To te prosim. če me imaš še kaj rada.«
Anica je nehala jokati. Nekaj kakor slabotno upanje se je oglasilo v njenem srcu. Morda, morda se bo to le dalo kako obrniti in ji ne bo treba jemati za moža človeka, ki ga prav nič ne mara. Vroče sta se poljubila. Anica se je vrnila domov, Miha pa je sklenil, da pojde takoj drugo jutro v Ljubljano.
In res. Še noč je bila, ko je Miha vstal in šel. Nekaj dinarjev je imel. toda bilo je premalo, da bi si bil mogel plačati vlak. Zato jo je ubral kar peš. Šest ur je hodil in hudo utrujen je bil. ko je stopil na ljubljanske utoce.
Dolgo je iskal izseljenišiki urad. naposled ga je pa le našel. Povedal .ie, kaj b: rad zvedel, in prijazen gospod mu ie obljubil, da bo takoij povprašal v Zagreb, kjer utegnejo to bolje vedeti. Ko mu je Miha še pojasnil, v kakšnih težavah je. in da upa samo še na svojo teto. mu je gosood povedal, d.a pojde Čez dva dni v Zagreb iin da bo takrat še sam poskusil potrebno dogma ti.
Čeprav Mih^ ni zvedel nič tnikega. kar bi mu obetajo rešitev, se je vendar potolažen Jnrnil domov
o obsegu in razdelitvi gradbenih strok. Za vsa druga gradbena dela, ki jih uredba ne omenja, velja glede obsega dela pravilnik o obsegu in razdeiliitvi gradbenih del (strok).
*	Združenje obrtnikov v Kranju v borbi s šušmarji. Prejeli smo: »Združenje, ki zavzema kranjski sodni okraj, je naštelo v svotem okolišu 120 šušmarjev, na/več v mizarski, čevljarski, klaparski in ključavničarski stio-ki. Šušmarji obratujejo navadno na kmetih, ne plačujejo delavnic, ne davka, ne prispevkov okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, zato delajo lahko po nizkih cenah in s tem škodujejo obrtnikom, ki imajo že obrtne liste, iprikrajšujejo pa tudi državo. Obrtniški stan je prisiljen sprejeti borbo s šušmarii, ker mu sicer grozi pogin. Ker je tudi ministrstvo za trgovino in industrijo začelo preučavati vprašanje zatiranja šušmarstva, je zdaj najprimernejši čas za boj. Seveda mora obrtništvo v prvi vrsti samo pomagati pri zatiranju šušmarstva. Združenje obrnikov v Kranju šušmarstva. Združenje obrtnkov v Kra-sebno odposlanstvo, ki je načelniku dr. Gre-gonlnu pojasnilo ogroženi položaj obrtništva zaradi šušmarjev.
*	Gornji grad je zdaj zvezan z Ljubljano. Na binkoštno nedeljo je b'Ia otvorjena redna avtobusna proga Liubljana—Mengeš—Kamnik—Gornji grad—Logarska dolina. To je za naš srez in zlasti za njegov gornji del velik napredek v vsakem oziru in je zlasti iz tuj-skoprometnega vidika ogromne važnosti.
*	Čedalje večja škoda zaradi deževja, b Ljutomera pišejo, da se v vinogradih širi peronosipora. a uspešno škropljenje oviralo neprestani nalivi. Trta ne more odcvesti in bati se ie, da se bo cvetje osulo. Sadovnjaki rumenijo. osobito starejše drevje; rumena jc tudi turščica, na žitnih pol ih pa se je bujno razrasel plevel. Nekateri kmet.le so že tr; krat sadili krompir. Na mnogih krajih, posebno ob Muri in njenih pritokih so še precejšnji deli zemlje pod vodo. Košnja se je začela. toda seno leži po teden in še več časa na travniku. Kakor vse kaže, bo letina dosti slabša, kakor srno pričakoval'1. Čebele pa letos zelo ro ijo. Skoro vsak čebelar ima po več rojev, tako da nedostaja mnogim že prostora. Toda spričo slabega vremena ie treba roie že pitati iin dež je uničil nade na obilen pridelek medu z akacije, grozi pa tudi lipi. ki je že začela cvesti.
★
Zdaj pa je že dvanajsti dan čakal kakšnega obvestila. Čudno se mu je zdelo, da iz Zagreba ne dobi nobene vesti, še bolj pa to, da mu ni pisal niti gospod, ki mu je bil obijubil, da se bo zanj zavzel. Ali je pozabil nanj? Saj mu je dal naslov in ga tako lepo prosil...
Tudi Anica je bila vsa obupana. Mati je pritiskala nanjo, naj se odloči, ker bo drugače vse izgubljeno, sosed pa je hodil okoli hiše in jo gledal, kakor bi bila že njegova. Anica pa je samo jokala. Kar ogibala se je Mihi, ki je bil zaradi tega še bolj nesrečen, saj si ni vedel razlagati, kaj naj to pomeni.
Snoči mu je rekla: »Miha, ne bom mogla drugače ... Nič ne poma.ga ... Saj veš. kako je . . . «
»Do nedelje naii mati še počaka. Anica.« je prosil Miha. Vedel je: nič se ne bo dalo izpremeniti. ves svet ga je pustil na cedilu, toda vsaj še nekaj dni bi rad upal. Počuti' se je kakor obsojenec, ki mu odlože smrtno kazen za nekaj dni.
Veliki četrtek je. Božji grob delajo danes. Diruda leta je pri delu pomaigal tudi Miha, letos pa ni hote", čeprav so ga vabili. Preveč hudo mu je bilo in vede! je, da bo med fanti tudj sosed, ki hoče dobiti Anico . . .
Kaj nad stori? Ali naj zbeži od doma? Ali naj se ubije?
Kai mu bo življenje, če ne bo imel Anice?
Mračnih misij je stopal skozi vas. Sam ni vedel, kam naj bi šel, da bi vsaj trenutek pozabil vse težave, ki ga tarejo.
*	Vagoni polžev potujejo iz Jugoslavije v Francijo. Te dni so jih iz Sislka odpravili šest vagonov. Živi polži so bili na poseben način Spravljeni v posebnih zabojih, da ne bo škode pri prevozu. Francija uvaža samo izvest-no vrsto polžev, ki je v krajih okrog Siska zelo razširjena. Zaslužek je neznaten: komaj 1 Din za kg.
*	Praznik zrelih češenj pod Gorjanci. Razstavo in sejem slovečih podgorjanskih češenj priredi v Brusnicah 21. t. m. novomeška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Prireditelje je k razstavi izpodbudllo dejstvo, da mnogo ljudd še ni videlo res lepih češnjevih nasadov ne v cvetju in še manj, ko njihov sad dozori. Dolina gradov vabi vse, da izkoristijo prvi nedeljski vlak na Dolcn:-sko in pridejo pokušat češnjev sad. Po prihodu v Novo mesto ob 8. zjutraj se lahko vsak udeleženec v mestu okrepča, nato Pa se odpelje z avtobusom v Brusnice, kjer bo ob 9. otvoritev razstave. Zatem bo izlet na Gorjance v Tolsti vrh in sii bodo izletniki med pofcio ogledali češnjeve nasade v Gorenjem Suhadolu pri najboli znanih sadjarjih Luzarju in Padaršiču. Priiave udeležencev sprejema do 20. t. m. sreski kmetijski referent v Novem mestu g. Fran Malasek, ki daje tudi vsa. potrebna poiasnila.
*	Regulacija Mure. Te dni je m nistrstvo za gradbe odobrilo drugo licitacijo za regulacijo obmejnega obrežja Mure od sladkogorske tvornice lepenke do Apač. Ta obmejni pas je dolg približno 21 km in je dedno že reguliran. Letošnja regulacjska dela bodo v glavnem sestajala iz popravil nekdanje regulacije in zavarovanja obrežja. To postopno utrjevanje obrežja je bilo preračunano na skoro 900.000 Din. Pri licitaciji ie ta dela izlrioiitiralo gradbeno ood'et:;e Ivan Ledi iz Liubliane za 862.000 Din. Podjetje bo takoi začelo priprave za regulacijo, tako da bodo vsa potrebna dela do jeseni izvršena.
*	Vrnil se ie, čeprav je v vojni padel. Poseben dogodek je te dni doživela družina Strahova v Cimernenn pri Radečah. O s nu in bratu, ki je padel v vojni 1. 1917.. kakor je uradno dokazano, ni bilo v družini Strahovi nobenega pogovora več. Negovo ime je vklesano v spomeniku padlim vojakom v Svbnern. Nad 20 let ie že. odkar se ie poslovil od domačih in šel v vojno, odkoder se ni več vrnil. Toda predzadn o soboto ie ohisk-'l
»V hrib pojdem,« sd je rekel in že zavil na pot.
Tedaj pa je iznenada prihitel za njim mlajši brat:
»Miha, počakaj,« mu je zaklicali. »Pismono-ša je pri nas. Hitro pojdi domov. Pismo e prišlo in podpisati ga je treba . . . «
Miha se je komaj obrnil. ^ »Saij skoro ni vredno,« si je mislil. Sporočajo najbrž, da njenega naslova nirnauo in da bodo poizvedovali. Na to pa bi bilo treba čakati pol leta ali pa še dalje. To bi mri bil prav za prav lahko povedal že uradnik v Ljubljani. In tudi če bi potem naslov poslali, mu ne bi dosti koristilo. Takrat bd bilo že vse prepozno . . .«
Pa je vendar šel.
Pismo je bilo iz Zagreba. Miha ga je hitro prebral. Glasilo se je:
»To obvestilo smo poslali že pred osmimi meseci v Liubljano, pa nam je bilo vrnjeno, češ da ste se neznano kam preselili. Zato vas danes še enkrat obveščamo o tem, kar nam je bilo sporočeno iz Amerike. Vaša teta, gospa Marilja Novakova, je umrla pred dvema letoma in zapustila vam vse svoje imetje 15.000 dolarjev. Denar je že prišel v Zagreb iin ga lahko dvignete, Če se izkažete z legitimacijo.«
Miha je za vri skal. Torej Ie njegovo upanje ni bilo zaman. Preden je še strmečim domačim povedal, kaj je zvedel, je planil iz hiše in zbežal na vas, protri hišici, kjer je stanovala Anica s svojo materijo.
