^ dan rwe« sobot, nedelj
F M, praznikov. ^
,d^yexcepiS.turd.y«. fl&n a ad Holidays.
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški in upravniškl prostori: 2657 South Lovvndale Avo.
Offico of Publication: —* 2667 South Lawndal« Avo Ttlephona, Rockweir 4904
XXXItt
Cena lista je $6.00
ŽLi™' S ^rr?XCHICAQO. IU-. ČETRTEK, i. OKTOBRA (OCtOBER I). 1S41
Subacrlption $6.00 Yoarly
ŠTEV.—NU M BER lit
AccepUnce for nailing at apccial rate of posUge provided for in eeeUon 1103, Act of Oct », 1>1T, authorisod on Jun« 4. 1018
like nemške izgube
BITKAH PRI LENINGRADU
a |t0 tisoč Nemcev ubitih v desetih tednih. Sofjetske čete zasedle novo bojno črto po u iz Poltave. Nacijska jadralna letala ljena, ko so skušala izkrcati čete na ob-;.u ob Črnem morju. Češka vlada v pre-™in»tvu v Londonu naznanile sklenitev vo-jtfkegs dogovora s sovjeti
_ 2. okt.—ČeŠ sto tisoč ^"vojakov je padlo v bit-[ Rusi na dveh fronUh v [ obleganja Leningrada v h desetih tednih, se glasi , poročilo. Časopisna agen-& omenja velike izgube i in rumunskih armad na | pri Odesi, sovjetski luki m morju. Te znašajo 160.000 ubitih in ranje-
Druga poročila omenjajo dvoboje z bajoneti med nemškimi in ruskimi četami v predmestjih Leningrada in pri Odesi, sovjetski luki ob Črnem morju, katero nemške, rumunske in ogrske čete oblegajo že več tednov. Časopisna agentura DNB poroča o napadu na neko rusko železniško postajo in zasegi tovornega vlaka ter šestnajstih težkih to-To dalje pravi, da so fin-
pov,
,. . jske čete okupirale zadnje otoke mernikih vojaških drvi-» Ladoškem jezeru, ki leži se-Ifclo zdrobljenih v bitkah __________-j t
i frontah, v Estoniji in iu. Materialne iz-nika uključujejo 845 i letal, 400 tankov, 117 mo-
vozil. 200 topov in 700
i letalci, ki so vlačili ja-i letala z vojaškimi četami ^ skušali izkrcati na ozem-itmem morju, so bili se-Deset letal in tri ja-i letala so bila uničena.
verovzhodno od Leningrada, ter več vasi na obrežju tega jezera.
Agentura DNB dalje poroča, da je maršal Budenni, čigar armade so bile zdrobljene v bitkah na ukrajinskih frontah, pobegnil z letalom, ko so te armade zašle v past. Nemška letalska sila je aktivna v ozračju nad Donsko kotlino. Bombe, katere so vrgli nemški letalci, so razbi-e in poškodovale 33 tovornih vlakov v tej kotlini.
2. okt.—Nemško vr-» poveljstvo poroča o uspela obeh koncih vzhodne Ki severni fronti so i in finske čete okupirale^!
strategično rfjp l južni pa več vasi.
1. okt.—Tu so danes da so se sovjetske ar-^omakrule v bogato Donsko »po padcu Poltave, ukra-mesta. Poročila s se-I fronte se glase, da so soline, podprte s tanki, vr->J nemške kolone v več > pri Leningradu in zased-► bojno črto.
vrhovno poveljstvo
nilo okupacijo Poltave, mesta, ki leži 80 milj •dno od Karkova, indu-i središča v Donski kot-'•fcptembra. Takrat je na->tudi padec Kijeva, glav Ukrajine. Ruski ko-°bjavljen sinoči, pravi, 1 »ovjetske čete zapustile v^raj. Poltava, mesto ■prebivalci, se nahaja 180 vzhodno od Kijeva.
•rmade, katerim povedi Budenni, niso bile M v bitkah z Nemci, » Moskvi. Umaknile so ; v^»kih izgub na drugo v Donski kotlini.
komunike ne ome-1 Pri Leningradu, ki so okupirale. Rdeča
glasilo
armade, poroča,
[J^tske čete izvršile več Protinaskokov na nem-^ pnzadjale sovražil1* "Kfube. Nemški P 1 * zdrobljen v bitki, ttmo sto ruskih vo-»n ranjenih.
1 okt — Vojna poroči * manjše praske z ^ v predmestjih
mlt] ^ južni fronti.
irui'hV.t,ku opera-A t n 'r"ntah v zimskih
' t ^J«* danea ŠZ	Husi upri-
, **** sektorjih, ki *10 vri*-
L ,, rrT" "Kubami.
•šnai n7r,ikf' oborožene posebnih
razli ^ razi
Rim, 1. okt.—Italijanska eks-pedicijska armada, zbrana na ozemlju med reko Dnjeper in neko drugo reko, je izvojevala usi^ehpv v bitkah z Rusi, poroča vrhovno poveljstvo. Na stotine ruskih vojakov je bilo ubitih in ranjenih v teh bitkah.
IUlijanske čete zasledujejo ostanke štirih ruskih divizij, ki so bile poražene v bitkah. Doslej so Italijani ujeli pet tisoč ruskih vojakov.
London, 1. okt.—Angleška letala so sinoči metala bombe na Berlin in druga nemška mesta. Drugi roji angleških letal so bombardirali nemško ozemlje ob Baltiškem morju.
Nemški bombniki so istočasno metali bombe na angleška mesta ob severovzhodnem obrežju, ki so porušile več poslopij in ubile ter ranile mnogo civilistov. Napadi na ta mesta so sledili topniškemu obstreljevanju Doverja. Večina krogel je padla v morje.
General Ingr, vrhovni povelj nik češke oborožene sile, je naznanil sklenitev militarističnega dogovora med češko vlado v pregnanstvu in sovjeUko Rusij(T. General je dejal, da njegovi ro-jaki formirajo vojaško enoto, ki se bo borila na strani ruskih ar mad proti Nemcem.
Ingr je govoril po radiu. Mili-taristični pakt s sovjeti je bi' podpisan zadnjo soboto v Moskvi. Češka oborožena sila v Ru siji, ki jo tvorijo možje, ki bi vajo Um kaj, in bivši člani Češke legije, ki so se borili ns Polj skem, se bo borile pod svojo za sUvo in bo podvržena češkim vojaškim zakonom.
C » rLr *'r,hodnjih ^mg^u razlogov"

ni. |Kivadal.
Organizacija CIO se zavzela za Bridgesa
NVashington. D C. 1. okt Philip Murfsy, predsednik Kongresa industrijskih organizacij. Je naznanil, da se bo njegovs or-ganizacija borila proti deporta-ciji Harrvja Bridgesa. voditelja unij CIO v Califortiijl. Depor-tacijo je predlagal sodnik Charles B. Seers. ki je vodil za-slišanje proti Bridgisu On pravi v,svojem poročilu, ds je bila v teku zaslišanja predložena evidenca da je bil Brldge* član komunističnega stranke, ki propagira strmoglav I jen je amrrl-ške vlade.
Zatiranje Mani-skegačasopisja
Politične grupe razpuŠčene
I • M'® ',t 'b -h	•
Berlin. 1. okt. — Število ho-andskih časopisov in publikacij K) drastično znižano po poroči-ih, ki so prišla v Berlin iz Amsterdama. Okrog 50 dnevnikov bo prenehalo izhajati ta teden zaradi pomanjkanja papirja. Nekaj vodilnih listov v Amsterdamu in Rotterdamu ter v drugih mestih bo še izhajajo v manjši obliki. Odrje^ba se tiče tudi dru gih publikacij.	,
Na stotine tiskarjev in časni carjev bo izgubilo delo zaradi odredbe. Naznanjeno je bilo, da bodo nekaUri dobivali podporo iz posebnega sklada.
Druga poročila pravijo, da bo imel Anton Mussert, načelnik ^olandske nacijske stranke, proste roke pri širjenju propagan de, "da prepriča trmaste Holand ce o potrebi novega reda." Vse druge politične stranke so bile razpuŠčene. Zadnja med temi ,e bila socialistična delavska stranka, katero je vodil dr. Van Rappard.
Dr. Arthur - Seyss-Inquart nemški vrhovni komisar na Ho-andskem, je pred tremi meseci odredil razpust političnih grup z izjemto onih, ki so bile več si manj naklonjene "novemu redu".
Poleg Mussertove in Rappar-dove strsnke obstojata dve drugi le po imenu. To sU Ukozvs-na Holandska zveza in Narodna fronta. VodiUlji obeh so odklonili povabilo, naj se pridružijo križarski vojni proti boljševiz
raztegnitev rograma socialne zaščite
Število zavarovancev ee podvoji
NAREDBA PROTI INFLACIJI
Waahlngton. D. C., 1. oct.— Predsednik Rooaevtlk je naznanil, da bo pozval kongres, naj raztegne program socialne zaščite, da se Število zavarovancev podvoji. Načrt določa povečanje avka na mezdna izplačila. Odbor za socialno zaščito je poročal, da program zdaj krije okrog 47,000,000 oaeb. če bo kongres prejel Rooseveltov predlog, se bo število zavarovancev poveča-o na 80,000,000.
Predsednik ni omenil deUjlev programa glede rartegnitve socialne zaščite v razgovoru s re-porUrji, dejal pa jt, da je v načrtu izboljšanje sistema brezpo-selnostnega zavarovanja in sU-rostne pokojnine. Osvojene bodo nove metode gleda večje federalne pomoči nekaterim državam. Če bodo nameni razUgni-tve programa socialne saščite doseženi, bo olajšan industrijski in ekonomski prehod po oborožitvi Amerike, da se prepreči in-flaclja.
mu.
Italija odredila popis blaga
Delitev kruha v odmerkih
Rim, 1. okt.—Vloda je suspen diraia vse trgovanje tekstilev in oblek vseh vrst Ur odredila popis blage, ki se prične deliti v odmerkih. Tovarne in trgovc na debelo morajo pripraviti točen pregled blaga v zalogah. Ministrstvo za korporacije bo potem razpoUgajo s tem blagom in ga razpečevalo v smislu regulacij, ki jih objavi.
Komunike pravi, da kljub izdaji nakaznic so ljudje kupovali blago v večjem obsegu kot običajno. Sistem nakaznic bo nadomeščen z drugim, da se prepreči kopičenje. Suspenzija prodajanja blaga bo trajsls dvs tedna.
Ta odredba Je sledila oni glede delitve kruha v odmerkih. Kruh Je prišel ns listo mleka, jajc, krompirja in drugih živi, ki se dobivajo v odmerkih. Delitev kruhs je težak udarec IUl janskemu ljudstvu. .
