Hitler je udaril na mizo ter s tem prekdnil mednarodne razgovore za dosego sporazuma med narodi in ohranitev miru med državami. To je taktična poteza v izvrševanju nemškega narodno-socialističnega programa. Z geslom »Svoboda in kruh« je Hitler dvignil ljudske množice, osobito mladinske vrste, da so ostavile pr.ejšnje stranke ter sledile zastavi narodnega socializma. Z geslom »Svoboda in kruh« je šel v boj zoper prejšnje vlade ter jih strmoglavil. Ljudstvo, ki je temu geslu v dobri veri sledilo, sedaj zahteva njegovo uresničenje. Najčešče in tudi najglasnejše so se te zahteve začele pojavljati v vrstab najbolj vnetih Hitlerjevih pristašev. Drugi del bojnega gesla Hitlerjevega je vsled velike gospodarske krize, ki pritiska nemško državo, nemško ljudstvo in vse njegove sloje, težko izvršljiv. Dovolj fcruha, in sicer dobrega kruha oskrbeti vsem: fcmetom, obrtniikom, delavcem, trgovcem, nameščencem in zlasti še vedno velikemu številu brezposelnih, to je sedaj nemog.če. Zato je treba časa in osobito dobro premišljenega in predzkušenega gospodarskega načrta ter po njem dosledno usmerjene gospodarske politike. Da je narodni socializem za ikaj takega sposoben, dosedaj še ni dokazal. Tudi njegov vzornik, italijanski fašizem, je ta dokaz ostal svojernu narodu in svetu dolžan. Da bi bile gospodarske razmere med italijanskim narodom dobro urejene v splošno zadovoljnost ljudstva, tega si niti sam fašizem ne upa trditi. Mussolini je takoj spoznal Ahilejevo (=- ranljivo) peto italijanskega fašizma ter obrnil pogled italijanskega ljudstva od notranjosti v zunanjost, od notranje politike v zunanjo. Obračal je ter še vedno obrača oči svojega ljudstva v pokrajine, ki še niso v italijanski obla-sti, pa bi morale biti. Ker še niso, se morajo pridobiti: tajko tak pogled vzbuja pri ljudstvu ne samo zanimanje in želje, marveč tudi zahteve in program _za njihovo uresničenje. Mussolini razume s čudno spretnostjo, ki je njegovi rasi nekafio prirojena, se gibati na področju zunanje politike, izrabljati mednarodne situacije (položaje) v prid Italiji, gklepati ugodne pogodbe, pod firmo revizije mirovnib pogodb osvajanja željne države priklepati na sebe ter si sprožitvijo novih vprašanj in načrtov za njihovo rešitev sebe in svoj fašizem po- tiskati v ospredje in če le mogoče, v osredje mednarodne politike. Mussolini ni nikdar bil prijatelj Zveze narodov, katero smatra kot spotiko in oviro na potu svoje politike. In vendar ni izstopil iz te Zveze, ker bi to bilo kvarno za ltalijo in njene koristi. Hitler tudi smatra Zvezo narodov kot spotiko in oviro nemškonaci.nalne politike, pa ni ostal v njej, temveč je Nemčijo odtrgal od Zveze. S tem je dokazal, da daleč zaostaja za preudarnostjo in previdnostjo voditelja italijanskega fašizma. Mussolini uporablja pri zasledovanju svojih političnih ciljev takšne metode (načine), da drugih držav, zlasti velesil, naravnost ne odbija. Hitler pa je s tem, da je zaukazal izstop Nemčije iz razorožitvene konference in iz Zveze narodov, vse druge države od sebe odbil ter svojo državo popalnoma izoliral (osamotil). Osamotba Nemčije je sedaj takšna, da se je sam Mussolini začel odmikati od nemškega narodnega socializma. Ako je Hitler računil s tem, da bo več držav potegnil s seboj iz Zveze narodov, se je uračunal. Celo Bulgarija in Ogrska se obotavljata mu slediti. Zveza narodov je kljub velikim svojim napakam in nedostatkom svojega postopanja vendar edina mednar. ustanova, ki kolikor toliko poravnava spore med narodi ter po močeh deluje za ohranitev miru na svetu. Ko je Hitler potegnil Nemčijo iz ženevske mednarodne organizacije za pomh-jevanje narodov in sporazumevanje med državami, jo je vrgel nazaj v ozračje prusaške militaristične in osvajevalne politike, ki ji je storila žalostni konec svetovna vojna. Ali misli Hitler v doslednem izvajanju svojega programa tudi kaj takega riskirati? »Svoboda«: to je prvi del njegovega programa. Mar li ni Nemčija svobodna? Hitler smatra zabrano oboroževanja Nemčije kot dokaz za nesvobodo in neenakcpravnost Nemčije. Vsa druga Evropa pa smatra to zabran. kot nujni predpogoj za svobodo Evrope in za ohranitev miru na svetu.