Sedeli sta v kuhinji. Menda je Anica pravkar prosila mater, naj še ne povabi soseda v hišo. Začudeno sta ga pogledali.
diružino Strahovih lepo oblečen tujec. Vsa soseska se je za tujcem ozirala. Mož se iim je videl znan, a ga vendar niso poznali. Iz hiše Strahovih sta se naenkrat zaslišala vpitje in jok. Siin in brat Jože je vstal od mintvih. Srečni Jože, ki je spoznal v sivem starčku očeta <im v sključeni ženici ljubljeno mater, se je od vesel.,a razjokal Strah Jože, je bil leta 1916. poklican h vojakom. Po preteku enega leta je bil ujet v Italiji, od koder je pozneje pobegnil v Nemčijo, kjer je preživel vsa dolga leta kot dninar, delavec in pozinde kot hotelsk'i sluga.
*	Za popravilo ceste Šoštanj—Št. Vid—Črna je na razpolago blizu pol milijona dinarjev. Dela na tej cesti so razdeljena v dva odseka. V sloventgraškem okraju popravlja cesto ZavodJe—Št. Vid hanska uprava v lastni upravi. Zdaj dela okrog 70 delavcev. Denarnih sredstev pa je za ta odsek 150.000 dinarjev. V prevaljsketn okraju pa se bo začela popravljati cesta Št. Vid—Črna. Gradbeno podjetje inž. Feriiuga je prevzelo dela za 300.000 Din. Pri delu je zaposlenih okrog 100 delavcev.
*	Prva letošnja skupina ameriških Slovencev pod izkušenim vodstvom g. Lea Zakraj-ška zastopnika v New Yorku, prispe v Ljubljano dne 24. junija z brzovlalkom preko Jesenic ob '/« na 9 zjutraj. Preko morja potujejo naši rojaki z največjim in najhitrejšim brzopamikom sveta »Normandie«, ki je odpluti dne 17. junija iz New Yorka. Druga skupina. večinoma naši rojak; iz Clevelanda, na se vkrca dne 15. julija tudi na »Normandie« ter bo dospela v Lubliano dne 22. julija zjutraj. Te izletu k e snremlja g. Avgust Kollan-der, znani zastopnik v Clevelandu. Natančne podatke glede prihoda dobite ori zastopstvu »French Line«. Ljubljani. Masarykova ce®ta 14.
*	Starši gluhonemih otrok se opozarjajo, da zvedo vse podrobnosti za spreiem njihovih gluhonemih otrok v ljubljansko gluho-neitnmico pri vodstvih osnovnih šol. V poštev pridejo otroci z dovršenim sedmim in ne še prekoračenim desetim letom starosM.
*	Smrtna nesreča pri Logatcu- K pose-straikovemu sinu in mesarju v Dolenjem Logatcu Albinu Rusu je prišel te dnj lesni ma-nipulant Kmetič iz Hotedršice- Nameraval se je peljati v Ljubljano, je pa zamudil vlak-Ker je imel neodložljiv sestanek v Ljubljani, se je oglasil pri Rusu, da bi ga z motornim kolesom potegnil proti Logatcu, kjer bi še
Miha pa je kar skočil k Anici in Jo objel.
»Anica, moja boš«, jli je zaiklicaJ in potem
ji je prebral pismo.
_ * _
še tisti večer se je po vasi razvedelo, kakšna sreča je doletela Miho. Vsi so mu privoščili, saj je bil dober fant, samo sosed, ki te zdaj uvidel, da Anice ne bo dobil, je bil nekam čemeren.
Miha si je še tisti večer izposodil pri nekem znancu nekaj stotakov in se zjutraj s prvim vlakom odpeljal v Zagreb, kjer so mu takoj izplačati denar. Bilo je skoraj poldrug tisoč novih tisočakov. Kaj vse so mu prinesli ti denarci! Za vse življenje so ga rešili skirbi in mu dailj še Anico, za katero se je bal, da jo je za zmerom izgubil. To so bili najlepši pirhi. ki si jih je mogel želeti . . .
Luka Koren
TUDI ON
Jožek: »Mamica, danes smo lahko samo trije odgovorili na učiteljevo vprašanje.«
Mati: »Upam, da si bil tudi ti med njimi.«
Jožek: »Da, tudi jaz sem z dvema tovarišema metal kamenje na učiteljev vrt.«
!	VERJETNO.
»Zakaj so ti stebri ob tiru?« vpraša sedemletna sestrica svojega za dve leti starejšega bratca.
»To so brzojavni drogovi.«
»Zaikai pa jih ni tudi ob drugi strani?« je radovedna sestrica.
»Zato, ker je tam napeljan brezžični hrzo-jav.«
pravočasno dospel na vlak. Med potjo sta na ostrem ovinku srečala velik avtobus s češkoslovaškimi izletniki, ki sta ga hotela prehiteti. Prišlo je do nesreče in se je motorno koio iprevrn io. Kmetič je v vel.Kem lo.cu ou-letel z zadnjega sedeža in padel tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. Tudi Rus se je pri padcu močno poškodoval in dobil rane na desni nogi, na rokah, glavi in po telesu. Takoj so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in je že izven nevaipnasti-
*	Smrt Tržačanke pod tramvajem. Na II'— ci v Zagrebu se je zgodila huda nesreča- 73-letna služkinja Alojzija Gorenčeva, po rodu iz Trsta, je po nesrečnem naključju padla pod tiramvaj, ko je hotela čez cesto. Nevarno poškodovano služkinjo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla za smrtnimi poškodbami.
*	Požar v Slovenski Bistrici. V soboto ponoči je nastal požar v skladišču sena, lasti vrtnarja Dobaja v Slovenski Bistrici- Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Slovenske Bistrice, iz Gornje Bistrice in tudi mariborski reševalci nemudno prepeljali v marbor-jo nesrečo, saj sta v bližini Žurejevo skladišče lesa in železniška postaja-
*	Vihar je potopil ladjO. Te dni je odplula iz Dubrovnika v Kotor motorna ladja »Dva brata«, natovorjena z vel ki,mi količinami blaga. Ko se je lad'a približala Ercegnove-mu, je na morju nenadno nastala strašna burja. Oba tnornar.a, ki sta bila na ladji, sta skušala dati ladji večjo brzino, da bi čimprej prišla do zavetja. Vendar je bi njun trud zastonj, ker so velikanski valovi ladjo že imeli v oblasti. Na pomoč ji Je prihitela neka ladja iz Ercegnovega in rešila oba mornarja, med tem ko se je ladja potopila z vsem tovorom. Zaradi viharja se je zgodila še druga nesreča. Neki kmet je hotel s čolnom pre-pluti reko Neretvo v Hercegovini, vendar so valovi zagrabili čoln in ga prevrnili. Kmet je utonil.
*	Prva žrtev Save pri Ljubljani. Na Ježici se je solnčilo v nedeljo več sto kopalcev, a v Savo si ni upal skoro nihče, ker je bila voda premrzla. Med kopalci je bila tudi 19 letna trgovska pomočnica Cirila Kožuhova iz Zgornje Šiške. Bila je v družbi z zaročencem zobnim tehnikom Filačem, ki ga je pregovorila, da sta se šla vozit s čolnom po Savi. Pa se je čoln prevrnil in Kožuhova in Filač sta padla v vodo. Filač ie plaval za Kožu-hovo in jo že dohitel, a izmuznila se mu je
r iz rok in izginila v hladnih valovih.
*	Smrtna nesreča v karavanškem predoru. V petek se je vozil z miinchenskdm brzim vlakom 11-letni nečak grškega zunanjega ministra v družbi s svojo vzgojiteljico, namenjen na počitnice k svojim sorodnikom v Miinchenu. Naenkrat pa je v Podrožioi vzgojiteljica pogrešila svojega varovanca. Kljub vestnemu iskanju po vseh vagonih dečka ni mogla najti. Obvestila je o tem železniško upravo, ki je poslala nekaj ljudi na pregled skozi karavanški predor. Res so dober kikv meter od vhoda z avstrijske strani našli dečka vsega razmesarjenega na progi. Po pripovedovanju vzgojiteljice je deček v predoru med vožno zapustil kupe z namenom, da poišče stranišče. V tem je bržkone odprl napačna vrata in padel iz drvečega vlaka.
*	Z motiko nad medveda. Pri Tetovu v Makedoniji sta pred dnevi dva kmeta z metkami pobila velikega medveda, ki ju je bil napadel.
*	Smrtna nesreča ob Dravi. Na Telovo se je zgodila v Ptuju na levem bregu Drave huda nesreča. Občinski delavec, 601etni Andrej Snček, je bi! ta dan pri procesiji, kjer je korakal v vrsti ptujskih veteranov. Po končanj procesiji so se veterani nekoliko okrepili z vinsko kapljico, tako da je Sinček postal precej dobre volje. Pil je tudi še zvečer. Šele pozno ponoči se je napotil ob dravskem obrežju na svoj dom v mestni klavnici. B'il je že precej vinjen, pa se nenadno skotalH v deročo reko in utonil. Ljudje, ki so bili priča tega prizora, so takoj poklicali policijske stražnike, ki so stekli na kraj nesreče, ven-
dar so valovi svojo žrtev že odnesli. Pokojnik zapušča ženo in že preskrbljeno hčerko. Nesreča je zbudila splošno sočutje, ker je bil pokojnik znan kot pošten človek.
*	Miši so razgrizle 40 tisočakov vdovi Heleni Hinckejovi v Feketiču pri Somboru. Zenica je imela sicer v Feketiču hišico in nekai polja, ali je neprestano beračila s svojim 14-ietnim sinom in nabrala nad 40.000 Din. Denar je zamenjala v tisočake in jih spravila v star čevelj, ki ga je skrila v podstrešje. Ko je te dni. šla g'edat svoje bogaistvo, je našla vse tisočake razgniztne od miši. Zenico je ta nesreča tako pretresla, da je sklenila končati življenje sebi in sinu. Vzela je vrvico, jo privezala za tram v kuhinji iin obesila nanjo sina. Vrvica pa je bila pretanka in se Je utrgala. Deček je pobegnil kriče iz hiše in tako pri--klical sosede. Ko so ti prihiteli v Helenino hišo, je ženska pograbila steklenico s petrolejem in ga izpila na dušek. Sosedje so jo prepeljali v somborsko bolnišnico, kjer So ji nudili potrebno zdravniško pomoč.
*	Žalostna smrt invalida. V potoku Bistrici v bližini tvornice za orod.ie na Muti so našli truplo neznanega moškega v katerem so prepoznali 461etnega delavca Petra Karata, doma iz okolice Mute. Peter Karat, ki je bil vojni invalid. Je zadnje čase beračil od hiše do hše. V svetovni vojni je dobil poškodbe na glavi in na nogah. Ko so se mu letos rane spet odprle, ni mogel več delati. Stanoval je nekJe pri Muti s svojo ženo. Ko ni mogel več delati, ga je žena zatpustila, da bi se svna preživl'a.la. Karat sam pa je nastopi l trnjevo pot berača. Domnevajo, da si je sam končal živi jene.
