NEPOSREDNO OPLEMENITENJE
14
INLINE UV-LAKIRANJE
ALI PLASTIFICIRANJE?
Danes je v grafični industriji za-
radi zmanjševanja stroškov proi-
zvodnje največji poudarek na ti-
skovinah, ki so narejene v enem
prehodu skozi tiskarski stroj (in-
line – angl.). UV- tehnologija
omogoča inline oplemenitenje
tiskovin, zato se v zadnjih letih
hitro razvija. V nekaterih prime-
rih se z UV-tiskanjem in UV-la-
kiranjem v ofsetnem tisku zniža-
jo stroški celotne proizvodne ce-
ne za določen izdelek v primerja-
vi z drugimi tehnološkimi proce-
si. Zaradi vezanosti na potrošni-
ke, ki želijo uporabljati kakovo-
stne izdelke, na njihovo odloči-
tev za nakup pa vpliva tudi videz
embalaže, so potrebe po želenih
vizualnih učinkih in večji me-
hanski zaščiti površine tiskovne-
ga materiala (TM) vse večje. Go-
vorimo o oplemenitenju tiskovin
oziroma o tiskovinah z večjo do-
dano vrednostjo (value added
printing – angl., mehrwert im
druck – nem.). Zaradi naštetih
razlogov smo se osredotočili na
tehniko oplemenitenja tiskovin z
Slika 1. Tehnika lakiranja z rastrskim valjem za uporabo UV- ali vodnodisperzijskega
laka na strojih MAN Roland.
UV-lakiranjem, pri kateri gre za
nanašanje laka z rastrskim va-
ljem, rakljem in nožem (slika 1).
Plastificiranje, ki prav tako za-
gotavlja najvišjo možno vrednost
sijaja in zaščite, smo uporabili za
primerjavo z UV-lakiranjem. To
je postopek oplemenitenja papir-
ja in kartona, pri katerem na po-
vršino kaširamo tanko prosojno
folijo iz umetne ali naravne sno-
vi. Plastificiranje ni odvisno od
procesa tiskanja, saj ni potrebno
nobeno ujemanje tiskarskih barv
s plastificirno folijo. Izpostaviti
želimo tehniko vročega oziroma
suhega plastificiranja, ki smo jo
uporabili pri izdelavi testnih
vzorcev za eksperimentalni del.
Osnovni namen UV-lakiranja in
plastificiranja tiskovnega materi-
ala je zagotavljanje najvišje mo-
žne stopnje zaščite in sijaja izdel-
ka. Namen eksperimenta je bil
ugotoviti, ali je z UV-lakiranjem
možno doseči sijaj, ki ga doseže-
mo s plastificiranjem, če je naš
predpogoj enak TM. Prav tako
smo raziskovali, kakšen vpliv ima
izbrani TM na doseženo stopnjo
zrcalnega sijaja. Zaradi enakega
osnovnega namena UV-lakiranja
in plastificiranja tiskovnih mate-
rialov smo za primerjavo izbrali
vrsto sijaja, ki jo najlaže merimo,
in sicer zrcalni sijaj (specular gloss
– angl., spiegelglanz – nem.). Sijaj
je videz optične zaznave predme-
tov in je prav tako pomemben
kakor barva, če upoštevamo psi-
hološki vtis izdelkov na končne-
ga uporabnika. Na sijaj površine
lahko vpliva veliko dejavnikov,
npr. tip in količina nanesenega
laka ali pa sama kakovost TM.
Merjenje zrcalnega sijaja se odvi-
ja glede na odbite kote vpadne
svetlobe z merilnikom sijaja.
Formirana geometrijska oblika,
ki nastane na podlagi zrcalnega
sijaja svetlobe, je znana kot op-
tični pokazatelj (slika 2) in je spe-
cifična za to površino. Ko opazo-
valec zazna sorazmerno večji in
daljši odboj usmerjene svetlobe v
primerjavi z vpadno, zazna tudi
večji sijaj. S tehnikami površin-
ske zaščite zmanjšamo razprše-
nost odbite svetlobe. Za merje-
nje zrcalnega sijaja je zelo po-
Slika 2. Formirana geometrijska oblika refleksije.