Rooseveltova izjava o verški »vobodi v Ruši ji
Washingt<m, D. C., L okt — Predsednik Roosevelt Je dtirs rusko usUvo, ds podpre trditev da sovjetska vlada garanti« isto protekrijo svobodi vere in vesti kot ameriška usUve. V razgovoru z reporterjl je dejal, da se Američani lahko o Um prepričajo, če prečtUjo 124 člen usUve Unije sovjeukih aorUll-atičnih republik. FU**evelt Je podal to izjavo, da potlači opo-i zid Jo proti ameriški pranoči so-j vjeUrfn
Program socUlne zaščiU nd krije sedaj poljedelskih deUv-cev, hišnih, federalnih, državnih, okrajnih in mestnih uslužbencev n onih, ki delajo za dobrodelne in vzgojne organi«*!]*. Qkfu# 33,000,000 oseb krijejo državni zakoni brezposelnostnegs zavarovanja. Pederalna vlada prispeva denar za kritje upravnih stroškov. tega zavarovanja,
Roosevelt Je dejsl, da program predvideva povečanje davka na mezdna izplačila. Sedaj znaša en odstoUk na letne plače do $3000. Prvotno Je bilo določeno, da se davek zviša na poldrugi odstotek 1, januarja preUklega leU, toda zakon socUlne zaščiU je hil amendiran, da davek znaša še naprej en odstotek.
Dohodki od davka socialne zaščiU znašajo milijardo dolarjev etno. Marriner 8. Ectfes, načelnik odbora federalnega rezervnega sistema, Je zdaj predlagal zvišanje davka, da pride v sklad socialne zaščiU tri milijarde do-arjev letno. Sklad upravlja federalni zakladnt department. V smislu zskons socialne zaščite znaša podpora oaebam, ki gredo v pokoj, ko dosežejo sUrost 85 let, $10 do $85 ns mesec.
Domače vesti
Oblaki
Chicago.—Glavni urad SNPJ in uredništvo Prosvete ita 1, t m. obiskali delegatinje Agnes Petek in Magdalena Slogar iz Elyja, Minn., v spremstvu Jos. Puclja is Chicaga.
Epplchov koncert uap«l
Cleveland.—Koncert, ki ga je preUklo nedeljo priredil znani kulturni delavec Anton Eppieh v SND na St. Clair A ve., je ai-jajno uspel ob veliki udeležbi občinstva is Clevelanda ln okolice. Ves program je isvajal Eppich sam. PrirediUv se je vršila pod aranžmo Zveze kulturnih društev.
Poroka
New Philadelphia, O.-Dne 27. sept. sta bila tu poročena Tony Debevc in Ann Nosack. Ženin je Ujnik društva 484 SNPJ ie dolgo vrsto let. Želeti Je, da tudi svojo mlado ženo pripelje v društvo SNPJ. Čestitke!
Is CleveUada
Cleveland.—Mary Punčar Je prejela is sUre domovine žalostno vest, da je na Klancu pri Kranju na Gorenjskem 30. julija umrl njen svak Josip Zupan, po domače Ukov Jože is Šenčur-Ja. Zapušča Ženo, dva sinova in dve hčeri.—Družina John Tram-te je dobila krepkega sinčka.— Ribniški dekan Viktorijan Demšar je pisal bratu Josipu Demšarju, da so sedaj 2lei pod Nemčijo.—Dne 27. sept. sU Anton Bašca in žena praznovala 40 letnico zakonskegs življenje.
Hess se bi rad vrnil v Nemčijo
Poročilo povzročilo senzacijo
London. 1. okt.—Evening Stsr je objavil poročilo, da je Rudolf Hess. bivši Hitlerjev zaupnik ln vodilna osebnost v nacijski stranki. zahUval, naj mu Anglija dovoli povratek v Nemčijo. To pravi, da je Hess sačel že dvakrat gladovno stavko v znak protesta, ker postopajo napram njemu kot vojnemu ujetniku, ne pa kot Hitlerjevemu odposlsn-cu.
Poročilo, ki je izsvslo senzacijo, pravi, da je Hess pod policijskim nadzorstvom v nekem kraju v bližini Londona. List .Dally Mail je nsmignil, da Je premier Churchill dobil od Hes-sa informacije o pomanjkanju bojnega materiala v Nemčiji in okrnenju letalske sile.
Ko je Hess v zadnjem maju priletel s letalom na SkoUko, so poročsll, da je skušal po Hitlerjevem, naročilu pridobiti Veliko BriUnijo sa skleniUv miru s Nemčijo. Njegov prihod v Anglijo je bila najbolj senzacionalna epizoda .v sedanji vojni.
Petain dobil večjo oblast
Dovoz ameriškega orožja v Egipt
Parniki stalno priha< jajo v egiptake luke
Kairo. Egipt. I. okt.—Ameri ško orožje, bojna letala, streli vo in drugi bojni msUrtsl pri haja v velikih količinah v egipt-ske luke. Orodje je namenjeno angleški oboroženi sili na Bližnjem vzhodu. V zadnjih dneh je čez dvanajst pernikov prlpe Ijalo orožje v eglPuk« luk*
Ameriško bojno opremo dova žajo tudi angleški, da neki in ho-lsndski parniki. V eglpUka pri-sUnišča prihajajo tudi vojaške is vseh krajev brJUkega Imperija. Zgrajeni so bili novi pomoli, da ae poeprfl razkladanje bojnega materiala.
Polkovnik Edwln W. Pibum. ki Je prišel v Egipt z grupo ame-rakih tehnikov In Inženirjev, pomaga brttekim avtoritetam pri rtlOTinju problemov v sveal s razkladanjem, bojne opreme a pernikov.
Anglija ima dovolj živil
Churchill orisal ' vojni položaj
London. 1. okt.—Premier Churchill Je včeraj v parlamentu orissl potek vojne in nagls sil, ds je položaj Velike BrlU nije mnogo boljši nego je bil pred enim letom. S ponosom je izjsvil, ds Ims dežela velike zaloge živil, za kar se mors pred vsem zahvaliti Združenim drža vam.
V operacijah na morju sasna muje briUka bojna mornarica velike uspehe. V zadnjih treh mesecih so bile izgube osišča na morjih ogromne, dočim so se an gleške zmanjšale. V Uh mase cih so ae izgube na morjih kot posledice napadov sovražnika na angleške ladje in parnike zmanjšale za dve tretjini v primeri B isto dobo preteklega leU.
"Položaj Velike Britanije se Je izboljšal," Je rekel Churchill. "Zdaj se ne borimo sami proti sovrsžniku, ker Imamo zavetnike. Ena Uh je Rusija. Naša dolžnost Je, da jI pomagamo v vseh ozirih, da bo lahko vodila borbo proti Hitlerjevi vojni ma šini."
On bo odločil o usodi bivših voditeljev
Vicky. Francija. 1. okt.-Vlad-no glasilo poroča, da je bila oblast premlerja Petaina poveča* US in ds je bil formlrnn uvet po-
litičnegs tribuna la oamlh članov. Pred tem svetom se bodo morali zagovarjati bivši francoski voditelji, ki so bili obtoženi, ds so pahnili nepripravljeno Francijo v katastrofalno vojno z Nemčijo. O usodi teh bo odločil Petsin.
I Med obtoženci so bivši premier ji Leon Blum, Edouard Dala-ditr in Paul Reyneud; general UusUve Gsmelin, bivši vrhovni poveljnik francosko - angleške oborožene sile; Georges Mandel, bivši minister za kolonije, in Guy de la Chembre, bivši letalski minisUr, Vsi bodo prišli pred trlbunal, ko se prične ob ravnava 15. oktobra v Riomu. Ns podlsgi priporočil tega tri bunsls bo PeUln izrekel obsodbo proti onim, "ki so odgovorni za nesrečo Frsnclje."
Blum, Dslsdier, Reynaud, Ga melin in Mandel so bili aretlrs ni in postavljeni pod policijsko nsdzorstvo v septembru pretek lega leta. Možno je, da bodo obsojeni v dolgoletni zapor sli pa izgnani v kakšno zapuščeno vojaško trdnjavo ob obrežju Atlantika.
nacul zatirajo revolto čeških patriotov
Premier Aloi$ Eliai uštreljen
MEJE PROTEKTO-RATA ZAPRTE
BERLIN, t okt.—češki pr*
generala ln ne objavljene število drugih Čehov Je bUe uatrelje-nik včeraj po nacUskik vojakih, d levilo Šrlev v krvavi čistki ki se Je pričela v nedeljo, snaša okrog slo.
Berila. 1. okt.—Naciji so se maščevali nad Čehi, ki so skušali strmoglaviti nemški "protek-torat" in vsposUviti neodvisnost Češke in Moravske. Nadaljnjih 58 čeških rebelev je bilo včeraj postavljenih ob zid ln ustreljenih.
Skupno število šrUv, ki so jih pokosile krogle, odkar je bilo oklicano izjemno stanja v šestih čeških distriktih, snaša 88. Is-jemno stanje ja bilo raiglašano, ko je bil imenovan u "protek-torja" Češke in Moravske Rein-hard Heydrich. On je dobil to posicijo; ko je bil KonsUntin von Neurath razrešen dolžnosti šara-dl bolezni. Ko so pričela prihajati prva
Sjročtla o nemirih in uporih na eškem in Moravskem, so naciji zaprli maja. Poročevalcem so povedali, da Ja bilo okrog sto upornikov in zarotnikov aretiranih. Če niao bile Itvriene na-dsljnje aretacije, so Mil skor« vsi aretirsnoi usmrčeni.
Ekaekucije so st pričtls v nt* deljo, ko je Htydrieh posUl "protektor". &est upornikov Je bilo ustreljenih v nedeljo, 24 v pondeljek in 58 v torek. Med včerajšnjimi žrtvami ja bilo šaat "komunistov in dva lidaH. Med onimi, ki so bili ustreljeni včeraj. so bili Kari Čaptk, upokojeni polkovnik it Brna, profesor Vladimir Groh, zdravnik dr, Vojteh Jilek, Jaroslsv Plodek, Josef Melcer in Veneti SulisU.
Uradna n e mš k a časopisna agentura DNB ciiira poročilo češkega tlsks, ds je oden med onimi, Iu so bili ustreljeni v pondeljek, "organlzirsl komunistične grupe v municijskih tovsrnsh. ki so se priprsvljale na saboUžo ln sUvke."
Argentinski kongres zaključil zasedanje
Buenos Aires, Argentina, 1 okt —Kongres je dsnes zjutra zaključil svoje zaaadanjt. Na svoji zadnji seji ni hoUl o<i<> briti predloga, da Argentina vpraša Ameriko za posojilo v vsoti $110.000,000 za financ! i a nje programa ekonomske rtha blliUcije. Kongres se stsUne čez sedem meeecev. če nt bo prej skllctno Izredno zasedanje
Rudarska konferenca se razbila
Waahington. D. C., I. okt — Konferenca med vodiuljl rebel-nih rudarjev In Johnom L. Lewlaom, predsednikom rudarske unije UMWA, se Je razbila VodiUlji so predsU* I jall rudarje na polju trdaga premoga, ki ao šil v sUvko v zn.-k protesta ker Je d lat rl k t na organiseel)« UMWA zvišala članarino od anr gs dola>ja na $1 50 na
Senator za preklic nevtralnostnega zakona
VVashiiigton, I) C., I. okt,-Henator Tom Connallv, demo-' krat Iz Tesasa in načelnik ae-natnega odseka za zunanje zadeve, se je izrekel za takojšen preklic nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje vstop ameriškim i parnlkom v vojne cone Dejal | je, da ta zakon ovira dostavljanje orožja In bojnega materiala l Veliki Britaniji In drugim so viažnikom osišča
|
Stavka avtnik delavcev v Detroitu
Detrolt,Ich , I. okt—MDrv» ja sUvke je unUvila obrat v dveh tovarnah Hng^s Mfg Co, ki zalaga avtne kotnpenlje s prt-tlklinami Okrog 10,000 delavcev v tovarnah Chryaler Corp mora počivat! zaradi te stavke Mel-vin Hishop, pokrajin* ki direktor avtne unije CIO, je razglasil stavko za kršitev piovizlj sklenjene pogodbe, Naatala je kot posledica spots rar-dl starost-jnih prsvk.