+ Varaždin ima tudi razburljivo ljubezensko zgodbo. Te dni je Varaždin doživel podobno ljubezensko zgodbo, kakršna je bila Gregoričeva in njegove Edite. Gre za 161et-no Zoro Čižičevo iz Varaždina, k, je zapustila starše in pobegnila k svojemu ljubimcu Franju Majcenu, mlademu trgovcu v Novi ves: pri Varaždinu. Fran o se ie dalie časa učil v trgovini v Varaždinu- Tu se je tudi spoznal s plavolaso Zoro- Sestajala sta se in se nesmrtno zaljubila drug v drugega-Ko je Franjo pred dobrima dvema tednoma odpri svojo trgovino v Novi vesi, sta zaljubljenca sklenila, da se poročita. Do njenih staršev pa si Franjo ni upal, zato sta se dogovorila, da Zora pobegne od doma k njemu. Frsinj'0 je kratkomalo poslal Zori svoje kolo. ki se naj z njim pripelje v Novo ves. Pri Cižičevih je nastalo silno razburjenje, ko je Zora naenkrat izginila zapustivši listek, na katerem je bilo zapisano, da se bo zvezala s svojim Franjom. Mati je takoj hitela k hčeri in jo prosila, naj se vrne domiov. »Ljubim svojega Franja in on mene, pa se bova poročila.« ie odgovorila mlada ""-n-čakanka in mati je morala vrniti domov. Najbrž bo zaključek tak da bodo starši pristali na. poroko-
*	Cloveškj top se ni obnesel. V Maribor je prispe) artist Aleksič s svojim topom, iz katerega meče ljudi. Za poskušnjo je potlačil v top svojega pomočnika in sprožil mehanizem. Strel pa človeka ni pognal v zrak, da bi v loku padel v nastavljeno mrežo, ampak ga je zanesel po strani in treščil ob tla, da je obležal- K sreči pomočnik nj dcbil resnejših poškodb-
*	Viničarija je zgorela. V viničariji posestnika Ivana Baumana v Zgornji Sv. Kungoti je nastal požar, ki je uničil vso viničarijo. Viničar je ogenj opazil še'e takrat, ko je bila že vsa hiša v plarnenh. S svojo družino se .ie rešil v zadnjem trenutku.
*	Smrtna nesreča v trboveljskem premogovniku. Nedavno zvečer je padel pod vlak pod zemf:o pri tretiem lasku rudar Meznarič Avgust, ko je še! ob progi. Morda je hotel progo preskočit*, pa ga ie zgrabil stroj, mu zmečkal prsni koš. nolomil roke in tudi na glavi ie dobi rane. Cez dve uri ie izdihnil v bolnišnici. Meznarič ie š'el šele 27 let in zapušča ženo z otrokom. Blag mu snnmn!
*	Huda avtomobi'ska nesreča pri Št. Ilju. V ponedeljek zvečer sta pri Št. Ilju v Slov. goricah trčila drug v drugega dva avtomobi-
la. Iz Maribora se je v Gradec peljal avstrijski podpolkovnik grof Alfred Bruekfeile z grofico Pauerjevo. Iz Avstrije pa je privozil znani operni pevec inž. Nikola Cvejič, ki je prihajal iz Brna, namenjen v Beograd. Grof Bruekfeile je voz.l pravilno po desni strani med tem ko je privozil Cvejič po levi strani, ker je bil nava.en po Češkem in po Avstriji voziti na levi strani. Zaradi tega je prišlo do usodnega trčenja. Osebni avtomobil inž. Cvejiča je bil čisto zdrobljen, avtomobil grofa Bruekfeile pa močno poškodovan. Pri nesreči je grofova spremljevalka grofica Pauer-jeva dobila nevarne rane na glavi, grof manjše poškodbe, šofer pa je ostal nepoškodovan. Prav tako je imel srečo inž. Cvejič s služkinjo vred, ki se obema ni zgodilo prav nič. Kmalu je privozil mimo siovenjgraški grof Attems, ki je grofa in grofico odpeljal v Maribor v zdravilišče dr. Cerniča.
*	Strela je vžgala stiskalnico- Nedavno je strela udarila v stiskalnico posestnika Samca v Košnici pri Celju. Stiskalnica je zgorela, nadaljnji ogenj so pa preprečili domači in sosedje.
*	V kleti obešenega so našli v Zgornji Kun-goti 501etnega viničarja Alojzija Šedivija. Domnevajo, da je izvršil dejanje v trenutni duševni zmedenosti.
*	Za poškodbami je umrl. Sredi maja se je pripetila v kamnolomu Rajdiolu pri Kočevju huda nesreča. Ko je kopal 34Ietni delavec France Zima v kamnolomu, se je utrgala skala, mu priletela na hrbet in mu zlomila hrbtenico. Ponesrečnega delavca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer Je zdaj izdihnil. Pokojnik je bil oženjen iin zapušča več otrok.
*	Samomor Slovenca v Zagrebu. Te dni
so našli v maksiimirskem gozdu ipri Zagrebu obešenega brezposelnega delavca Ivana Ca-tarja iz Tmovelj pri Celju. Sredi maja se je vrnil Catar iz Zagreba domov, kjer pa tudi ni mogel živeti. Cez nekaj dnj se je ponovno napotil v Zagreb s trebuhom za kruhom, toda zaman je bilo njegovo prizadevanje, da bi našel vsatj skromen zaslužek. Naposled je obupal »u si končal življenje, doma je pa zapustil v bedi družino.
*	Zaradi revmatizma v smrt. V Zgor. Cmu-reku Je skočil v Mmro 591etni pismonoša od Marije Snežne Jakob Oman. Verjetno je, da ga je neozdravljiv revmatizem pognal v smrt-N:egovo namero je opazil d»mn karski mojster Holzer iz Murecka, ki je naglo priskočil in zgrabil Omana za roko. Ta pa se mu je izmuznil in skočil v Muro. Valovi so se takoj zgrnili nad niirn in ni se več po a vil na po-vrš 11. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
*	Vlom v čakovsko podružnico Prve hrvat. štedk>nice. V noči na četrtek so neznanci vlomili v podružnico Prve hrvatske štedionice in pobrali iz blagajne preko četrt milijona dinarjev. B'agajna je bila vzidana v steno ter je bila povsem nova in moderno opremljena. Le trije uradniki so imeli blagajničine ključe. Odpiranje je bilo urejeno tako, da drug brez drugega ni mogel blagajne odpreti. Ko so ,po prazniku prišli uradniki v petek na delo, ropa niso takoj opazili, ker je bil zelo premeteno izvršen. Šele, ko je glavni blagajnik hotel zaključiti dnevno blagajno, je zapazil pri odpiranju, da kliučavnioe ne odpirajo v redu. Takoj ie obvestil še ostale uradnike, nato pa so ugotovili, da je bilo v blagajno vlomljeno. Oblastva so šla takoj na delo. vendar je preiskava zelo težavna, ker so b:!i vlomilci opremljeni z vsemi modernimi pripomočki, da niso pustili za seboi nobenega sledu. Preiskava je dognala, da je z blagajne zmatnikalo preko četrt mil'jona dinarjev.
+ Morilka lastne krvi- Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala nezakonska mati 261etna Alojzija. Sojnikova iz Polajn zaradi detomora. Ko jo je predsednik senata vprašal, zakaj je to storila, je odgovorila, da se je bala groženj svojega ljubimca in da ne bi mogla preživljati svojega obroka, ker ima skrbeti že za ©nega nezakonskega otroka. Sojnikova je bila
obsojena na eno leto strogega zapora pogojno za dobo petih let.
+ Ljubitelj ženskih »raje je 37 eni delavec Franc Kranjc iz Cig/encev. Te dni se je moral zagovarjati pred malim senatom v Mariboru zaradi obtožb/i, da je ukradel neki posestnici v Ciglen*ih 17 ženskih srajc-Obsojen je bil na štiri mesece strogega zapora-
¥ Prijet ponarejal/. Zagorski orožniki so prijeli brezposelnega rudarja Ivana Kobilška iz Lok pri Zagorju, ki je menial v zagorski mlekarni ponarejen 20 dinarski kovanec. Našiti so pri njem model za vlivanje iz medenine in še dva ponarejenca po 20 dinarjev. Kobil-šek je priznal ponarejanje, skliceval se pa je na bedo.
*	Ob slovesu sirov pretep. Na Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici so se v nekem vino-toču poslavljali vojaški novinci. Dobro razpoloženje pa je kmalu udušil pretep. Dekleta, ki so bila v fantovski družbi, so se preplašena razbežala, le nekateri starejši moški so izkušali pomiriti podiv.ane fante. Na bojišču je obležal zaboden v hrbet posestnikov sin Alojzij Brumec, nevaren vhod je dobil v roko posestnikov sin Alojzij Napast, huje ranjen pa je bil tudi Napastov oče Jernej. Orožniki so fante zaslišali in bodo imeli vsi opravka s sodiščem tudi zavoljo tega, ker jih bo tožil lastnik vinotoča za odškodnino za razbite šipe in kozarce.
*	Kovač novcev po 50 Din pred sodiščem. Direktor beograjske kovnice Milivoj Boško-vič, ki je obdolžen, da je v kovrici skrivaj nakoval večjo količino petdesetdinarskih kovancev iz zlitine, kakršna se je uporabljala za kovanje pravih kovancev, pride te dni pred sodnike.
*	Kolovodja vlomilske družbe na varnem.
Naposled se je posrečilo orožnikom iztakniti kolovodjo znane nevarne vlomilske tolpe, ki je dalje časa >gražala imetje kmetovalcev ormoškega sreza. Vodja te tolpe, ki je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke, ie 23-letni posestnikov sin Ivan Bratko z Vinskega vrha.