Slika 3. Izbira pravilne merske geometrije.

OGLAS
15
membna izbira pravilnega meril-
nika sijaja in pravilne merske ge-
ometrije, kajti šele pri izbiri pra-
ve kombinacije dobimo pravilen
rezultat. Najprej moramo s po-
močjo grafa Izbira pravilne mer-
ske geometrije (slika 3) določiti
sijaj tiskovine, ki je lahko nizek,
srednji ali visok. Graf nam prika-
zuje najbolj optimalno območje
merjenja sijaja. Meriti začnemo
vedno z mersko geometrijo 60°
in na podlagi teh meritev nato
ugotavljamo, ali smo izbrali pra-
vilno. Torej, če izmerimo vzorec
1 (slika 3) z mersko geometrijo
60°, dobimo rezultat približno
28 enot sijaja (ES, gloss unit –
angl.). V tem primeru smo izme-
rili vzorec s pravo mersko geo-
metrijo. Če dobimo vrednost, ki
je manjša od 10 ES, moramo iz-
brati mersko geometrijo 85°. Za
vrednost, ki je večja od 70 ES,
moramo izbrati mersko geome-
Samo s ˇtevilka, ampak za njo stoji Sun Chemical – najvec ˇji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo
pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nas ˇimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode
in storitve najs ˇirs ˇemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave res ˇitve v pravem c ˇasu.
WWW.SUNEUROPE.COM
Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnc ˇic ˇeva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si
68,121 DNI SMO INVESTIRALI OD LETA 1818...
DA BI STALNO IZPOPOLNJEVALI TISKARSKI POSEL
IN DA BI TUDI VI LAHKO IZPOPOLNILI VAS
ˇ
EGA.
68.121
trijo 20°. Treba si je zapomniti,
da ena enota sijaja (ES) ni enaka
enemu odstotku.
Za izvedbo merjenja zrcalnega
sijaja smo izbrali kartone različ-
nih debelin, gramatur in hrapa-
vosti, z enako stopnjo beline in
jih v enakih razmerah potiskali z
UV-barvo v ofsetnem tisku na
petbarvnem tiskarskem stroju
MAN Roland 700 z lakirnim si-
stemom rastrskega valja in po-
daljšanim izlaganjem ter UV-
opremo. Prvo tretjino vzorcev
smo oplemenitili z UV-lakom –
inline lakiranje z rastrskim va-
ljem 80 L/cm (slika 4), vrsto gra-
vure ART-TIF (slika 5) in nano-
som laka 18 cm³/m².
Drugo tretjino smo oplemeni-
tili s plastificiranjem v tehniki
suho-vroče na stroju 76 USA
Dry, zadnjo tretjino vzorcev pa
smo pustili neoplemeniteno. Zr-
calni sijaj smo merili z merilni-
kom sijaja ZGM 1022 (slika 6).
Zrcalni sijaj UV-lakiranega in
plastificiranega tiskovnega mate-
riala smo izmerili po standardu
TAPPI T 653 z mersko geome-
trijo 20°, neoplemeniteni mate-
rial pa z mersko geometrijo 75°
po standardu TAPPI T 480. Kot
vemo, je treba vsak sijaj meriti
posebej za vzdolžno smer (MD,
machine direction – angl.) teka
vlaken in posebej za prečno smer
(CD, cross direction – angl.). Re-
zultati se podajajo v enotah sijaja
(ES, gloss units – angl.). Ko smo
izmerili zrcalni sijaj, je bila naša
naloga raziskati, ali TM vpliva na Slika 4. Vrste rastrskih valjev in vrsta uporabe.