Nemci napadajo srbske vasi
V"
Masne aretacije
v Bolgariji
Ankara. Turčija, 1. okt.—Nemški U*ki topovi bruhajo krogle na vasi v zapadni Srbiji, da se maščujejo nad srbskimi rebeli za napade na nemške čeU in pobijanje vojakov, po poročilih, ki so jih prijeli tukajšnji suna-nj! dlplomatlčnl krogi.
Krogle so razdejale že tri srbske vasi. Te so Krupenj, Lužnl-ca ln Ljubova. Naeijl so zapretili z bombardiranjem Belgrada, če ne bode sibski rebeli prenehali
napadi na nemške vojake ln aabot*}"
lulljani tudi bombardirajo mesta ln vaal v eentralnl Srbiji, Ifcieni ln Črnigorl. kjer so središča protlosiščnega odpora Topovi na italijluiakih bo*nlh ladjah aipajo krogle na naeeU ob dalmatinskem obrežju, kjer so aktivni dalmatinski in črnogorski rebeli.
SelilBoigarlla. 1. okt—Po-lieija je aretirala 543 oseb v Varni, prialaniščnem ineetu ob Črnem morju, v zadnjih treh dneh. ae gUai naznanilo. Aretacije so bile Izvršene v teku hišnih preiskav.
Glasovi iz
naselbin
PROSVETA
TKE ENUGHTfNMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPONN*
JEDMOT*	• '
Organ ef sad puhlished by Slovana Nattaual Branit Soctaty
Naročnina sa Zdruiene drieve (Izven Chicega) in Kanado NJO na lato. 13.00 sa pol leU. I1.S0 sa četrt lata; sa Chicago la Clcero itM m eeta tata. M 71 «a pol tata; sa leoeemstve HM.
Subscription ratees for tha United Statea (except Chicogo) and Caaada 14-00 por year. Chicago and Cicoro S7J0 par year. tof*gB counlri*« 19.00 por yaar.	•	5
* Cm* oglasov po dogovoru^—HokopUl dopiaov In aoaeročtalh fl so bar so aa vračajo. RoMptel literarna vaabtae (črtice. pataslk drama, pasmi itd.) so vrnejo pošiljatelju ta v slučaju, če Je priloftU poštnino.
» Advertislng rataa on •greemeoL—Manuecrlpte oI cosansuaicatfcme •nd unsoMeitad arttates wili aet be returned. Other manuacripts. ■veh as stertos. ptoys. poems. ete« will be returned to soader oair when accempented by seli-addreaeed and stampsi envotapo.
Naslov na vse, kar ima slik s liatomi
PROSVETA
2Si7-lt So. Lawadalo Ave« Chicago. IlMaois V MEMBER Of TKE FEDERATED PRESS
Bottr H. Connolly (levo), podpsedeodnica newyoeiko dolarske federacije, in Frloda S. Millor. državna induairijslee komisarka.
vencije, kar se tiče starih članov. Nisem mislil, da si bc konvencija umila roke in vprašanje pomoči starim članom poslala na članski referendum. Mislim, da je o tem nesmiselno tratiti papir, ker sem siguren* da predlog ne bo dobil dvetretjinske večine pri splošnem glasovanju. (Pri navadnem referendumu je potrebna le navadna ali nadpolo-vična večina glasov in stvar je odobrena.—Ured.)
Tako imate stari člani svoj trud povrnjen. Namesto da bi dobili vsaj delno priznanje za svoje delo, te pa vržejo na smetišče.
Kot omenjeno, nisem čital še vsega zapisnika konvencije, lipam, da bom v nadaljnjih izdajah videl kaj bolj konkretnega in za članstvo koristnega. Končno pozdrav vsem Čitateljem.
Jacob Bfcloh. 281.
tudi priliko, da smo si ogledali glavni urad jednote.
Ko pridemo v glavni stan, nas je sprejel Oscar Godina, ki nam je razkazal uradne prostore, potem pa še tiskarno. Razlagal nam je o raznih strojih in nam zabičil, da se ne smemo ničesar dotakniti. Bili smo kot učenci prvega razreda. Govoril je v angleščini, ker je bilo več mladine, vendar pa nam je tudi po vipavsko povedal. Hvala mu za prijaznost. V tiskarni smo videli v delu tudi torkovo izdajo, to je 5. septembra.
Po končanem razgledu glavnega stana jednote, smo šli v spodnje prostore, kjer smo dobili kosilo in tudi svežega ječ-menovca za suha grla. Prostori so bili lepo-urejeni za zabavo. Potem smo se odpravili na piknik člkaške federacije. Tam je bilo vse veselo, a nobenega znanega še ne, čeprav smo bili menda večinoma vsi bratje in sestre SNPJ. Potem pa kot bi se za-tvornice odprle, - prihajali so znanci in prijatelji, s katerimi ae nismo videli že več ko 30 let. Bilo je pravo iznenadenje.
Srečala sem se z Jožetom Ov-com, njegovo ženo in hčerko in s njegovim bratrancem Jankom Močnikom, oba iz Springfielda, 111. Ko je Jože zapustil Blagovico, svoj rojstni kraj, je bil res zauber fant in fin pevec, Janko Močnik pa je bil moj. sošolec; po istih šolskih razredih kot midva je tudi Jože par let prej trgal hlače. Sestali smo se tudi z mnogimi prijatelji in znanci mojega moža, ki so se poznali še v starem kraju—z mrs. in mr. Antonom Burgarjem, Johnom Ro-kavcem, Jožetom Trdinom, mrs. Zordani, s sestro Johna in Franka Zordanija, visi iz Chicaga, kakor tudi z mrs. in mr. Blaž Štrukelj iz Springfielda.
Hvala Johnu in Franku Zor-daniju za naklonjenost in postrežbo. Le žkl, da so file ure tako hitro naprej. Govornikov nisem dovolj razumela, ker je bila res velika udeležba. Upam, da se še kdaj vidimo na enaki proslavi SNPJ. '
Tončka KTopclch. 16.
Datum v oklepaju na primer (October 31. 1941), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam liat ne UstavL
"Big Tony" se zahvaljuje Cleve-landčanom Cleveland. — Pred odhodom iz metropole se zahvaliva vsem sorodnikom in prijateljem za gostoljubni sprejem. Cleveland-ska naselbina je velika vas, zato nama je bil<r rtfempgoče obiskati vseh. Torej če se kdo čuti užaljenega, naj nama oprosti. Ni bilo nama mogoče obiskati vs?h, ker nimava dovolj Časa na razpolago.	"	/
Potujeva z avtom. Do i-doma je še tri tisoč milj. Danes, 26. septembra, odpotujeva v Detroit, kjer nameravava ostati par dni, da obiščeva naše stare prijatelje. .
T{orej hvala vsem sorodnikom in prijateljem v metropoli za vso gostoljubnost, posebno pa družini Joe Spendal za udobno stanovanje. Ostanete nama vedno v spominu. Od vas se posloviva s tisto znano popevko: "Oh zda; gremo, oh zdaj gremo, nazaj Še pridemo." Pozdravljeni in nepo-zabljeni!
Mr. in mrs. Anion Tomeic.
Druga stran sliko
Oglesby. 111.—Na željo nekaterih članov naj bi odgovorila jaz ali mrs. Pohar Dušakovi The-resi, ki je v 189. štev. Prosvete pokazala tukajšnja društva SNPJ v ne preveč vabljivi luči Dokler je pisala o jajcih, ljubezni, ženski zvezi in podobnem, ni bilo ugovora, toda zdaj, ko je poevetila s povečevalnim steklom na društvene prepirčke, si štejem v dolžnost, podati malo pojaanila o vzrokih, ki nieo vedno U od strani društva samega, marveč pridejo tudi od sunaj.
Ne bi rada napravila vtisa osebnosti, ker to še nikdar ni bil moj namen, sem pripadnica iskrenosti. Ampak če se poteguješ za pravice v splošnem, si večkrat "hurt", kot pravimo po angleško. In sicer tudi od onih, ki bi morali bolje razumeti, ločiti poštenost in resničnost od krivice. Kdor ne dela prav, pa naj bo še tako velik, se mu upam povedati v obraz, Čeprav aem ženska.
Možje bi bili lahko ponosni na take ženske in Jim dali priznanje za delo, ki so ga pripravljene vršiti v javnoeti. To delajo po motonsti, pa tudi domača vzgoja otrok, namreč prava vzgoja, nekaj šteje. Ampek dokler mati sama ne razume razmer. ne more tudi pravilno vzgajati družine. Trebe je pri-znati. da vse. kar zitamo. smo si pridobile s dobro voljo in potrpežljivostjo. Vsi vemo. da je bilo v domovini vee težje razbi-striti si duha. Tukaj ae čldvek lahko nauči marsikaj, če se hoče. Ko smo na primer poalalt
Ia dešele sončnih roš Mulberry. Kans. —- Letos nam je narava v deželi sončnih rož naklonjena. Imamo dosti dežja in pridelki dobro kažejo. Hruške in jabolka nam pridno zorijo. Kar se zimske setve tiče, je skoro že vse v zemlji. Sedaj se nam bo treba še preskrbeti s kurivom, kajti skoraj bonm ^apeli: "Hladna jesen že prihaja .. .H r Kolikor sem dosedaj čital zapisnika 12. redne konvencije jednote, vidim, da je bila delegacija — anarhistična. Pričakoval sem nekaj bolj konkretnega od kon-
Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v stari domovini! Prispevajte v sklad* slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega
odbora!—
JIDN0™

"Le denite nekaj dolarjev na stran, da nam jih pošljete, ko jih bomo radi vseli •. Tako se glasi stavek is pisma nesrečne žene v starem kra* ju, katera si danes ne more pomagati. Ali se bomo odi vali? Denite nekaj dolarjev na strani Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoalo-vantLrgA pomožnega odbora I—
Sovjetski tanki dvigajo prah, ko drve proti fronti pri Odesi.
najsta redna konvencija SNPJ
jota eeja, v petek, 19. »ept. popoldne
k br Petrovich odpre sejo ob 1. uri popoldne. Zs ie zs to sejo Al. Peternels in Frank* Podboršks. STf Gorshe čiU zapisnik desete seje. Točka 2, Vo-Ob času, ko se je ta zapisnik sestavljal, ni bilo J!1 la manjšine odbora za pravila in zato se uvrsti sedaj Sidioe manjšine se glosi: Društvo, ki ima 150 članov, poslati enega delegata in aa vsakih 150 članov po u pi tni log večine je glasovalo pet članov odbora, za * iiine trije člani in eden je bil nevtralen. Pred zbor-tJS^jet včerajšnji seji predlog večine. Pri točki 10, Doda se, da se voli na konvenciji namestnika bol-tojniku in namestnika mladinskemu tajniku in direktorju
in atletike.	,
dodatki je zapisnik sprejet kot čitan. j ^bor poroča, da je navzočih 336 delegatov in gl. od-Frank Čeligoj od 590 SNPJ je odsoten za en dan. fumer naznanja, da bo banket za delegate, gL odbornike in English room, kjer zborujemo. Za druge goste bo v ii Jutri popoldne bo slikanje delegacije ob 1:30. Po-bomo peljali z avtobusi na ogled mesta; kateri se udeleži \ naj se priglasi pri mizi pred vhodom v dvorano. Vož-
jEk\ladved predlaga, da v soboto popoldne ne zborujc-Predlotf je podpiran in soglasno sprejet. Vrstarich predlaga, naj se dopoldne v soboto zboruje do 1. podpirano.	-r
log je, da se seja zaključi opoldne. Podpirano in z
i večino sprejeto.