+ Žrtev pomirjevanja- Pri tomboli v Bo. hovj pri Mariboru je prišlo do pretepa. Da bi preprečil prelivanje krvi, je skočil 341et. ni delavec Ludvik Blažič med pretepače, pa je dobil z ročico tako *woeain udarec po re-brih, da je nezavesten obležal. Poškodovanca so n^neliali v rnar'iK"irirV.ri
+ Pri begu pred napadalci se je ponesrečil. Centriha Martina, 301ebnega posestniko-vegn sina iz Stooč pri Sv. Juriju ob južni železnici so v nekem vinotoču na Trati hoteli napasti neznani moški. Centrih je pred napadalci začel bežati, pri tem je na padel v jarek in si zlomil levo nogo pod kolenom-
+ Krvava fantovska bitka je nastala v soboto ponoči v bližini neke gostilne v Zgwv nji Kungoti. Bliskali so se tudi noži in je na bojišču obležal 241etni viničar Franc Ču-ček iz Kozja ka. Nekdo mu je med teoežem presekal z nožem požiralnik in vrat. čuček bi nedvomno iakrvavel, če ga ne bi maribor-si'k reševalci nemudno prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Nepoboljšljiv tat je 341etni delavec Anton Horvat iz ptujske okolice. Bil je že večkrat obsojen zaradi tatvin. Komaj ;e nedavno prišel iz zaporov, je že spet vlomil v viničari-jo Marije Zemljičeve na Ptujski cesti in odnesel razno obleko iin perilo. Zaradi tega je zdaj sedel pred mariborskimi sodniki, ki .so ga obsodili na dve 'leti robije in na triletno izgubo častnih državljanskih pravic. Razen tega pa bo moral še nadaljnja tri leta ostati v kaznilnici.
*	Ljubezenskega tekmeca je ubil, Nedavno ie prišlo v Orehovici do žalostnega dogodka Posestnikov sin Luka Lončarevič ie že dolgo časa sovražil Valentina Piknjača, ki je bil njegov resni tekmec v ljubezni. Ko ;e usodnega dne Lončarevič videl Piknjača pri svoji izvoljenki, je ljubosumnost prikipeia do vrhunca. Zgrabil ie kol in z njim ubil tekmeca. Ubijalec je aretfiram.
*	Iz poboljševalnice je ušel .maifa I8!etttf Maks K. iz Pristave pri Prevaijah. Potikaj
se je okrog in v Rečici ob Savinji nekomu ukradel večji znesek. Prišel pa je kmalu v roke orožnikom v Gornjem gradu, ki so malopridneža spravili v Ljubljano.
*	Predrzen tat je pozno v nedeljski noči obinkal v Št. Vidu nad Ljubljano dom g. Le-narda. Ko se je g. Lenard zjutraj zbudil ie segel po suknjiču, da bi iz njega izvlekel dozo s cigaretami. Suknjiča pa ni bilo nikjer. Kmalu je opazil, da manjka tudi telovnik. Še od neke druge obleke je vzel tat, ki se je prikradel ponoči v sobo po lestvi, suknjič in telovnik, hlač pa ni maral. V suknjiču ob postelji je bila listnica z večjo vsoto denarja, v telovniku pa ura z verižico. Tatvina je bila javljena orožnikom.
*	Tatvina. V hišo posestnika Ludovika Belca v Bišu pri Trnovski vasi je nekdo med odsotnostjo domačih vlomil in odnesel niklja-sto uro in srebrno verižico. Posestnik je osumil tatvine nekega vaščana. Še! je k njemu in zahteval ukradeno nazaj, a osumljenec ie vsako krivdo zanikal. Kakšno uro pozneie pa 'je našel posestnik uro brez verižče na dvorišču Tatvina ie priiavliena oblastvom.
*	Zaradi uboH ki ga ie 22!etnl posestnikov sin Fra.n.0	izvršil nad oos^niko-vim s'nom Francem Marimičem v Zasadih, je mariborski mal; senat obsodil Ilešiča na tri leta rob^e in na tri leta rzgu.be častnih državlranskh oravic.
*	Dva zločinca sta umorila slovenskega orožnika. Na cesti iz Topole v Belosavce v bližini Oplenca v Srbiji je zadela nenadna smrt vzornega slovenskega orožnika, podnarednika Petra Kovačeca. Kovačec se je vračal zvečer iz Topole na svojo postajo v Belosavce in se je srečal neoborožen z dvema kaznjencema, ki sta nedavno pobegnila v družbi z drugimi kaznjenci iz zaporov okrožnega sodišča v Kragujevcu in se potenTs karabinkama oborožena klatila tam okoli. Ko sta zagledala na cesti korakajočega orožn ka, sta sprožila vanj več strelov in ga smrtno zadela Kljub ranam je šel Kovačec po cesti še dva kilo. metra naprej, da je dohitel kmečki voz. ki ga je pripeljal v Topolo. Iz tamošnje bolnišnice, kjer so mu nudili prvo pomoč, so ga takoj prepeljali v banovinsko bolnišnico v Kragujevcu, kjer so zdravniki na ranjencu izvršili operacijo. Kljub vsemu prizadevanju pa je ranjenec umrl za poškodbami. Pogreb se je izvršil v Kragudevcu. Udeležila se ga je velika množica ljudi, med njimi mnogo orož-niških in vojaških oficirjev. Ob grobu so rojaku zapeli žalostinke vojaki-Slovenci iz Kra-gu.evca ood vodstvom vojaškega duhovnika Antona Ronka. Kovačec ie bil znan kot izvrsten orožnik. Štel je šele 32 let. Doma je bit iz Vičancev pri Ptuju. Zapušča žalujoče starše, sestro in brata. Bodi mu ohranjen blaz spomin!
*	Po 60 letih odkrit zločin. V Ulici kralja Aleksandra v Beogradu so začeti podirati staro pritlično hišo. Ko so delavci razkopavali temelj v kuhinji, so kakih deset centimetrov pod površino naleteli na krsto, v kateri je ležal okostnjak. Obvestili so o tem policijo, ki je ugotovila, da je bil tu pred kakimi šestdesetimi leti izvršen zločin. TedaJ je bila tu krčma s prenočišči,, za katero se je vedelo, da so izginjali ljudje, ki so prenočevali v njej. Da 'bi se vodila še nadaljnja preiskava o tem zločinu, bi bilo odveč, ker so morilci gotovo že davno pomrli.
*	»Tajni policist« aretiran. V Novi vasi pr! Mariboru se je pojavil mlajši moški, ki se je izdatjal za »tajnega policista« in pozval nekega Jožeta Borovnika, starejšega moškega, ki je prispel na obisk k znancem, naj gre nemudno z njim. Zaradi tega ie nastalo med ljudmi razburjenje in so bili takoj poklicani orožniki, ki so prihiteli v Novo vas in srečali »tajnega policista,« ko je vodi starčka v smeri proti betnavskemu gozdu. Orožniki so »tajnega policista,« ki se ni mogel izkazati z uradno legitimacijo, takoj odvedli s seboj in mu 'izprašali vest. Ta »tajni policist« ie 281etni Ignacij Golob n Maribora, ki bo zdaj moral pred sodiščem ooiasniti, zakaj je vodili Borovnika proti betnavskemu aozd»
r
POPOTNIKOVA TORBA
Pri nabiranju zelišč ga je ubila strela
Kamnik, junija
V petek popoldne je Sel kočar Ramšak iz Podstudemca pri Črni z 12-letnim sinom na Veliko planino nabirat zelišča in mah. Na. brala sta že skoro poln koš, ko se je nad Vet«pnico vlila silna ploha s točo. Med grmenjem in treskanjem je Ramšak dejal sinu, naj mu pomaga zadeti ko« na rame, kar .ie sin tudi storil. V tistem trenutku se je pa zabliskalo in treščilo je v Ramšaka. Zračni pritisk je vrgel njegovega sina več metrov daleč, kjer je nezavesten obležal. Ko se je čez čas zavedel, je začel iskati očeta in ga našel vsega ožganega mrtvega-
Deček je hotel iti domov, da obvesti o strašni nesreči domače, zgrešil je pa pot in šel v smeji proti Dolu- Tam je srečal nekega planinarja in mu povedal, kaj se je zgodilo. Nato sta se oba vrnila nazaj k mrtvemu očetu. Ta je ležal na trebuhu. Vsa obleka na njem je zgorela. Na levi strani je bil močno opečen in je imel večjo rano na levih sencih. Strela mu je sezula z leve noge čevelj, ki so ga našli 12 korakov stran. Poleg mrtvega je bila v zemlji za klobuk velika luknja, ki jo je izdolbla strela.
Planin ar in Ramšakov sin sita nato šla v dolino, da uredita potrebno za prenos pokojnega. Ramšak je štel šele 36 'et. Bil ie o£e šestih otrok in je preživljal sebe in družino zgolj z nabiranjem raznih zdravilnih zelišč. Zdaj je nesrečna družina še te dohodke izgubila.
Nevihta je istega dne ubila tudi kravo posestnika Lovrenca Sušnika na Oozdu in treščila v samotno cerkvico Štajngrob, podružnico gornjegrajske cerkve. Cerkvica je zgorela do tal.
Moravske novice
Divjanje strele _ tat v skrinji _ tatvina tisočakov
Moravče, junija.
Minili teden je med nevihto treščilo v cerkvico sv. Nikolaja, ki stoji nad Savo na ska-lovitem griču, kjer so jo v davnih časih zgradili brodniki. Grom je bil tako močan, da se je stresla skoro vsa moravška dolina. Udarilo je v strelovod ter ga vrglo raz streho. Strela pa je šinila v cerkev, kjer je razkopala tlak, zmetala raz oltarje svetnike in poškodovala zidovje. Sunek pri glavnem izhoda je bil tako silen, da je odrinil podboj in pokvaril lesena vrata. Sledovi odhajajoče strele se poznajo zunaj po zemlji in kamenju na vse stranii griča.
Otroka, ki sta zvonila megli, sta na srečo odšla iz zvonika tik pred treskom. Puh, ki ju je dohitel na poti proti domu, jima je zlomil dežnik ter ju oplazil po nogah tako, da sta bila nekai časa kakor ohromela.
Nedavno ie treščilo med silno ploho v hišo posestnika Ukača na Preteržu pri Pečali. Strela je preluknjala strop in izginila v sobi v zemljo. Domačega fanta, ki je sedel pri mizi, je tako omamila, da ga dolgo časa niso mogli spraviti k zavesti.
Posestnica Uršula Kumarjeva iz Gorice je doživela te dni dogodek, ki ga ne bo z lepa. pozabila. Bilo je po zajtrku, ko je začula v hramu zraven fiiše kokodakanje kokoši. Stopila je k visoki odprti skrinji, v kateri so gnezdile kure. da bi preštela jajca. Dotaknila pa se ie nečesa, ki se ii je previdno odmi-kalo. Vedela je. da je skrinja prazna, zato je radovedno tipala dalje in dosegla naposled Človeško nogo. Vsa preplašena je odskočila in bežala iz hrama, da bi poklicala moža in sosede. Tat. ki ie lesrel v skrinio z namenom, da bi v odsotnosti domačih prebrskal shrambo. pa ie med tem pobegnil ne da bi ga bil kdo videl in mogel podati opis njegove osebe.