LAKIRANJE
16
Slika 5. Vrste gravur na rastrskih valjih in opis.
doseženo stopnjo zrcalnega sijaja
in kakšen je ta vpliv. Izmerili
smo dve osnovni lastnosti TM,
hrapavost in belino. S pomočjo
izračuna vrednosti korelacijskega
koeficienta smo poskusili ugoto-
viti medsebojno povezanost beli-
ne in zrcalnega sijaja ter hrapavo-
sti in zrcalnega sijaja v vzdolžni
in prečni smeri teka vlaken. Na
zrcalni sijaj TM tako vpliva smer
teka vlaken: pri plastificiranem
TM je razlika v sijaju vzdolžne in
sijaju prečne smeri teka vlaken
velika, pri UV-lakiranem TM pa
ravno obratno. Belina ima večji
vpliv na plastificiran TM, kot
možnost pa dodajamo, da ima
vpliv tudi na UV-lakiranje v po-
vezavi s hrapavostjo TM, in sicer
v ekstremih primerih (zelo nizka
ali zelo visoka hrapavost). Hra-
pavost: visoka hrapavost TM po-
vzroči upad zrcalnega sijaja pri
plastificiranem in UV-lakiranem
TM, medtem ko nizka hrapavost
TM povzroči upad zrcalnega si-
jaja pri UV-lakiranju in poviša-
nje pri plastificiranju. Zaradi
možnosti porumenitve lakov
smo izmerili CIE L*, a*, b* barv-
ne vrednosti UV-lakiranega, pla-
stificiranega in neoplemenitene-
ga TM. Stopnja porumenelosti
pri oplemenitenju TM z UV-la-
kiranjem je precej višja kot pri
plastificiranju. Prav tako smo s
primerjanjem ugotavljali, ali je
UV-lakiranje v stopnji sijaja pri-
merljivo s plastificiranjem. Do-
sežene stopnje zrcalnega sijaja so
med UV-lakiranimi in plastifici-
ranimi TM v prid plastificiranju
malenkost višje, vendar so te ra-
zlike s prostim očesom neopa-
zne, kar pomeni, da je razlika
manjša od petih enot sijaja. Ena
izmed pomembnih ugotovitev je
tudi, da TM, ki ima najvišji zr-
calni sijaj pri oplemenitenju s
plastificiranjem, ni nujno isti tu-
di pri UV-lakiranju. Gre namreč
za dva popolnoma različna teh-
nološka postopka, katerima je
skupen le končni namen. Tako
ugotavljamo, da se je postopku
oplemenitenja TM z UV-lakira-
njem treba prilagoditi, da dose-
žemo želene rezultate. Zrcalni si-
jaj neoplemenitenega TM je po-
memben le pri UV-lakiranju, saj
vpliva na končni zrcalni sijaj, če-
sar za plastificiranje ne moremo
trditi. Ugotovili smo tudi, da bi
za doseganje večjega zrcalnega si-
jaja pri UV-lakiranju morali iz-
brati rastrski valj z večjo grama-
turo, ki bi nam omogočil debe-
lejši nanos laka na TM. Ob prak-
tični uporabi testnih vzorcev
smo opazili, da se je plastificiran
TM v uporabi veliko bolj poško-
doval in obrabil. Zato povzema-
mo, da je mehanska zaščita proti
odrgninam pri UV-lakiranju ve-
liko boljša kot pri plastificiranju.
Zaključujemo s trditvijo, da je
oplemenitenje tiskovin z UV-la-
kom povsem primerna nadome-
stitev oplemenitenja tiskovin s
plastificiranjem.
Andrej ZALOKAR
VIRI
Zalokar, A.
Primerjava sijaja med UV-lakiranim
in plastificiranim izdelkom
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani,
Naravoslovnotehniška fakulteta,
smer Grafična tehnika
Ljubljana, november 2007, str. 1–82.
Slika 6. Merilnik sijaja Zehntner ZGM 1022.
NA© NOVI SPLETNI NASLOV:
http://www.graficar.si