John A. Blatnik iz Chisholma, Minn., želi na splošno o reso-in našem položaju govoriti, če mu-zbomica dovoli. Pred-podpirano in soglasno je sprejeto, da se dovoli. Br. Blat-kritkem pa dobro zamišljenem govoru priporoča delegaciji -t in razumevanje, da bomo sposobni prenesti te kritične v katerih se nahajamo. Jugoslavijo^kjer se je zadnja leta vršil boj radi osebnih -v, nerazumevanja in sumničenja. Kako majhne se vidi-vse tiste razlike v primeri z vpadom nacizma v dežele, ki pod diktatorsko peto. Pred nedavnim je bila priobčena v reviji "Life", katera kaže, kako Jugoslovane obeSajo na na javnem trgu. Slika kaže, kako so sedaj povezani med z njih odločnostjo, ki je močnejša, kot življenje. Povezani -j, dz se bodo upirali nacijski diktaturi v upanju, da bodo nekoč zopet svobodni možje in žene, ns pa sužnji pod dik-
peto.	**
m na veliko delavsko organizacijo v Nemčiji, ki je ob-predno je fašizem prišel na krmilo, br. Blatnik omenja vencijo, ki so jo tam obdržavali. V konvenčni dvorani ? vroči debati prepirali, da li je davek na sol previsok ali = Kričanje v debati je bilo tako močno, da so zborovalci daljnje grmenje, ki je naznanjalo prihod drugih elemen-Kmalu potem so prišli nacisti na krmilo in delavsko gibanje preko noei poteptano.
Blatnik je pokazal v teh dveh slučajih primero in apelira co, da se preneha prepirati radi malenkostnih zadev, ki
0	pred seboj za rešitev. Apelira na delegacijo, da pozabi tne razlike in nesporazume. Poziva zbornico, naj se za-
•dgovornosti kot delegatje in predstavniki 60,000 članstva , btero v teh dnevih preizkušnje gleda na našo konvencijo, »črtamo vodstvo, program in principe, ki se vse tako po-\ Apelira na delegacijo, da se posveti temeljnim princi-ki io bili postavljeni naši jednoti po nje ustanoviteljih, ki -li organizaciji briljanten progresiven rekord v knjigo zgo-SNPJ, ker še nikdar preje nismo potrebovali tako bojevi-
inega vodstva kot ga potrebujemo sedaj v teh časih
»j.
Petrovich se zahvali br. Blatniku za izvrsten govor ali obje uvaževanja vreden.	^ ftntopi odbor za preiskave, prošnje in pritožbe in predloži »deve. Br. John Tavčar poroča: ~na prošnja društva 19, Mineral, Kans., tikajoča se de-bterepa je omenjeno društvo izgubilo na banki, ker je ista ± poslovati. Odbor priporoča, naj se društveni tajnik s to obrne na glavni izvršni odsek in naš odbor priporoča gl. u odseku, da to prošnjo upošteva. °dbora je podpiran in sprejet.	r
1	od istega društva od bivšega člana Mike Testena, o ka K odbor pazno razmotrival, ko je dobil zadostne podatke kriminalnih zadev omenjenega. Ker društvo nI naznanilo
»devo na glavni urad in ja društveni tajnik še vedno po-ttnJeKa asesment, kar bi po pravilih ne smel, je odbor so-■tlanil, da se mu asesment povrne. -2 j* podpiran in sprejet.
sklenil, da se prošnja člana društva 142 SNPJ ne grteviti, ker ta prošnja ni bila prvo predložena društvu ? II. mrini odsek.
J* podpiran ln sprejet.
**kva članice društva 192 Kristine Moseley, ki se tiče ki je izhajala v Prosveti pred časom te konvencije •wa je. da se U zadeva enostavno zavrže. -J* podpiran in sprejet.
narodni muzej v Clevelandu, Ohlo, se obrača s proš "•Mjtto redno konvencijo SNPJ za finančno pomoč. Od^ *<Wjiem raz motri vanju prišel do zaključka, da je S. N. Lj*'najbolj pomembnih ustanov vseh ameriških Sloven-^ bo vstala zgodovina všega našega dela ln prizadevanja ** domeni, da bodo naši poznejši rodovi videh. kaj ^i in imeli. Zato naš odbor predlaga, da se muzeju 15(1.00.
£ podpiran in soglaano sprejet. 5'fveniki narodni muzej apdira ln prosi, ker se Je se ^rutila . SNPJ in ker ims v glavnem uradu SSPZ veli-«*»ri. katerih ne bodo rabili pri SNPJ. pa imejo vred „ da bi Ne vse Uke pomembne stvari izročilo v shrsm - v Clevelandu, Ohlo.
Je.- da se dovoli po previdnosti gl. Odbora izročiti J* kar se ne potrebuje v uradu SNPJ. fPOdtog * * ■oglaano sprejet. „
odbor za plače. Br. Barblč predloži zbornici ne f**- Poroča, da aa je U odbor soglaano zginil, naj bo T Prožne«, Ujnlka $50.00 na teden. Cr	^^p""8« »prejet brez ugovora.
I^jzlje j-oroča, da se je U odbor soglasno zodmil, naj mladine ali mladinskega Ujnika po IftOao te-
Predlog je podpiran in sprejet brez ugovofa. Br. Barbič poroča, da se je odbor za plače soglasno izrekel priporočati zbornici, da se zviša plača distriktnih podpredsednikov iž $2.30 na $5.00 na mesec ah $60.00 letno.	. r *
Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Br. Barbič poroča, da odbor za plače soglasno dovoljuje gl. izvršnemu odseku, da ima pravico povišati plafe uslužbencem v uradu do 15$ sedanje plače v slučaju zahteve.
Br. Barbič pojasnjuje, da imajo vsi uslužbenci že sedaj z gl. izvršnim dosekom gotove unijske pogodbe glede plače. Br. Berger pojasnjuje, da so uslužebncl v gl. uradu SNPJ letos julija dobili povišane plače in da plača vseh ualušbancev so višje, kot jih pa katera ♦unija zahteva za te vrste dela. V tem niso všteti tiskarji.	•»	*
Br. Godina pravi, da so uslužbenci v gl. uradu 8NPJ sedaj organizirani v petih različnih unijah, s katerimi ima gl. urad po-;odbe.
Br. Vratarich predlaga, da se ta zadeva v celoti prepusti gl. odboru in da se ne določi nobene vsote, ki bi določala višek dovoljenega priboljška plače. Predlog ja podpiran.
Sledi glasovanje, pri katerem je predlog odbora z večino glasov sprejet.
Br. Barbič poroča, da ostale zadeve še niso rešene po odboru in da se še vrne, ko bodo zadeve rešene.
Br. Petrovich naroči vratarjem, da pozoveta v dvorano odbor za pravila. Predno pa pride v dvorano odbor za pravila, konvenčni tajnik br. Lotrich čita došle brzojavke ln pisma za konvencijo. 2ensko društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ in društvo Cleveland 126 SNPJ pošiljata združevalni konvenciji SNPJ in SSPZ bratske pozdrave in iskrene šestitke k združenju obeh organizacij; centralna federacija društev SNPJ v Illinoisu pozdravlja delegate XII. redne konvencije SNPJ in ji želijo mnogo uspeha; društvo 74 SNPJ želi mnogo uspeha delegaciji XII. redne konvencije kot boriteljici za napredek in pravičnost; Katka Zupartčič pravit "K enoglasnemu odzivu za združenje vam ie Čestitati.. Do združenja dveh Še najbolj sorodnih si organizacij je prišlo sicer pozno; vendar je bolje pozno, ko pa nikoli. A sedsj čakamo med drugim fte dobro premišljenih in izvedljivih načrtov glede krožkov in vrtcev ter izdatnih ukrepov glede naših starih članov. Atletika bi se naj ne omejila izrecno le na žoganje. Kazalo bi uvesti telovadbo. Mladina bi jo vzljubila, samo pobude in pripomotkov Je treba1';
društvo 28 SSPZ v Madisonu, IU., pozdravlja delttgfcdjo SSPZ in SNPJ in javlja, da je umrl br. Matt Lisac, član tega društva. Pozdravi in nasveti se vzamejo na snanje, umrlemu bratu pa
zbornica izkaže zadnjo čast s tem, da vsi vstanejo o sedežev.
Medtem je odbor za pravila na mestu ln pripravljen nadaljevati z delom.
Odbor predloži zbornici naj prvo v odločitev Točko 7, Glasovanje, ki je bila včeraj vrnjena odboru za preureditev besedila v to-iko, da bi se na konvenciji vzela pravica glasovanja gl. odbornikom.
Br. Turk pojaani razloge, kako in kaj in predlaga v imenu od bora, da U točka ostane tudi v bodoče ista kot je sedaj. Odbor ne more uvaževati predloga br. Bečeka, ker ga na smatra korist nim, da bi se vzela gl. odbornikom pravica glasovanja na konven ciji. Da točka ostane po starem, odbor soglasno priporoča.
Br. Beček ponovno zagovarja svoj predlog in navaja razna vzroke, zakaj bi se morala vzeti pravica glasovanja gl. odbornikom na konvenciji. Predlaga, da se predlog odbors zavrle ln upolteva njegovega. |B|
Sledi daljša debata o tem, katera se udeleži več gl. odbornikov n delegatov.
Br..Vratarich podpira predlog odbora, ki je z veliko večino »prejet. Proti glasovali samo trije člani delegacije.
Nato se nadaljuje s pravili in sicer pri Točki 22, Upravitelj publikacij.