Pri Cvelbu v Mošeniku so nedavno sušili deteljo precej daleč od doma. Ko se je gospodar vrnil z njive, je opazil, da vrata v vežo niso zaklenjena. S strahom je stopil k omari, zakaj že pred tedni mu je zmanjkalo nekaj tisočakov. Njegov strah je bil opravičen. Telovnik, v katerem so bili zašiti še ostali tisočaki, je bil razparan. Vzet mu je bil denar, ki ga je izkupil za vole. Kdo si ga je bil prilastil, ne bo tako lahko dognati. Neki deček je na poti iz šole baje videl na dvorišču pred hišo čedno oblečenega človeka, ki ga seveda ni poznal, ter se je otroku hitro umaknil.
Pobalini so oplenili cerkev
Sv. Ana v Slovenskih goricah, junija
Prebivalstvo Slovenskih goric okoli Sv. Ane je razburjeno zaradi vloma, ki ga je izvršila družba mladih zlikovcev v cerkev Sv. Ane. Zlikovci so razbili skrinjico sv. Antona, ki je bila postavljena poleg glavnega oltarja, in odnesli denar, ki so ga našli v puščici. Ni se še moglo ugotoviti, koliko denarja je bilo v nabiralnku. Družba predrznih pobalinov ie izvršila vlom še kolikor toliko pri svetlem dnevu.
Orožniki so takoi uvedli obsežno preiskavo ter se jim je posrečilo prileti nekega 14 letnega in nekega 17 letnega fanta. Oba sta viničarska sinova iz Zgonrih Žerjavov in sta priznala soudeležbo pri vlomu in tatvini denarja. Svojih ostalih paidašev in sokrivcev pa pobalina nočeta izdati. Orožništvo vrši v svrho popolne pojasnitve drznega vloma na-daline poizvedbe.
"vmiTRSKI GLASNIK
Vlom na sodišče v Murski Soboti. Neznanci so te dni vdrli v blagajno sodišča v Mur_-ski Soboti in odnesli mnogo denarja- Domnevajo, da so bili vlomilci isti ljudje, ki so oplenili Zadružno gospodarsko banko v Mariboru in Prvo hrvatsko štedionico v Čakovcu-
NAŠI NA TUJEM
Iz kolonij ameriških rojakov
V	Cantonu. se je vršila nedavno velika umetniška razstava, na kateri je sode'oval tudi mladi m nadarjeni slovenski kipar Rudolf Mavko iz Clevelanda. Med 70 razstavljenimi deli, ie prejel prvo nagrado. Mlademu kiparju obetajo še lepo bodočnost.
Zanimanje za ameriško državljanstvo ie med našimi izseljenci čedalje večje- Letos ie bilo skuono že 163 naših rojakov sprejetih v ameriško državljanstvo. V Virginiji kandidira za državnega poslanca farmarskodelav. ske stranke naš rojak Josip Kraker.
Novo mašo je bral 7 t. m. Ivan Kavšek v Evelethu (Minnesota). Rodil sP je 1908 v Ameriki. Njegov oče je doma iz Gorieice pri Stični na Dolenjskem.
25-letnico Slovenskega doma v Pittsburgu so slovesno oroslavili 30. maja.
Rudniška družba Anaconda v Washoeu je za zmerom, zaprla svoj rudnik- Mnogo slovenskih rojakov, ki je bilo tam zaposlenih, je hudo prizadetih-
V	Clevelandu se je vrgel v jezero Fran Kucler, star 58 let. V smrt je šel, ker je izgubil službo. Zapustil je dva nedorasla sina in vdovo-
Ustrelil se je v Coverdalu Ivan Bajt, star 40 let. doma iz Češnjevca pri Cerknem.
V	Mitwiildu ie umrl Ivan P^ngrec. star let, doma iz Jankovcev nad Vipavo. V Ameriki je bil 23 let.
V	Jollietu Je umrl roiak Franc Vidic, star 72 let, iz &t. Vida na Dolenjskem. V Ameriki je živel 48 let in je zapustil ženo, sedem sinov in dve hčeilki-
V	Buenos Airesu v Argentini je umrla 33-
letna Matilda Požarjeva iz Koč pri Postojni.
V	Lasallu je umrl Ivan Dvornik iz Gazice pri Krki na Dolenjskem, ki je bil zelo delaven v društvih. V Ameriki je živel 30 let
V	Lakecidu je umrl 58-letni Lojze Kolenc iz Mirne, ki je bival v Ameriki 33 let
V	Glenvilleu pa je umrl 3lfctni Jurij Staj-dohar, rojen v Clevelandu in dobro znan med ondotnimi rojaki-
V	Stamdardvilleju je umrla Marija Avse-nikova, stara 44 let, doma iz Podgore pri Straži na Dolenjskem. Zapustila je sina in hčerko.
V	Park Hillu je nepričakovano preminil Josip Volk, star 55 let, doma iz Litije. Poko,-nik se je pred leti v premogovniku ponesrečil in je od tedaj stalno bolehal. Lani mu je umrla žena, kar ga je zelo potrto. Zapustil je pet nepreskrbljenih otrok.
V	bolnišnici v Pvttsburgbu je uimrla 491et-na Lucija Mikčeva, doma iz Smolenje vasi pri Smihelu na Dolenjskem. Zapustila ie moža, dva sina in dve hčerki.
Za poškodbami je umrl v Ročk Springsu 481etni Anton Jelovčan, doma iz Javorja v Poljanski dolini.
Stautiharjevi družini v Milkwaukeeju je umrla 81etna hčerka Marija; enaka nesreča je doletela tudi Petkove v Milwaukeeju, ki ji je tudi umrla hčerka, V istem mestu je umrl tudi koroški rojak Ernest Heim v starosti 75 let. Pokojnik je bili pevovodja treh slovenskih pevskih zborov.
Pred tedni ie v Milwaukeeju umrl 411etni Josip Bar mam, ki je zapustil ženo in sina.
Po več tednov trajajoči bolezini je umrla Neža Micova, stara 46 let. Zapustila je moža in pet otrok. Pokojna je bila doma iz Nemške vasi pri Ribnici.
V	Mi!kwaukeejU je umrl po tritedenski bolezni 481etni Anton Jaklič. Zapustil je ženo in pet otrok. Pokojnik je bil doma iz Dvornega kota pri Žužemberku.
V	Clevelandu je umrla Roza Jalovčeva. Pokojnica je učakala 50 let. Doma Je bila iž Zdenske vasi pri Dobrepolju. Zapustila je moža, tri sinove in tri hčerke._
BANKA BARUCH
11, Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj denar » Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurza Vrši nt bančne poste najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št 1117-04 Pariš; Holandita. šter. 1458-66, Ned Oienst; Luksemburg: št 5<*>7. Li»-xembourg. — Na tahtevo pošljemo brezplačna naše čekovne nakaznice.	5d
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Jagode s kremo. Jagode zberi, posul s sladkorjem v prahu, pokrij in postavi na hladno, kjer naj stoje dve uri, da se dobro napijejo sladkorja. V lončku žvrkljaj osminko litra belega vina, štiri rumenjake, tri žlice sladkorja in sok, katerega ocedi od Jagod, ko si jih posula s sladkorjem. Potem postavi lonec na pečico in mešaie skuhtfj v gosto kremo, a zavreti ne sme. Ko je krema gosta, jo odstavi in mešaj toliko časa, da se popolnoma shladi. V hladno kremo previdno zamešaj jagode, a pazi, da jagod ne stlačiš. Nadevaj jagode v skledo, na vrh pa naloži še sladke stolčene smetane, katero osladi z vantll-jeviim sladkorjem.
Crešnjev narastek. Mešaj, da naraste, 10 dek sirovega masla in 12 dek razmehčane čokolade, potem primešaj 12 dek sladkorja v prahu in tri rumenjake ter mešaj dalje, da spet naraste, nato primešaj 10 dek moke in sneg štirih beljakov. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in speci. Ko je napol pečeno, natresi po testu črešenj, katerim si pa izluščila koščice, in peci dalje, da bo pečeno. Daš toplo na mizo, a je hladno, v rezine na" rezano tudi zelo dobro.
Praktični nasveti
Glavnika ne umivaj z vodo in milom, ker
izgu>bi na prožnosti m barvi, temveč ga umivaj takole: mehko krtačo poniakaj v bencin In glavnik krtači toliko časa, da je čist. Nato ga z volneno krpo zbriši. Delaj pa to na prostem in ne v bližini ognja, da se ti bencin nc vname.
Perilo, obleke in druge reči iz umetne svile ne peri nikdar v vroči vodi in tudi ne mencaj tako kakor navadno perilo, temveč boU stiskaj in tlači, sicer se pri mencanju razrahljajo niti in tako blago Izgubi svojo prvotno obliko. Blago iz umetne svile lahko takoj, sa-
mo da se malo odteče, zlikaš in to s precej vročim likalnikom. Blago, pomešano z umetno svilo in volino, vedno zavij v suhe krpe, in ko je že skoro suho, potem šele likaj, a ne s prevročim likalnikom.
Gumijaste predpasnike smeš' samo z gobo ali mehko krpo in mlačno vodo na mizi ali deski umiti, nikdar pa ne mencati. Tak predpasnik potem v senci in na zraku posuši. Najbolje je, če ga lepo razgrneš na mizo, da se tako posuši, ker takega predpasnika tudi no smeš likati. Enkrat na mesec ga pa tanko namaži z oljem, i,n to zato, da ostane guma mehka in da se ne krha.
Sredstvo proti kugi
čeprav se je človeštvo že dolgo časa uspešno borilo proti večini nalezljivih bolezni, vendar je kljubovala doslej vsemu orožju znanosti črna kuga, ki je zlasti v srednjem veku morila človeštvo po vsem svetu. V Ev. ropi jo sicer zdaj več ne poznamo, a na Daljnem vzhodu še večkrat nastopa. Zato so se po vsem svetu učenjaki in zdravniki združili v borbi proti kugi, kakor so se združili v borbi proti raku in delno tudi proti jetiki-
Rusko časopisje priobčuje zdaj presenetljivo vest, da je bil na raziskovalni postaji v Vorošilovsku na Kavkazu te dnj srečno do-bojevan boj proti kugi in da je odnesla zmago ženska. Mlada zdravnica dr- Magdalena Pokrovska je po dolgih letih napornega dela in poskusov naposled odkrila sredstvo za cepljenje proti kugi. Ko so od zdravnice pripravljeni serum vbrizgali živalim in jih umetno okužili s kugo, se je izkazalo, da 90 odstotkov okuženih živali ni obolelo.
Nastalo pa je takoj vprašanje, kako bo cepljenje učinkovalo na človeško telo. Pa ^e je dr. Pokrovska odločila za drzen korak-
je odkrito
Sama si je namreč skrivaj brez vednosti svojih sotrudmikov vbrizgnila serum in se umetno okužila s kugo- Prvo cepljenje je šlo povsem gladko, toda mladi zdravnici to še ni zadostovalo Bila je namreč mnenja, da en sam poizkus na človeku ne zadostuje za dokaz učinkovitosti in neškodljivosti njenega seruma. Zato je nedavno sklenila postaviti svoje življenje v službj znanosti drugič na kocko.
To pot se ji je pridružil dr. Josip Eawich, ravnatelj omenjene postaje, ki je doštudiiral zdravniške vede na berlinskem vseučilišču, star 47 let, ki so mu zdravniki zaradi šibkega zdravja ta poskus prepovedali. Toda mož je pogumen kakor njegova sotrudnica in ni hotel odnehati, češ da jP treba tudi ugotoviti, kako bo serum učinkoval na starejše in šibkejše telo. Tudi pri tem je poteklo vse gladko.
Tako smo dobili učinkovito sredstvo proti kugi po zaslug} vztrajnega študija dr. Po-krovske.
Veliko vojno med Rusi
in Japonci napoveduje
Veliki lama, navadno zelo prebrisan mož. le vrhovni predstojnik budističnih menihov, ki prebivajo v Tibetu in v sosednih deželah. Sedanji tibetanski poglavar ima svoje evropske in ameriške svetovalce. Ameriški svetovalec velikega lame je Oordon Enders, ki je nedavno dal evropskim in ameriškim listom zanimivo izjavo, kako tibetanski veliki Lama presoja svetovni položaj glede na koristi tibetanske republike. Enders je rekel med drugim tole:
Ze cela štiri leta se veliki lama pripravlja na veliko vojno med Rusijo iin Japonsko. Trdno je prepričan, da se bo neogibna rusko-ja-ponska vojna vojskovala na širnih planotah Tibeita in Mongolije, torej po tistih krajih, kjer prebivajo pastirski narodi, kj imajo svojega vrhovnega poglavarja v velikem lami. Enders je pred časom z velikim lamo obiskal tiste kraje, kjer se danes zdaj pa zdaj spopadejo ruske in japonske prednje straže. Veliki lama je tedaj prebival v Peilingmiiau (Svetišču sto čudežev, kakor se to mesto imenuje). T,o mesto so nedavno zasedli Japonci. Takrat sta Enders in veliki lama potovala v te kra.ie, da bi veliki lama tamkaj organiziral odpor proti 'japonskemu prodiranju. Povsod v Mongoliji je ukrenil vse potrebno, da se lahko zavrne napad iz Mandžurije. Še pred šest;mi meseci so bili pristaši velikega laime videti mirnii, toda pod krinko, da jih vse skupaj nič ne briga, so se že temeljito pripravljali na pravi odpor.
Veliki lama, ki motri svet in dogodke na njem s svoje visoke tibetanske planote, je
trdno prepričan, da se bo prav na teh visokih planotah vnel nov svetovni požar. Zato pa tudi sam nadzoruje in vodi vse priprave za obrambo svoje dežele. Po njegovem mnenju se je vojna med Rusijo in Japonsko prav za prav že začela. To bo za enkrat trajalo, dokler ne bodo Japonci na 1500 kilometrov dolgi fronti začeli velike ofenzive. Ta fronta bo držala preko Tibeta in Mongolije. Veliki lama sodi, da bodo Japonci pri tej vojni šli natančno po sledovih velikega Džingis-kana. Toda medtem, ko ie ta veliki osvajalec pred 700 leti svojo vojsko vodil od Mandžurije do Budimpešte, se bo ta vojska nazadnje končala že v Turkestanu.
Veliki lama napoveduje, da se bo japonska ofenziva v Turkestanu izgubila v puščavskem pesku. Tako nazadnje ne bo nihče zmagal, ne Japonci ne Rusi. Obe državi se bosta namreč docela izčrpali. Nazadnje pa bo na Japonskem nastala še revolucija, ki bo japonske čete prisilila, da se bodo naglo vrnile domov. Edino korist od te vojne bo imela Azija sama, ki bo najmanj za sto ali ipa še več let rešena vmešavanja evropskih držav.
Kakor je Endersu povedal general Dehpen lisi a, ki je nekak minister za vojsko v Tibetu, je Japonska z drugimi državami sklenila zvezo proti RUsiji, če bj ta hotela napasti Japonsko. Zato japonska izzivanja na meji hočejo Ruse samo pripraviti do tega, da bi Rusi Japoncem napovedali vojno. Veliki lama je svojrn ministrom že večkrat rekel, da bo v prihodlni vojni Tibet doletela enaka
usoda, kakršna je doletela leta 1914. Belgijo. Vsekakor morajo Tibetanci biti res pripravljeni na to, da bodo Japonci vdrli v Tibet severno od Kokonorskega jezera. Na ta način bodo Japonci ruske čete, ki se bodo zbirale v Altajskem gorovju, prijeli od strani. V tem primeru bodo prve odločilne bitke pri Lanhovfu na zahodnem koncu velikega kitajskega zidu.
Kakor nam ta izjava pove, veliki lama prav pazno zasleduje napetosti med Rusijo in Japonsko.
X v Bukarešti 40 mrtvih in 750 ramenih.
Vsa rumunska javnost je še zmerom pod vti-skom hude nesreče, ki se je pripetila ob priliki proslave narodnega praznika, kakor smo že poročali. Ogorčenje javnosti je toliko večje, ker je preiskava, ki se je po osebnem naročilu kralja Karola izvršila z vso strogostjo, ugotovila, da so bile tribune površno m slabo zgrajene. Na odgovor bodo požvahi tudi prireditelji proslave, ker so na tribuno, ki je bila določena za največ 1500 ljudi, pustili skoro 5000 ljudi, zaradi česar se je tribuna seveda morala porušiti, ker je bila trikratno preobremenjena. Preiskava je prišla do ugotovitve, da so graditelji tribun gledali predvsem na svoj lastni dobiček in gradili tribune s slabim materialom. Vseh sedem podjetnikov in podžupan Bukarešte Vasile-scu so aretirani in pridejo pred sodišče. Najbrž bo odstavljen tudi župan. Čeprav uradna poročila zatrjujejo, da je nesreča zahtevala samo štirj smrtne žrtve, zatrjujejo drugi, da je bilo najmanj 40 mrtvili. Ranjenih pa je bilo 750 ljudi. Od teh je 600 še v bolnišnicah, medtem ko so ostali po prvi zdravniški pomoči lahko šli domov. Med ranjenci je tudi uradnica jugoslovenskega poslaništva Greta Fajtnerjeva, nekdanja kraljica lepotic v Novem Sadu. Neki žebeij ji je prebodei lice in jj »zbil tudi več zobov. Ima tudi presekan jezik. Hudo ranjena je dalje njena mati. V Rumuniji vlada zaradi te nesreče prava narodna žalost. Vse svečanosti, ki so biie še na programu, so bile odpovedane.
X 15 mrtvih pri železniški nesrečj v Iia-liii. Dne 10. t. m. na vse zgodaj se je pripetila nedaleč od Napolija huda železniška nesreča. Jutrni vlak, ki prihaja z delavci in kmeti iz mesteca Nola. je na ostrem ovinku iz nepojasnjenih vzrokov skočil s tira. Vlak je vozil na usodnem ovinku s polno brzino in so bile zato posledice nesreče tem hujše. Trije osebni vagoni so se razbili. Izpod razvalin so potegnili 15 mrtvih, med ostalimi potniki vlaka pa je bilo še 200 bolj ali manj ranjenih. Ponesrečeni vliaik je bil zaseden po večini z delavci, ki so se peljali v tvor-nice na delo, in s kmeti, ki so vozili svoia pridelke na napolijski trg. Vest o hudi železniški nesreči je zbudila po Italiji splošno potrtost.
X V Belgiji počiva delo v vseh rudnikih,
a še obstoji nevarnost splošne stavke v vsej industrija. Delavci zahtevajo zvišanje mead in druge ugodnosti. Spričo vedno večje res. nosti v stavkovnem gibanju je vlada mobilizirala orežništvo in je ukrenila potrebno gle. de preskrbe živil. Novi minister za delo De-lacre je imel v radiu govor, v katerem je dejal, da bo vlada uvedla obvezno delavsko zavarovanje, povišala podpore za brezposed. ■ne za 50% in sklenila uvedbo plačanih dopustov in delovnega časa, ki bo tedensko znašal pod 52 ur-
X Opazovanje solnčnega mrka iz letal. Po
sklepu ruske akademije znanosti bodo letošnji solnčni mrk 19. t. m. opazovali tudi iz letal. Določeni so že zvezdoslovci, ki se dvig. nejo v zračne višave, da bodo z večjim uspehom opazovali mrk. Inženjer Vodar je pripravil zanje poseben opazovalni aparat in ga preizkusil na poskusnih poletih z moskovskima zvezdoslovcema Stanjukovičem in Lini-ckim. Aparat je določen za fotografirane solncne krone ob mrku. Letala se dvignejo šest do sedam tisoč metrov visoko.
ALEKSANDER LIC AN;
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
imel pa seim smolo, da sem zjutraj zaspal do devete ure. To je bil polom. Dal me je rapreti za osem dni in preskrbeti sem mu moral tudi namestnika za ta čas. Poročnik na poveljstvu je izbral nekega Štajerca, ki je bil še nerodnejši od mene. Poučil sem ga, kaj mora vse delati, da bo gospod polkovnik zadovoljen z njim. Fant je šel zelo nerad v službo. Prosil sem ga, še preden sem odšel v zapor, naj mi napravi majhno uslugo. Naj namreč ubije vrč za vodo, ki je zelo stara posoda, češ da mi je že polkovnik naročil, naj ga razbi-jem, a sem pozabil.
»Razbij ga, prosim te, sicer bom še dalje iasa zaprt zaradi pozabljivosti.«
Obljubil mi je. In res, ko je šel na dvorišče po vodo, je treščil z vrčem ob zid, da se je razletel na tisoč koščkov. Bila je to dragocena, zelo stara posoda in polkovnik je bil ves ponosen nanjo. Opoldne je bil Stajerc že pri meni v zaporu.