Odbor za pravila poroča, ds nima nikskih sprememb pri Točkah 22, 23, in 25. Pri točki 26 se naj spremeni čas nastopa oluftbe gl odbornikov. Doslej se je glasilo "s 1. julijem", da ee bo glasilo s prvim januarjem 1942" Točka 24. Glavni zdravnik. Na dopoldanaki seji je bila sprejeta resolucija, ki predvideva izvolitev gl. zdravnika na konven ciji in da je član gl. odbora. Točki 27 in 29 ostaneta nespremenjeni.
Odbor predlaga, da se pod točko 29, Plače odbornikov, zanesejo v pravila vse plače glavnih odbornikov., Predlog je podpiran in
sprejet.
Točke 30, 31 in 32 ostanejo nelzpremenjene. Točka 33 ostane neizpremenjena.
Odbor predlaga, da se točko 34, Jednotlne publikacije, sprejme kot jo je predložil gl. odbor v osnutku novih prsvll.
Sledi debata o tej točki, ki je delno novo besedilo. Po debstl Je predlog odbora podprt in z veliko večino glasov sprejet. Proti sts glasovala dva delegata. Točka 35 ostsne kot sedsj brez spremembe. Točka 36 ja spremenjena v toliko, da se tozadevno gUsl: "... se sprejmejo v oddelek odraallh brez zdravniške preiskava za smrt nlno ne presegsjočo $1,000.00 in bolniško podporo $l.0T,... Bese dilo, ki temu nasprotuje, se črte iz te točke. Predlog je podplrsn in sprejet.
Točke 37, Vložitev prošnje. Odbor predlaga, da se spremeni da bo bolj elastična za sprejemanje novega članstva. Točka na, se Klasi: "Vsak prosilec nsj bo predlsgsn na društveni seji po dobrostoječem članu, ki gs pozna. Za prošnje se smeje porabiti le one listine katere predpiše Izvršni odsek. Prosilec (kandldst) Je lahko sprejet v društvo pred ali po zdravniški preiskavi, kateri se pa mora podvreči. Ako prosilec ni potrjen od zdravnike, teda prosilec trpi stroške ssm. Vsak prosilec mora zaeno s prošnjo za sprejem predložiti rojstni list ili tako ursdno listino, Izkazujočo pravo stsrost, lukršno zahteve Izvršni odbor Predlog Je podplrsn In sprejet.	. Bj
Točke 38, 40, 41, 42 In 48 so sprejete kot sedsj v veljavi brez
*PTod^H Pogrešani člani. Odbor pripnrtpča, ds se sprejme nova točka kot jo Je predlo«! gl. odbor. Predlog je podpiran in sprejet. Točka 46 Zavarovalnine Odbor predlaga, da se doda še vsota ,a $3000 Tak certifikat more dobiti le prosilec med 10 In 35 let
htaroetl, ne sterejl. Predlog je podpiran in sprejet. Točka 4« Pristopnina ln asesment. Odbor predlags, da se sprej Lt besedilo nove točke, katero predlaga gl. odbor. Predlog Je podpiran in sprejet.	.
Točke 47 4M«. 51. 5t. 83 ki 54 ostanejo nelzpremeojene. Točka 55. Odbor predlaga v odobritev novo točko kot jo predložena po gl odboru i	a ^ * Predlog Je podpiran in sprejet soglaano.
Točka 56 Zvišanje In zrtižonje zavarovalnine Odbor za pravila t.rodlsita v sprejem nevo U**> kot jo Je predložil gl odbor.
da Je pri UrJ Učkl v-Uko razlika
v p^n mod slovenskih tU angleškim Utoom. kor se lahko
. sa kdo sam prepriča Ta točka je potrebno, da se popravi, da b*
odgovarjala namenu, ker taks kot je sedaj ni sprejemijlvs. Prod-ložlodboru zs pravite dodst* a» spremembo Odbor so pravil* 1 •	(Dalja na 4. strani)	^
Kongreanlk Martin Dlea, načelnik odseka, ki preiskuje ne-aaaerlŠke aktivnosti. l
Orkan divjal Nikaragvi
Povodnji in plazovi v Mehiki
Managua, Nlkaragva. 1. okt.— Silen orkan, ki je razsajal v provinci Ca bo Graclas-a-Dlos, Je x)vsročll ogromno škodp, Več vasi je v razvalinah. Tu sodilo, da ie najmanj 125 ljudi Izgubilo življenje.
Menico Cliy. 1. okt.—Povod nji in zemeljski plazovi so para izirali železniški in cestni promet v več pokrajinah. Reke Oo prestopile bregove in voda je sa ila nižine. Škoda znaša več mi ijoium dolarjev.
Švedska odklonila nemško povabilo
2enske ne bodo zastopane na konferenci v Berlinu
Berlin, 1. okt.—fcvedake žen-ske so odklonile povabilo, naj udeleže mednarodnega ženskega zborovanja, ki se prične v Beril nu 7. oktobra. Zadevno na sna nilo je objsvlls Gertrude Scholz-Klink, voditeljica nacijsko šon-ako organizacije.
Ona je izjavlls, ds je doslej edino Švedska zavrnila povsbi-lo. Japonska je edina neevropska država, ki je dobila povabilo. Evropske dršavo, ki niso prejelo povsbi ls, so &vica, Grčija ln Češko-moravskl protekto-rat.
Povabilo so sprejelo SpenlJs, Finska, Norveška, Danska, Islandija. Rumunija, Bolgarija, Ogrska, Italija in Siovakija.
POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV
delegatom dvanajste redne konvencije S.N.PJ. 1 v Pittsburghu, Pa.
(Nadaljevanje.) '
Poročilo gospodarskega odseka S.N.P J.
It. rodni konvtndll. kt ao Trši V PltUburffhu. fcu. potonil i 13. ■•pismbrom 1041.
Bratje in sestro!
Tem potom vam predlagamo poruollo o poslovanju natega odaoka za štirikotno dobo od 1. januarja 10ST do vtljetlvU Si. decembra 1040.
Pred štirimi loti smo prevavll dolftnuaU in odgovortieatl upravljanja valih Inveatltij Dobro amo a« aa vedeli, da jo potrebno pri našsm potovanju upoštevati varnost glavnic« Mi kot kaj drugega. Bratske organizacije—kot J« naša—Imajo velike obvc/nosil napram svojemu tlanatvu. Samo na ta natin, da so rezervni skladi varno ln dohlPkanoano investirani, je mofote zadostiti tem obvesnastlm. ko zapadejo. Upamo, Sa vem bo Is porodilo pomagalo presoditi, v koliki meri je bilo naše <kle
I Tefcmj v začetku lahko poudarimo, da Je bila štiriletna doba, ki Je krita v tem poročilu, doba iaredno nizkih obroolnih mor, Na oni strani se kilo vedno velike vsote na razpolago, na drugi pa ie bilo malo novih bondhib izdaj, isvaemli vladnih, kar je imelo za posledico nenavadno tekmo piod bratskimi organisactjaait, favarovalninaktmi dmlbami, bankami in drugimi finančnimi eavodl aa vsako tadajo, ki je bila pomifeaa na trgu. Nove izdaje prvovrstnih bondov doaogajoo »tutine milijonov dolarjev v mnogih slučajih sploh niso bile ponudene splošni iavnostiu temveč so bile pokup-Ijene od par velikih zavarovalntnskih drulb. haiumljivo vam bo, da le v takih okoliščinah naš odsek mnogokrat imel teftkoče, da najde vrednostne papirje, ki bi bUi primerno varni in eOenem priaatall aedoveljlv donos.
NAČIN NASCOA POSLOVANJA
Kot se vas večina spominja. Je 11. redna konvencija 8 N.P.J., ki ae je vršila leta 1937 v Clevelandu, Ohio, spremenila sestsvo gtMpttdarskega odseka s tem, da Je zvišala Članstvo s tri na sedem. Trije člani in predsednik so bili Izvoljeni na konvenciji, ostali pa se: glavni predaednik, glavni tajnik ln glavni blagajnik, ~
Ta sprememba je bila Izvedena predvsem is sledečih razlogov: ID Da ae odpravi nesporasum in trenje med lavršnlsi odsekom Ut gospodarskim odsekom, kar je Isviralo Is takozvane pravice do zavrnitve, ki jo Je Imel Izvršni odsek.
2) Da ae rasdell odgovornost za nate investicije med večje število posameznikov. s čemur se zmanjša motnost pomole pri ocenjevanju vrednostnih papirjev.
»lučaji v aadnjih Mirih letih nam duluuujtju. da je tu Utf»m0t!)ba v veliko korist jednoti. Investiranje se sedaj vrši hitreje ln bses trenja, kajti vsa odgovornost leli na eOem odseku, Uko da nI ne prilik vsled prekladanja odgovornosti. Opaanost, da M kile preveš meči osreduiučt-n. v enem samem odseku, Je bila odpravljena s tem. da so bili izvoljeni Itlrt člani, ki nlao člani Isviinega ndseks, Vrh tega, ako se upošteva, tfa Je skoro $70,000 00 Investiranih vsaki mesec, Je brez dvoma prlpOročljlVeJS, da nesl lo ogromno odgovornost večje Število Članov.
Od zadnje konvencije posluje nal odsek tako, da glasuje o vseh nakupih na naših rednih sejah, ki se vršs po enkrat na mesec. Ne teh sejoh so pudlolene Itevilno ponudbe prodajalcev bendov, Vsaks laka ponudba Je temeljito proučena in predno se glasuje, se pregleda vse ratpololljive podatke o aakenitoati, o točasnem stanju In o Isgledu na bodočnost. Ko se odsek uveri, da ustreza predlešena investicija vsem sahtevam. se poimensko odglasuje ra nakup ali preti nskupu,
KUPOVANJE
Zdi se nam nepotrebne, da bl vem ob tej priliki predioMU podrobne podatke o naših nakupih v teku aadnjlh štirih let Vse te pedreknostl se vključene v zapisnikih nalih sej, ki so mesečno objavljeni v našem glasilu. Ti podatki so vključevali take podrobnosti kot Imensko vrednost ln ceno vrednostnih papirjev, dan nakupa, prlbllšnl donos Ur ime tvrdke, potom katere se je izvršil nakup. Kot delegetdnlje U konvencije bedeU imeli priliko sačrutt način Investiranja v bodoče. Radi tega Je torej potrebno, da vam podamo nekaj šUvilk, ki vam bode predočUe velikost našega tnvesttctjskegS problema. Skupne vseU, nalošene v osmih polletnih dobah od 1. januarja 1017 do 31. decembra 1040 so sledeče:
-SKUPNI INVESTICIJE
Poj letna doba končavll	Investirana vsota
30 Junija 1037 .. ...................................................... $ 414,3*1.00
01. decembra 10§T ............«„.....,•,•••♦•»••••»••»••,	^S^OO
30.	Junija 1030	"0MNe
31,	decembra 1030	376,000)W,
30.	Junija 1000 ...»,.,..•.»,.,........•»••>"•.♦•»-« §0$»^00>00
31,	decembra 1030 •.,-■»»................................................efO.OOfJ.OO
30.	junija 1040 .........