»J°j> M« je vzdihoval, »kaj se bo z menoj zgodilo? In vsega sta kriva ti in tisti stari lonec.«
Tolažil sem ga, da ne bo tako hudo in se izgovarjal na čudni polkovnikov značaj, češ da mi je pred nekaj dnevi sam ukazal razbiti posodo, zdaj se pa tako razburja.
Kar naenkrat stopi polkovnik pred naju v zaoor. fce na obrazu se mu je poznalo, da je silno jezen.
»Veš, kaj mi je ta .svoloč' napravil«, mi je rekel, »ubil mi je dragocen vrč, ki ni imel para v vsej Aziji. Pa še pravi — a saj vem, da ni res — da si mu ti ukazal napraviti ta zločin vseh zločinov. Idi. idi. Aleksander Aleksan-drovič, da zlepiva to dragocenost.«
Zapor mi je bi" odpuščen, kaj se je zgodilo z ubogim Štajercem, nisem nikoli izvedel.
Vse je šlo nekaj časa v redu, dokler ni ni polkovnik izročil škatlice z gumastimi vrečicami. Povedal mi je, da so to gumasti na-prstmiki, ki zelo dobro služijo, ako se človek močno vreže v prst. »Postali so vlažni in treba jih je posušiti«, je rekel. Tudi to nalogo sem temeljito opravil. Napihnil sem vsakega posebej, odprl okno na glavno ulico in razobesil drugega poleg drugega pod okno. A glej hu-dirja; ljudje so se začeli zbirati, kazati na okno in se krohotati, da je bilo veselje. Policija je razgnala ljudstvo in policijski pristav je prišel v stanovanje. Kmalu za njim je vstopil tudi polkovnik in z menoj so napravili kratek proces. S prvim ujetniškim transportom sem bil odpeljan v taborišče Nerv.
Tu je bilo mnogo slabše kakor v Tašken-tu. Hrana je bila skoro neužitna. Ujetniki so kar cepali od slabosti; na tisoče jih je umrlo za tifusom in škorbutom. Razen joda in kinina sploh niso poznali zdravila. Zastraženi smo bili mnogo bolj ko v Taškentu. Skoro sem že obupal nad seboj, zakaj rešitev ie bila edino: beg ali smrt.
Odločil sem se, da Pobegnem v deževni noči, ko je straža prisiljena ostati v leseni kolibi. Lilo je ko iz škafa, ko sem se priplazi! do glavne straže in mimo kolibe oprezno dalje. Zaslišal sem neki ropot in se noMihni1 v blatu na trebuh; kmalu je zavladala grobna tišina, ki jo je le zdaj pa zda i zmotilo pas^e lajanje v Nervu. Zn*e' sem teči in srečno dospel do kolovoza Mahnil sem io po niem in kmalu je taborišče izginilo za menoi. Hodi1 sem pretežno ponoči, podnevi pa počival. Pri sebi sem imel neka i ppppečenca- !e zeia me je zelo mučila. Vrv|a v> hiia namreč nolna raznih bacilov če ni welr"hqna. ie rdravMi zelo škodljiva, čez neka i dni sem bil fp boli pre-drzen. Hodil sem »p«* v vasi V nacelienim Rusom. Izogibal se oa Tatarov Sartom tov, a brez vzroka, kakor sem te ljudi pozneje spoznal.
V vasi Lužinsku sem bil rvri nic>i družini ki je imela mrtveca v hiši. Gospodar V> o^JH domov s fronte kot invalid in je po kratkem bolehannt umrl. z domačini sem vso noi* stra-iil mrliča. Molili smo, prepevali žalost in.ke, pi-
li vodko in čaj toliko časa, da so vsi pijani po-spali okoli mrtveca. Edini jaz sem bedel in le mrtvec je z napol odprtimi očmi divje zrl name. Na stolu je slonela ponošena ruska uniforma, kakršno dobijo dosluženi vojaki. Brez dolgega premišljevanja sem bil že v nekaj minutah preoblečen v rusko obleko, svojo staro, razdrapano in umazano avstrijsko uniformo sem pa pustil v izbi na stolu. Odkuril sem jo iz vasi in v svojem življenju še nisem toliko prehodil kakor ta usodni dan. Zdelo se mi je, da teče mrtvec za menoj in da kriči vsa vas:.
»Primite tatu!«
Srečaval sem drveče kozaške patrulje, ki so me puščale pri miru. Sele proti večeru me je ustavil oddelek kozakov, ki so zahtevali listine. Iztikal sem po vseh žepih in naposled vendar privlekel na dan ves zmečkani papir. Starejši ga je pogledal in mi ga potem vrnil. Cul sem, ko je rekel kozakom: »Invalid je; teh je zdaj Rusija polna.« In šli smo vsak svojo pot.
Pregledal sem potem listino in ugotovil, da imam v rokah pravilen invalidni list, ki je veljaven za vso Rusijo. Na tihem sem hvalil Boga, da se je na tako čudežen način spomnil mene.
Proti večeru sem prispel do velike reke Amu Darje; o kakem mostu seveda ni bilo govora. Kaj zdaj ? Daleč na okrog nikake vasi. Vse mirno, le tek šumeče vode je motil večerno tišino. Komarji — nosilci malarije — so že začeli svojo večerno pesem: »Moj, moj...«
- Iskal sem zavetja in ga naposled tudi našel v neki duplini tik reke, ki je bila precej prostorna in se ji je poznalo, da od časa do časa kdo prenočuje v njej. Zaspal sem trdno in spal morda tri do štiri ure, ko me je zbudilo rusko govorjenje pred duplino. Vstal sem in oprezno pogledal, ali niso morda prišli koza-ki na sled mojemu sleparstvu. A komaj sem pomolil glavo ven, sta spustila dva Rusa veliki vreči na tla in začela bežati, kolikor so ju nesle noge. Bila sta tihotapca, ki sta prenašala afganistanski tobak čez mejo.
Klical sem ju, da sta se ustavila. Ko sem jima prišel v bližino, sta potegnila iz žepa vsak svoj samokres. Povedal sem jima, da ni treba imeti strahu pred menoj, ker sem ujetnik, Avstrijec, in hočem pobegniti črez mejo v Afganistan. Takoj smo sklenili prijateljstvo in se vrnili skupaj v duplino. Po dobro prespani noči smo si skuhali čaj in si zapalili vsak svojo fino papirosko.
Zjutraj sta se znašla med nami še dva Rusa, ki sta nesla tobak proti Samarkandu, jaz in moja dva znanca smo pa korakali proti afganistanski meji. Reko smo morali prebresti: na nekaterih mestih je bila tri do štiri metre globoka in od enega do dveh kilometrov široka, drugod za zelo plitva. Tihotapci so imeli prehod zaznamovan s koli. Bredli smo reko vijugasto sem in tja največ do pasu v vodi. Tihotapstvo je mogoče edino pozimi ali pa zgodaj pomladi, dok'er se sneg v gorah ne začne tajati, ker potem se reka razlije kilometre na široko in čisto onemogoči prehod.
Srečno smo stopili na afganistansko ozemlje. Nedaleč odtod ie držala karavanska not iz Kabula (glavno mesto Afganistana) v Tur-kestan. Ustavili smo se pred čainico Od daleč so se dviga'i oblaki prahu, ki 'im ni<=pm vedel izvora, a kmalu ie bi'a moia radovednos' potolažena. ka*ti pred sabo.sem zae^da1 ka ravano kakih 70 vp^hVdov. Moia sprem'■'eva1-ca sta se takoi pozdravila s čian' karavane. Vezali so jih skupni tihotanski posi:
Vo'blodi so leža'i in prežvekovali hrano. Po odpočitku smo zlezli nanie in pametne >.r-a1i so v<»ta!e in se 7,ače'e druea z? Hnigo premikati. Čez nekaj dni smo se'p prišli v Kabul: bil sem tako utruien. da sem komaj čakal, da zlezem z veib'odovp grbe. Vso pot sem bil ko pi-ia,n. Jesti in niti s^ob ni«=pm mo^el ničesar. Zdelo se mi ie. d? sem dobil morsko boVzen
Moia spremiievfli^ft sta zame pra" hrafovsko skrbela. Stanovali smo v hotelu »Kandaharu«.
Razen vratarja, ki je znal nekoliko francoski, ni nihče govoril tujih jezikov. Časa sem imel dovolj na razpolago in sem ga uporabil za ogledovanje mesta. Posebno mi je ugajal bazar, kjer so prodajali vse vprek: stare in nove obleke, železnino, živali, polna velikih črnih muh, suho sadje, posušene breskve, koze, male bušaste kravice in še tisoč in tisoč potrebnih in nepotrebnih reči. Začelo me je skrbeti, kako se bom preživel v tem sršen jem gnezdu. Sklenil sem, da pojdem črez Belučistan v Karaki, a vratar mi je to resno odsvetoval. Kaj naj storim?
Odločil sem se nato, da prekoračim perzijsko mejo im se kakorkoli prerinem do Perzijskega zaliva. Moja spremljevalca sta mi dala nekoliko denarja in dobrega vodnika - tihotapca, ki je izivrstno poznal perzijsko-afganistansko mejo; zato sva jo z lahkoto prekoračila.
V Perziji blizu Isfahan-Birgianda me je spremljevalec izročil pastirjem, ki so imeli na tisoče ovc. Pastirji so bili po večini Nemci iz najha, ki so pobegnili rz ruskega ujetništva. Med njimi sem našel tudi dva rojaka, in sicer Zužiča iz Trbovelj in Zemljiča iz Slovenskih goric na Štajerskem. Godilo se nam ni slabo. Veliki lovski psi so skrbeli za vzoren red med ovcami Veselje je bilo gledati, kako so psi prignali nazaj izgubljene ovce, potem pa se nam dobrikali, kakor bi hoteli reči:
»So že tu izgubljenke.«
Ovce strigli in sir delali so sami gospodarji, mi pa smo vozili sir na bazar v Teheran. Vsakih štirinajst dni sem bil v mestu, ki mi je zelo ugajalo. Trgovina je dobro uspevala in gospodarji so mnogo zaslužili, posebno s kožicami astrahani. To so male kožice posebne F sme črnih ovc. Takoj ko zagleda mladič luč sveta, ga zakoljejo in potegnejo kožo z njega. "?a koža je predelana v teku osmih dni. Ker so pa Perzijci zelo oprezni pri izdelovanju, nisem mogel opaziti, kako jih strojijo. Kupil sem pa v mestu za strojenje sol in galun. Se danes stane lep perzijski kožuh tisoče in tisoče lir. Ali ni pri nas res nikogar, ki bi se lotil tega dobičkonosnega posla ? Druga enako dobičkanos-na obrt je izdelovanje perzijskih preproe. Te izdelujejo samo na roko brez strojev. Na tisoče Perzijoev živi od te obrti. Vendar so cene astrahanu in preprogam v Teheranu smešno nizke.
Ovčar sem ostal kakega pol leta, a me j« vedno mikalo v mesto. Ko sem v Teheranu spoznal rusko družino, sem se preselil tja. Kdor pozna Perzijce, ve, kako zelo so sladko-snedni. Odločil sem se za izdelovanje karamel. Na košček lesa sem nataknil grozdove jagode ali pa lešnikova, odnosno orehova jedrca. Vse to sem polil s sladkorjem in s kakimi 50 koščki še! na bazar.
Jezika i-isem razumel, pač pa sem si dal napraviti tablico s perzijskim napisom: »Ubog, gluhonem ubožec prosi, da mu odkupite za novček karamelo.« In kupčija je uspevala izvrstno. Nekoliko so ljudje kupovali iz usmiljenja, nekoliko iz sladkosnednosti. Kma liu sem si kupil novo perilo, čevlje in n~"o evropsko obleko. Ob oraz^kih <=em bil velik gospod. Dela sem imel toliko, da sem moral ponoči delati.
Ker je več ujetnikov pri ležalo iz Rusije v Perzijo, so zahtevali Angleži po konzulatu, naj se strogo pregledaio listine vseh tujcev. In že drugi dan je policija obkolila ves bazar. Nihče
mnmcl uiti. Aretira') so na«s okro? 200. Na po'iciii »cm pokara1 svo-'o listino. Nato so me oddali ruskemu konzulatu, kier «iem dobil na pod'ari invn'W=kih listin potreben denar za rtovra.tpk v Rušilo.
TTotavi' sem se v naps^n Kraanovodsku ob Kps"i«kem moHu in dobil s-lužbo nomivalca posode na notpiSkpm rva^iku. Potrudil sem se in vsi so bili 7. menoi ^adovolini *-azen »črno-rabočih« tpavadiv delavci), ker iim nisem bo te' čistiti poso-^p Poveljnik oarnika me ie poklica! in me ostro pokaral, r>a mu obli.tiHl. da bom «i'i/Ho <*«><3.+neie onravlial. a pritožbe proti meni on hPe na dnevnem redu Takoi po n~»-odu v Baku so vrgli mene in moje cunje z ladje.
ster). 1400: Vreme .borza- 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30: Nacionalna ura: Jugosloveni na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi v aprilu 1936. (Emil Adamič iz Ljubljane). 19-50: Lalo: Namouna, orkestralna suita (plošče). 20.10: Ženska ura: Obisk v dunajski umo bolnici Steinhoff, II. del (Hočeva.r.Megliče. va)- 20-30: Klavirski večer originalnih šti-riročnih skladb gojencev profesorja Toneta Ravnika (orenos iz liubadove dvorane). 21.30: Verdijevi zvokj (radijski orkester). 22.00: Cas, vreme, poročna, spored. — 22't: Radijski orkester. 22 30: Angleške plošče.
Sobota, 27. runi a: 11.00: Šolska ura: Vi-dovdanska proslava (II državna deška meščanska šola). 12 00 Plošča za ploščo — pisana zmes 12.45: Vreme, poročila- 13.00: Čas, spored, obvestila- 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes. 14.00: Vreme- 18.00: Na delopust 'r^d T^est^r). - 18.40- Pogovor s poslušalci- 19.00: Čas, vreme .poročila. spored, obvestila- 19.30: Nacionalna ura. —19.50: Plošče - 20.'0: 7,ira,n-;: «0'i\ pregled (dr- Alojzij Kuhar). 20-30: Kvintet >'Hmtadra« n^' dom?"«3 "aoeve. — ?' 0": Prenos iz Subotice: Otvoritev sokolskega zleta (v odmoru čas. vreme, poročila, spored; po končanem prenosu reproduoiran koncert plesne glasbe).
Za smeh in kratek čas
STRAH.
Voznik je navil ušesa paglavcu, ki mu je napravil škodo pri vozu. Deček je začel na vso moč tuliti.
»Kdo je tepe! mojega sinčka?« se je pri-jezil i i hiše dečkov oče.
»Jaz,« je odvrnil skoro dva metra visok-' voznik in stopil pred očeta.
»Tako,« ie odvrni oče, ko je zagledal hrusta, »prav ste storili, doma pa jih bo dobil še od mene.«
ZOBOBOL
Zobni zdravnik: »Pravite, da vas zobje mučijo?«
Bolnik: »Strašno!«
Zobni zdravnk: »Pogosto?«
Bolnik: »Skoro vsakih pet minut.«
Zobni zdravnik: »In kako dolgo trajajo bolečine?«
Bolnik: »Najmanj četrt ure vsakikrat.
NJEN KLOBUK
Žena: »No, kako ti je kaj všeč moj novi klobuk?«
Mož: »Poslušaj, ženka, če bi ti hotel po resnici povedati . . . «
Zena: »Ce misliš tako govoriti o mojem klobuku, ostani raijši tiho.«
Listnica uredništva
Škocijan. Sodimo, da bi bilo pametnejše,
če se zadeva v istu ne obravnava.
BOLNE
NOGE
Z uporabo novega sredstva,
olajšanje v treh minutah
Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma s koreninami brez bo le čir in nevarnosti. Nosili boste lah ko lepe čevlje manjše številke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa plesali vso noč. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogeriiah in parfumerijah.
NOVOST ! Samo Din 98.-
St. 63.719 Cenena, a dobra Shooctt-Prof zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica m Kazalo osvetljena (Kadium)
Din 98*—*
RADIO LJUBLJANA
od 21. do 28. junija.
Nedeija, 21. juniia: 8.00: Kozaške pesmi (plošče). — 8.45: Cas, poročila, spored. ---9.00: Dolinar: Venček slovenskih narodnh pesmi (pelo bo pevsko društvo »Domovina« na ploščah). — 9.15: Prvi Slomškov dan: Reportaža in prenos službe božje za šolsko mladino iz Maribora. — 11.00: »Preljubo veselje, oj kje si doma« in druge Slomškove pesmi bo pel ženski sekstet. — 11.30: Otroška ura (vodila bo Slavica Vencaizova). — 12.00: Cas spored, obvestila. — 12.15: Kar želite, to dobite (radijski orkester bo igral po žel.ah naročnikov). — 13.15: Kar imamo, to vam damo! (plošče po željah). — 17.00: Kmetijska ura-O sušilnicah in sušenju sadja (nadzornik Martin Humek). — 17.20: Koncert pevsikega zbora Glasbena Matice v Mariboru (dirigent ravnatelj Kozina; vmesne samospeve bo pela profesorica L:da Vedra^va; pri klavirju profesor Vasilij Mirk). — 19.00: Cas. poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Prenos h starega Bečeja. — 30.00: Operni spevi in fantazije (.pel bo Robert Primožič; spremljal bo radijski orkester; pri klaviru profesor Marjan Lipovšek). — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Valčkova ura (plošče).
Ponedeljek, 22. junija: 12.00: Narodna glasba iz bližnih in daljnih dežel (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 1.3.15: Slovanska glasba (radijski orkester). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac onalna trra: Turizem in pri-rodne lepote Boke Kotorske (Blaho Čuro,,;č iz Beograda). — 19.50: Har.monisti pojo (na ploščah): — 20.10: Zdravniška ura: Ugodna planinska lega za protituberkulozne dispanzerje (Oskar Reva). — 20.30: Komorna glasba. - 21.30: Radijski orkester. — 2200: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Torek, 23. junija: 12.00: Slavni slovanski skladatelji (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Johan Runebberg, prvi prevajalec srbskih narodnih pesmi v Skandinaviji (Luk-t-Smodtaka iz-Beograda). — 19.50: P'ošče. — 20.00: Prenos Gounodove opere »Faust« iz Zagreba (v I. odmoru glasbeno predavane
—	Vilko Ukmar; v II. odmoru čas. verne, poročila, spored).
Sreda, 24. junija: 12.00: Šramli in podobne skupine (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.
—	13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po_ željah). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Značaj hortikulture za Jugos'avt-jo (dr. Vale Vovk iz Zagreba). — 19.50: Krc-sovanje v Beli krajini (sodelovali bodo član: ljudskega odra, radijske igralske družne n radijskega orkestra; sestavil je in vodil bo profesor Niko Kuret). — 21.20: Kresna noč v pesmi in glasbi. — 22.00: Vreme, čas. poročila. spored. — 22.15: Radiski iazz.
Četrtek, 25. juniia: 12.00: Baletna godba (ološče). - 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, borza. - 19.00: Čas, vreme, poročila, program, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kralje- j vine Jugoslaviie. — 19.05: Havajske k:tar? (plošče). — 20.10: Naša srednja šola — II. predavane (profesor Miroslav Adlešič). -20.30: Pevsk; koncert gojencev Pavle Lovše-tove. — 21.30- Operetni venčki (radirski orkester). — 22.00- Cas. vreme, poročilo, spored - ?? 15- Pidijsk' ''OT-r
Petek, 26. junija: 12 00 Naša pesem, naša glasba (plošče). 12-45: Vreme poročila. 13.00: Čas, spored obvestila. 13.15: Koncert orkestralnih simfonij (radijski orke-
MALI OGLASI
HRANILNE KNJIŽICE vnovčite najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
SLOVENEC
401etni, ekonom, izseljen v Franciji, želi spoznati S'ovenko v domovini ali v Franciji
v svrho ženitve. Rad bi spoznal naobraženo priletno gospodično ali vdovo, ki ima nekaj gotovine ali pa lasten dom z malo zemlje. Ponudbe po možnosti s sliko je polati na naslov Jaques Sidar, Ferme Baron de Turck-heim poste Heimbrun. Haut Rhin France.
Zahtevajte veliki cenik, ki dobite zastonj In poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in
srebrnine
Lastna protokollrana tovarna ur v Svicl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
MLIN NA STALNI MOČNI VODI,
v prometnem kra<u na deželi, dam v najem, sposoben je tud: za vsako drugo obrt na vodni pogon. Babič, strugar. Rečica—Laško.
Lahka LETNA OBLAČILA b u re t, k a ša, lister i. t. d. v odlični izdelav, si nabavite najceneje pri PRESKARJU, SV. PF.TRA C. 14.