31.	decembra 1040 ........................................... .......... 407,480.00
Nov grški kabinet v Londonu
London, 30. sept. — Grška u-bežna vlada v Londonu, ki nadaljuje vojno proti Nemčiji, je formirala nov kabinet. Za predsednika in zunanjega ministra je bil Izbran E. J. Tsoudenis Drugi člsni kabineta so A. Mi-chslpoulos, K. Vtrvsresos, A Dim i n t rs tos, P. Nicilsldos in S. Theophanides.
Glasilo ruskih ateistov prenehalo izhajati
Moskva, 1, okt.—Tednik "B< / božnlk", glasilo mUlUntne Ateistične lige, je prenehal izhajati. S. A. Lozovski, načelnik biroja za informacije, je dejal, da Je bilo izdajanje ustavljeno zaradi pomanjkanja časopisnega ps-plrs. Tednik je objavljal nape de na vero.
Italija odredila podriavljenje industrij
Kim. 1. okt.—Člani kabineta so na svoji seji odobrili naredbo glede podržavljanja Industrij, ki jih lestujejo sovražniki lulije. Te so bile konfucirane, ko jo IU-i tja stopila v vojno. Seji kabineta >o predsedoval Muesoiirii
Listen to
PALANDECIfS RADIO BR0ADCAST
Peaturing s Pregrsa* ef
VUGOSLAV FOLK MUSIC Everjr Sstsrdsjr, 1 to2P.RL STATION W HIP
ttfO fciurrelee <Tef ef tke Plat)
SKUPAJ INVESTIRANO V ŠTIRIM LETIH 4t.lSI.74M0
Ako primerjal* investirano skupne vsoto sadnjih Mirih let s vsoto in-vestiiano v pieišnji štiriletni dobi, bodel« sa popadli, v koliki meri se narasle dolžnosti is odgovornosti našegs odseka. Tu so ŠUvllket
Investirano e dobi 1037 do vključivši 1040---------$1.101,741.00
Investirano v dobi 1033 do vključivši 1030 ......... 1,113,000.00
Porsst investiranih vsot...............................$ 007,741.00
Ts vsota pomeni, de Je bilo meaeOno pi iblišno 000*00.00 več as razpolago sa Investlrsnje—akupoo v štirih letih skero 11,0004)00.00.
*	VRSTE KUPLJENIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Kupljeni vrednostni papirji spsdaje v pet glavnih vrst<: Zvezni bondi, občinski bondi, bondi zasebno laatovanlh Javnih naprav, P. H. A trederal Housiag Adfiinotration) zavarovane vknjilU^n vloge v vladno zavarovanih hranilnih in posojilnih društvih. Oorl našteti vrednostni papirji se bili kupljeni v sledečih Isnostki
VnU	-—Vsota-—■ Po odstotkih
Zvezni bondi ..............................................................11,040,00000	00%
Občinski ln drtavnl bondi.........-............................ 010,000,00	30*
r. H. A. zavarovaoe Vknjltbe ...................... T#.ooou0- NJ
V lege v zavarev, hian in pas, društvih ... US.MoOO^	0J
llondl Javnih naprav... ...............................— . 1 M.000.00	4*
Kot v prejšnjih Itlrlk letik, je kil s«pel največji del naših »kladiv rtslo-ten v svetne »adollnlce, Deč|m so II bendi najbolj remi, njih don«o M tako visok, kot bi bilo teleti. Vzroke, zakaj smo nadsljevsll s nalaganjem tako velikega odstotka na!ih raipoiotljfvlh skladov v U bonde, smo vam pojasnili v našiti p« I letnik poročilih glavnemu odboru.
Naslednja najvišja vseU-SO odstotkov raspološljivih Vsj^-Je bUa investirane v občinskih in dršavnih sadoltnicsh, TI lwndl imajo običajno nekoliko višji ikmos kot zvezni bondi, toda ker smo vedno vztrajali prt •voji zahtevi p«» najlHilJIlh bimdlh, Je bil Ool.od redke ned 3%.
Zelo vrllka vs<»ta ekoro tri čidrt milijona dolarjev sli 1» edaUtkov »kupne vsote—Je bila naloOena v semljlške vknpfiie, ki so seearevane po r. H A Ker smo stopUl na to Investicijsko polje takoj v ajega prvem pečetku, smo bili srečni, da sme dobili zelo dober donos od 4* do 0**. Vrh tega lepega donosa Je varnost glavnic« re>eo»čene po V. H. A. ssve-rovanju In tako nI skoro nlkake bojeanl, da ki kSJ agublli
frtmeroma tnala vsoU-0100 000 00 ali ft% oclete-Je klie vMena v ras-na hi an lina U po».)ilna druitva Ker so te vrsU vloge zej.mšene le do OO.OOOilO, Je btu skupna vsote lasdeljena m^i mnogo drultev, uso aa v nobenem primeru ne presega sa varovane vsote	iilt , .
Nekoliko manjla v^U-Ol 25.000 00 sil 4% .kopnih k»v»ttcl|--|s Wla investirana v javnih napravah, ki ao v sa^hni laati. Pil Uh nakupil, smo bili previdni ln smo kupili izključno visoke renjenclbiois.itdaM ne p«. Ukosvanlh 'lactujočih drulbah", temveč p*» obratujočih drolbeh. Si se dalj čeaa in uepečno obratovale in ki imejo lamieeeaM nisek dola.
PRODAJA
(l.apodamkl «-laefc se Je dmledne isegll^l tpekulatlvslh proda) Inas-
menjav l»<mdov in drugih vrediwjelnth papirjev Prodeb ims neMj vreo-noetruh pepujev. Uko bondov kakor delnic Uida ls vsrokov, ki nimajo I nlkake rvese s Ipekularljo, Prhali smo nekaj redollnle občin, ki ae na-hala* *	drtavah ker sme b<dell vnlleti noče prillčno velike Inve
•tleile v Mi drlavsh Oruoe prodaje se kile uvedene da ae »riU viednoetndt pept«)ev, ki Jih dilevnl zavarovalnimki oddeUk uanočuje kot r«epi i/iu>iia Imovina in so navedeni nS posebni Usti gekonsahtevs^da | ee vsa n#pi i/r»ana limivlna v kratkem Čsen <idpravl, mi pa sme> pofafoma prodsjall tak» vredmsitne papirje Ur pri Um skrbne penil, Oe JeOnoU n» rs^d.i vetlk« in p»» netHOreOnem	, , , , ' * 'Jt.!?.
Te vrt rajne irtreM)an)e ne«eSetJ«NMk vtednoetnlk papirjev, skupno s /netnim r^inaneirenj^n /-p-dldi lieakirv. Je Mneio sa uepeh. de e» je i neae leit vt«dfwi«tnib papirjev seU isMjUU Ta uboijšsva Je najbolj 1	(Doljo no 4. Strani)
mm

ZELENI GRADOVI
K	Ljubezenski roman is južnoameriških divjin
Spisal W. H. HUDSOM	Prevedel IVAM JOMTEZ
(Se nadaljuje.)
In prav tedaj sem dirnjenega srca začul v bližini znani gostoleči glas. O tem nisem mogel dvomiti; če bi gozd odmeval živalskih glasov in ptičjega petja, bi ne mogel zgrešiti njenega glasu. In kako tajinstveno, kako nepopisno nežno je zvenel v ti grozni temi! — kako melodično in ubrano, kako otožno, a vendar navdajajoče moje srce z nepopisnim navalom radosti.
♦'Rima! Rima!" sem kriknil. "Oglasi se zopet! Ali si ti? Pridi sem k meni!"
Žvrgoleči glas je spet zadonel in zdelo ae je, da komaj nekaj korakov o mene. Mene ni motilo, ker se ni odzvala v španščini, kajti U jezik je le nerada govorila in ie tedaj le, kadar je bila pri meni; kakor hitro pa me je klicala iz daljave, se je vselej instinktivno poslužila svoje zagonetne govorice in me klicala, kakor bi ptič klical ptiča. Tudi zdaj sem vedel, da me vabi, naj ji sledim, toda jaz se nisem hotel premakniti.
"Kima," sem jo spet poklical, "pridi semkaj k meni, ker jaz ne vem kam stopiti in se ne morem premakniti, dokler ne boš ob moji strani, da te bom lahko prijel za roko."
Ker ni bilo odziva, sem se vznemiril ter jo spet poklical.
Tedaj sem poleg sebe zaslišal zamolkel, drh-čeč glas:	—----
"Tukaj sem!"
Jaz sem stegnil roko in začutil pod svojimi prsti nekaj mehkega in mokrega; bile so njene grudi in ko sem dvignil roko nekoliko višje, sem otipal njene lase, od katerih je voda kar curljala. Dekle je drhtelo kakor bi jo stresal mraz od dežja.
"Rima — ubogo dete! Kako si premočena! Kako čudno srečanje! Toda povej mi, ljuba Rima, kako si me mogla najti?"
"Jaz sem Čakala — oprezala — ve« dan. Videla sem te prihajati čez savano in potem sem ti v gozdu od daleč sledila."
"In jaz sem tako neprijazno postopal s teboj! Ah, moj angel varuh, moja vodilna luč, kako zdaj sovražim samega sebe, ker sem ti povzročil bolečine! Daj, povej mi, draga, ali si si želela, da bi se vrnil in spet živel s teboj?"
Ona ml ni odgovorila. Jaz sem jo prijel za roko; bila je vroča kakor roka vročičnega človeka. Potem sem nesel njeno roko do mojih ustnic, nato pa skušal njo priviti k sebi, toda ona se mi je izmuznila iz objema in se sesedla pri mojih nogah. Jas sem se sklonil k nji, ji dal roko okrog života, jo dvignil ter jo privil tesno k sebi; pri tem sem čutil, da ji srce divje bije. Potem sem jo skušal s sladkimi besedami pripraviti, da bi govoril« z menoj; toda njen edini odgovor j« bil "Pridi — pojdiv«!" in že se mi je izvil« iz objem«, me prijela z« roko ter me vodil« skozi goščo.
Km«lu sva prišla do odprte steze ali jase, kjer nI bilo tako tema; Um je spustila mojo roko ter začela naglo hoditi pred menoj, vedno toliko blizu, da «em v temi mogel razločiti njeno megleno postavo in spretno ubirajoč pot po n«r«vnih stezah in jasah, ki jih je tako dobre poznala. Tako sva ubirala pot po gozdu molče in ne da bi slišala kak glas razen šuma padajočega dežja in klokotanja deževnice, ki je drla v potokih vsekrižem po gozdu. Nenadoma pa sva prišla do večje odprtine v gozdu in streljaj ali dva pred nama se je zabiiskal skozi napol priprta vrata Nuflove koče odsev veselo plapolajočega ognja. Rima se je obrnila k meni ter rekla: "Zdaj veš, kje si", nato pa stekla naprej, da sem jo v hipu izgubil izpred oči.
ENAJSTO POGLAVJE
Naslednje jutro me je pozdravilo krasno vreme; nebo je bilo brez oblačka in ozračje čisto kakor samo po dežju, ki ga očisti vse nesnage. Ko sem vstal, sonce še ni vzišlo, toda stari Nuflo je že čepel na kolenih in komolcih pred ognjiščem in razpihaval žerjavico. Potem se je pojavile Rima in ne da bi spregovorile eno samo besedico ali mi privoščile pogled, urno odšle iz koče. Starec je nekaj česa zrl skozi vrata za njo, potem pe se je obrnil k meni ter me začel radovedno izpraševati, kaj me je bilo doletelo prejšnji večer. Povedal sem mu, kako me je dekle našlo v gozdu, kjer sem bil zašel v gošči, iz katere si nisem vedel pomagati.'
Starec je podrgnil z rokami po kolenih ter se zahahljaL
"Sreča za vas, senor," je dejal, "da ima moja vnukinja tako prijazne oči za vas, ker drugače bi bili morda poginili pred jutrom. Čim je bila ona ob vaši štreni, ni bila več potrebne nobena luč, bilo sonoe ali luna ali svetilka, ne tisti mali inštrument, o katerem pravijo, da pokaže človeku pravo pot v puščavi tudi v najtemnejši noči — če kdo more verjeti kaj take-ge!"
"Da, sreča zame," sem pritrdil. "In mene boli srce ob misli, da je bila moja krivde, de je bilo ubogo dete izpostavljeno takemu vremenu."
"O, senor," se je on požuril z odgovorom* "to naj vas pe kar nič ne moti! Dež in burje in žgoče sonce, pred katerimi mi drugi iščemo zavetje, nji ne škodujejo. Ona se nikdar ne prehladi; vročica in mrzlice so stvari, ki so'nji tuje."
Mož je začel s ponosom hvaliti svojo vnukinjo in se tako zetopil v svoje pripovedovanje, de sem se neopeženo izmuznil iz koče in pohitel v gozd, upajoč najti Rimo in govoriti z njo.
Moje upanje se nI izpolnilo: niti enkrat ni moje oko ujelo med drevjem bežne sence njene gibčne postave in njen sladki glas ni niti enkret vzradostil mojege srce.
Opoldne sem se vrnil domov in nešel pripravljeno kosilo, ker mi je povedalo, da se je v teku moje odsotnosti vrnile in da ni pozabila na moje potrebe.
"Ali nej se ti zdaj zahvalim za to?" sem trpko spregovoril kakor bi bila ona pri meni. "Jaz sem te prosil za božanski nektar, de bi z njim nahranil tisto višjo naravo v sebi, čije peruti koprne po sinjih višavah, a ti si mi pripravila sadkege krompirja v oblicah, narezkov ne soncu posušene prežene buče in pražene koruze! Rima! moje gozdna vila, moja ljubka rešiteljice, zakej se me bojiš? Ali se morde v tebi bori ljubezen s odvratnostjo? Ali so tvoje čiste duhovne oči zasledile v meni grde lastnosti in Jih zeeovrežile, ali pe je morda varljiva domišljije vrgla name temno, zlo senco, toda prekesno se tvoj notranji mir, ker se tvoje srce že zvije v gladkih bolečinah ljubezni?"
Tode nje ni bilo, da bi mi odgovorile in jaz sem čez kretek če* zopet zapustil kočo ter se naposled ustavil pod košatim drevesom nedaleč proč in molče sedel na njegove korenine. Tem sem sedel debelo uro, ko se je nenadoma pojavile ob moji strani Rima. Ne da bi me pogledala, se je sklonila naprej, se dotaknila moje roke, rekoč: "Pojdi z menoj!" nato pa se obrnile ter naglo odšla v smer proti severnemu odrastku gozda.
(Delje prihodnjič.)
POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV Dvanajsta redna konve
(Nadaljevanje s 3. strani)
očitna, če primerjamo vsoto zapadlih bondov, ki jih	imamo danes, z vsoto pred štirimi leti. Tu so primerjevalne številke:
ZAPADLI BONDI J:
1 januarja 1987	1. januarja 1941
Občinski in državni............439.347.00	$ 4,000.00
Industrijski .............................— 378.000.00	99,780.00
Dogoreli a neplačani.................. 241,820.00	1«0,M0.00
Skupno zapadlih ..........$1,088,967.00	$284,110.00
PRIMERJAVA VREDNOSTNIH LISTIN
Zboljšanja naše vrednostne liste pa ni samo posledica zaporednega prodajanja nazateljenih vrednostnih papirjev, temveč tudi stalnega kupovanja bondov najboljše vrste. Zanimivo je primerjati vrednostne papirje, ki jih imamo sedaj, z onimi, ki smo jih lastovali pred štirimi leti.
VRSTE JEDNOTINIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Znižanje $050
oktob
SN
novo
»o sedaj
se v di in prizna.
Vesti iz podjarmljene stare domovine j
Preglavice "neodvisne"
Zagreb,—Srbski četniki, ki so močno organizirani v gorskih hribih in dobro oboroženi,, delajo velike preglavice po vsej "neodvisni" Hrvatski. Policijska uprava v Zagrebu je podvzela stroge naredbe proti sabotažni-kom. Vsekakor pa Je stališče Židov v hrvatskih mestih boljše kot stališče Srbov.
... — V ... — Meti tistimi, ki so Jih v Zagrebu /april po.bombni eksploziji zagrebške telefonske postaje, je tudi nekaj članov angleškega klubu in veliko število almputi-carjev sovjetske Ruaije. Pnalali ko jih na delo na otok Pag. ... — V ... — Pomanjkanja hrano Bern. Švica — V "neodvisni" Hrvatski postaja pomanjkanje hrane glavno vprašanje. Cene flvilom. kolikor Jih Je sploh mogoče dobiti, an se dvignile do 400	^^^ odstotkov. Mast stane 46 dinar-1 znajo izkoristiti prilike, ki Jim Jo jev in krompir po šest dinarjev je dala zgodovina." Vsekakor se kilogram Pomanjkanje Je veli- Madžarom silne cede po hrvat ko vsej "neodvisni", četudi Je skih krajih In navajajo vodo ns
mora "poglavnik" Pavelič red e-11 ne rad uatrečl nacijem in jim dati vse, kar hočejo, četudi "njegov" narod doma strada. ...-V...— Fašlatl v Dalmaciji
V	Splitu, Dubrovniku, Sibenl-ku, kakor tudi gori v Sušaku, je vse polno italijanskih fašistov in priseljencev. Tisti domačini, ki so odšli is obalnih mest, ne morejo več dobiti dovoljenja se vrnitev. Zaplenili so tudi vse imetje tistih domačinov, ki so odšli v Srbijo in se niso odzvali pozi vu. naj se vrnejo v "neodvisno"
V	Gradcu sta s drugimi vred internirana tudi dr. Hinko Križ-man in bivši ban Mihaldžič.
... — V ... —
Madžarska kritika "naodvlsne
Zadnje čase je v madžarskih Imtih izšlo več členkov, ki napadajo vlado "neodvisne" Hrvatske — da Je krvava in teroristična. Madžari pišejo, da se Hrva t je niao ničesar naučili in "ne
pograbiti
ler vendarle dovoli tirvaško ozemlje . . .
... — V ... — Ljubo Loontlč ubit Zanesljive vesti, ki so dospele is Splita v Švico, poročajo, da je bil v^nekem italijanskem koncentracijskem taborišču ubit dr. Ljubo Leontič, splitski odvetnik in javni delavec. Leontič je bil aktiven za ustvaritev Jugoalevi Je Še v zadnji svetovni vojni in je v ta namen potoval po Severni In Južni Ameriki.
... — V ... — Šolanja sovraštva
Washington — (JCO) — Nad* stične oblasti v podjarmljeni Sloveniji si na vse načine priza devajo, da zasejejo sovraštvo med Slovenci. Hrvati in Srbi. Oeetapovci se po vsej Sloveniji poslužujejo neverjetnik sredstev v tvoji peklenski propagandi, da ■tarejo vsak odpor Da pri svojem delu nimajo uspeha, so doka« številni upori četnikov v Srbiji. na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. .
... — V ... — četniki Jim dolalo akrbl New York. — Tukajšnji dnevnik Timea je 27. sept. prinesel vat iz Rima. da se milijon in pol Srbov še vedno upirs hrvatski 'Vladi", ki Je pod nemškim nadzorstvom. Pod pretvezo stalnih
Vrata 1. Jan.'37	1. Jan.'41	Porastek
Zvezni bondi ......................$1,688,898	$2,813,072	$1,124,474
H. O. L. C............................... 808,159	801,609 -------------
Občinski ln državni........... 2,506,163	2,907,022 . . 400,889
Industrijski in razni......332,110	487,261	188,181
Vknjižbe ...................... 609,793	988,981	379,187
Delnice ...1............................. 34,878	. 48,000	10,428
Največji narastek izkazujejo zvezni in občinski bondi ter zemljiške vknjižbe.	' , !
PRIPOROČILA
Naši načrti za bodočnost morajo sloneti na naših dosedanjih skušnjah, in ako U konvencija sprejme kake določbe, morajo biti te prožne in sposobne za morebitne spremembe v teku prihodnjih štirih let .
Živimo v dobi velike politične in gospodarske vzruvanosti., Svetovna vojna ter mir, ki Ji bo sledit, bodeta brezdvomno prinesla mnoge sprememb v industriji, trgovini, bankirstvu, delavskem gibanju ln razmerah, ter v vseh panogah proizvajanja ln razpečavanja. Ml vemo že danes, da bodo cene, vrednost in varnost bondov zelo prizadete vsled teh sprememb. Toda ml danes še ne vemo, kakšne bodo te spremembe ln radi tega se ne moremo pripraviti na nje. Iz tega vzroka je priporočljivo, da ta konvencija ne sprejme nikakih nespremenljivih določb tikajočih se Investiclj-
skegs poslovanja. i
Priporočamo, da sedanje določbe v ustavi in pravilih glede dolžnosti in pravic gospodarskega odseka ostanejo nespremenjene, ter da ima gospodarski odsek, sestoječ iz zanesljivih in odgovornih članov, polno moč kupovati in prodajati vrednostne papirje v mejah zakonov države Illinois in v območju morebitnih omejitev s strani glavnega odbora.
To je naša skupno poročilo ln prl{>oročlla. Ako ta konvencija želi kake nadaljnje podatke, bomo z veseljem ustregli med razpravo o poročilih glavnih odbornikov.
GOSPODARSKI ODSEK: MATH PETROVICH, predaednik	i
VINCENT CAINKAR, F. A. VIDER, JOHN VOORICH JOHN OLIP, D. J. LOTRICH, JACOB ZUPAN
Poročilo glavnega porotnega odteka
Cenjeni bratje in sestre!
O poslovanju gl. porotnega odseka je bilo vsakega pol leta na sejah gl. odbora predloženo natančno poročilo ln potem tudi zanašeno v zapisnik sej gi odbora in priobčeno. Ker pa pravila določajo, da mora vsak posamezni gi odbornik podati konvenciji poročilo o svojem dolu aH pa skupni odseki Toda. ker je pa gl. porotni odsek skupno izvrševal vse delo kar ga spada v njegovo področje, vsled tega smatra tudi da je pravilno, da predloži skupno poročilo 12. redni konvenciji katero se nanaša za dobo od 1. marca 1987 do 81. decembra 1940.
V navedeni dobi je gi porotni odsek prejel v razsodbo 73 spornih zadev, to Je prlzlvov, pritožb ln obtožb. Od teh pa smo jih rešili 53, ln 20 jih je pa bilq zavrnjenih iz gotovih razlogov. Vzroki za odklonjene zadeve so bili v največjih slučajih zakasneloat ln zastarelost had šest mesecev. V nekaterih zadevah pa tudi ni bilo predloženih zadostnih dokazov ln podatkov od tožltalja ali pritoženca, in vsled tega ni preostajalo ničesar drugega kot tako zadevo zavrniti s potrebnimi pojasnili	•
Izmed 53 zadev Je bilo 16 pritožb zaradi odklonjene bolniške podpore V 3 slučajih smo bolniško podporo odobrili v 13 slučajih pa Je bila odldo-njena, ker so bili dognani dokazi, da člani, kateri so se pritožili, niso bili v smislu pravil upravičeni do nje. Kazen t odtrganjem bolniške podpore
jC Z^oMradjske odškodnine je bilo 10 pritožb. V 3 slučajih Je^btta odškodnina odobrena, v 7 pa odklonjena. Pritožb za poškodovane ude je bilo 8, ki pa so bile vse odklonjene, ker so bili dokazi, da pritožencl niso bili upravičeni v smislu pravil kar so zahtevali in se pritoževali Društva so obtožils člana v 3 slučajih, prizadetih članov je bilo 17, ln potom preiskave dognanlh dokazov so bili obtoženci spoznani nekrivlm. Kazen z ukorom je bila Izrečena v 4 slučajih. S 3-mesečno suspenzljo so bili kaznovani 4 člani Kazen z Izključitvijo Je bila izrečena v 3 alučajlh, ln prizadetih je bilo 10 članov ln društvenih odbornikov. Sporazumno izravnanih zadev Je pa bilo 10, ki so se kolikor Je bilo mogoče v danih razmerah na najboi) prijateljski način izravnale s prizadetimi člani ln strankami
Iz tega poročila Je razvidno, da so se sporne zadeve oziroma pritožbe in obtožbe pri Jednoti oziroma med članstvom zadnje čase j ako omejile, kar pa daje jednoti ugled. Da so se omejile sporne zadeve, je k temu pripomoglo največ izboljševanje pravil od konvencije do konvencije, posebno sedanja pravila so pripomogla k temu največ. Ako se pogleda v pretekla pravila za nekaj let nazaj v pretekloat jednote, se lahko opazi marši katero pomanjkljivost in nejasnosti v njih. Na primer, bilo je mnogo popolnoma osebnih zadev, katere so spadale popolnoma kam drugam kot pa pred jadnotina razsodišča. Nadalje je bilo tudi mnogo privatnih zadev, s katerimi ni Imela JednoU nikakšne vezi, toda prihajale so, ln rešitev se je zahtevala od prizadetih strank. Bilo je tudi veliko zadev, ki ao bile več ali manj čaaa zastarele, tudi še sedaj se katera pojavi toda aedaj se vsako tako zadevo lahko zavrne, ker imajo pravila določba zato I Ena glavnih in najtežjih ovla za reševanje pa so bile mnogoštevilne stavke vsepovsod, posebno pa pred nekaj leU v premogovni industriji, ln nlkdo ne more zanikaU, da ravno jednotini člani so bili največkrat velike ftrtve stavkovnih razmer. Enajsta redna konvencija sa Je tega za vadala ln spremenila določbe v takih slučajih, kar je za jednoto ln njeno
članstvo velika koristi.
S tem smo podali in predložili vse podrobnosti našega poslovanja, ln upamo, da smo dosledno in natančno vršili svoje odborniške dolžnosti kot jih nam pravila predpisujejo. Vedno in povsod kjerkoli nam je na nesel slučaj, naj al bode pri društvenih ali federacijskih slavnostlh, smo sodelovali posamezno ln skupno v Interesu vsega članstva ln SNPJ. |
JOHN OORdEK. predsednik: FRANK BARBIČ, FRANK VRATARICH ANTON SHULAR, JOHN TERČELJ, porotniki
(Dalja prihodnjič) i s
ncija
(Nadaljevanje s 3. strani)
radfevolje sprejme popravek za to točko in bo oreška, vilno besedilo, v obeh jezikih slično.	Ul
Predlagano in podpirano je, da se ta točka vrne nrfl^. novno razmotrivanje in popravek kot predlaga br v u? jeto brez ugovora.	r
Točke 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63 in 64 ostanejo kot premenjene.
Točka 65 Bolniška podpora. Odbor predlaga, da se v kjer imajo državno licenco poslovanja zdravniki osteolu spada zdravljenje pod njih kategorijo, da se jih TI
Sledi 15 minut odmora. . *
Po odmoru sledi debata glede priznanja zdravnikov ~ tov Dr. Arch pravi, da bi se osteopati prLS^i čajih, kadar je priporočen bolniku po zdravniku mediane
Br. Pucel zagotavlja delegacijo, da je odbor za pravih, » val vsa društvena priporočila in priporočila federacij AJ se želje križajo, ni mogoče vseh zadovoljiti. Upoštevali m in skušali izvesti, kar se je v danih prilikah moglo.
Glede Točke 47, Asesment v bolniški sklad se razvija debata. Nekateri želijo,, da se uvede lestvica plačevanj bila v veljavi pri SSPZ. Odbor za pravila predlaga d* ostane neizpremenjena. Predlog je podpiran. Sledi gla*, Za predlog odbora, da ostane po starem, je oddanih 157 gU| "estvico starosti plačevanja je pa glasovalo 64 glasov.
Preide se na točko 65, Bolniška podpora. Vprašanje če znajo zdravniki osteopati ali ne, se nadaljuje. P0 debati glasovanje. Predlog odbora za pravila, da se osteopati pr je sprejet z večino glasov. Za predlog odbora je glasova glasov, proti pa 54 glasov.
Točka 66, Bolniška podpora. Razred za $2.00. Odbor za predlaga v sprejem novo točko, ki jo je predložil gl. odbor' O tej točki se razvije živahna debata. Nekateri delegati da bi o tej točki pravil smeli razpravljati le oni delegati, ki varovani v tem skiadu. Toda hir Petrovich Jih opozori, takega ni mogoče, ker ni točke v pravilih, na katero bi se opirati v njih trditvi.
Br. Skuk vztraja, da raje plača nekaj povišanega ases kot pa izgubi dneve bolniške podpore. Naj bi se to vprašan žanja bolniške podpore dalo na splošno glasovanje.
Ker je ura pet popoldne in ni izgleda za rešitev te toč Petrovich odredi, naj jo oclbor za pravila vzame v ponovni n prinese možne spremembe pred zbornico v soboto zjutra Seja zaključena ob 5. uri popoldne.
MATH PETROVICH, predsednik. D. J. LOTRICH, MIRKO KUHEL, konvsnčna taji ERAZEM GORSHE, zapisnikar.
na I talij« zasedla vso dalmatinsko obal do Dinarskega pogorja. — V.«,— Isgon Židov U "neodvisna"
. Rim, 27. sept. — Italijanski listi poročajo, da so židje "izginili" iz hrvatskega življenja. Poročila doatavljajo, da so iz Hr-vstske izgnali od 40 do 50 tisoč Židov in jih poslali n« neki otok n« Jadranu.
%
bila žetev dokaj dobra. Seveda ^ svoj mlin, češ, mord« Jim Hit-1 nemirov Je zednje dni fašistič-
Američan v
Umrje Američan in pride v nebesa, kjer začne takoj na dolgo in široko hvaliti svojo dom<v vino. češ, da je v nji vae najboljše, največje in najlepše. Sreča skromnega starčka in mu začne prsviU: Ali veste, da imamo pri nas Nlagarski vodopad. ki bruhne v eni aekundi več vode v globino, nego ste Je videli vse življenje.
—	Ze mogoče. — meni starček prijazna
—	Kaj se pravi mogoče? To je
izven dvoma, se čan. — Kdo pa vprašati?
— Noe, — odgovori skromno.
ogreva Ameri ste, če smem
starec
TRAFFIC -OP* ano OCMPS
v v.
Ali ste še naročili Prosveto in Mladinski list svojsmu lju aH sorodniku v domovino? To Je edini dar trajna ki ga sa mal denar lahko pošljete avojcam v domovino.
PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KI KUHARSKA KNJIGA:
Recipes / Al Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODO\
<
Stane samo
00
,1Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani
Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod p* tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v nsn
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo kuhanje in se hočejo t njem čimbolj izveibati
izpopolniti.	___
r^ZZZZZZZZZ Naročite pri ^tZZZZZt^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBTJSHING
216 West 18th Street	New YorK.
src..
statbment of tbb ownbbshir. malfacsmbht	j^vl t
ar tbb acts or congbsss or auoust m. iti«. and
Of TBOSVBTA " <Enll,ht*nment>. publtahed '"T1 ^fj" •t Chlcajo. IlllnoU, for October i, 1M1
StmU of IlllnoU. Coontr af Omak. mt*"
Mor. »o. S Notar* •"< J*	>"•
apMared Milllp Godi na. wko. I-*«« iui\	STtkT fo!U*rlM » • !
t Ha t h. U O., buatnaaa m.no^r «f tko "Trov,«*	m***"«
f hW knowledfe and bellef, • Um atatoaMot af	fof <U* **
Um •Ireulollool, of tW afoc—W	»**!»>««[A'« ^ „ 4 I raqulr*d by U» Art of A«*u* «4._IH« » ""'T^, M Uw f* INI, «nbo4io4 .„ aMtlo« MT. F-Ul L.w .»4
teil r
I. That Um	»4	of tk.
N.U-.I Boo«fK MHr. * MT a u.^. am.	* n
BSHoc, jok. Ml*. SSSl s.	,„
Htwin«M lUooaor. 1*111» C«di»». Mn S. t. Tkat MTMT l«t <lf	fcr • —VT- ** 'rf
1 fcf "
»a«	u«-" ri
of totol
________of Um lnSUt«—1
»our. or othor ■■!»—»•» aroU< «*«•"
indlvldual mam bor muat bo *>vo»> . Soctotjr, a fraternal bonoflt or*anl«aUon ^V^T cafo. I1L, Vlncent Cainkar. ProaMtent. I Vider, Socretarr. SSST S Lawndale Avo S Lawndate Avo.. Cblaae*. ni.
S. Tkat Iko kaova -------- -
fcoMlna I pmr mml or «ore of total aavoat (U tkero aro mm. m akrtr i N«m
at af	"
nk f
OMsas*
CtM«*»


4. Tbat Um Hrt, paraarapK. Mat aad aororHv Mm. It Hf. emmimtm Ml mmh «k* "	**
l uz iiar m. tke kLk. mt Um —m-r k^	* -
MiriV kolder MMf -M« tke k«*a «1 tka	^	>
retaUo«. Ika m. of Um m«"» «r