Cepite 3 cepite terte!
Novice pretečeniga tečaja nam v 32. listu povedo, de francozki vinoredniki so začeli bolj po-gostama terte cepiti. V ti reči se Francozje gotovo za nami pomikajo. To delo je pri nas že staro in že zlo vpeljano; nar bolj okoli Šoštanja, Pake in noviga Kloštra.
Njih cesarska Visokost Nadvojvoda Janez so vkazali iz našiga kraja vinoredniku priti, de bi Jim v Njih vinogradu terte cepil; in Marburža-nje so lanjsko leto kočijo po v cepljenji razumne može h nam poslali, jih dobro plačevali, jim stregli in jih zopet v kočii domu peljali.
Pri nas je pritlična vinoreja vpeljana, zato terte le v tleh cepimo. Tri osebe se nar spešnejši pri tem delu obnašajo; ena terte odgrebava, druga cepi, in tretja jih zopet zakopava. Cepimo pa le takole: cepiče jemljemo z tremi očesi, pod tretjim očesam se cepič na dveh straneh plošnjati zagojz-dici enako obreze; terta se z klešami, ki so za to rabo pripravne, odškerne in pazljivo precepi. V tanjko terto se en cepič, v debeljši dva vtaknjeta tako, de se cepičev lubad z lubadam terte tikama zleze, potem se z precepljeno beko ovije in pazljivo zakopa, tako de je drugo oko z zemljo vred; in tako ostanejo cepljenci pervo leto, brez de bi jim otvez odjenjevali.
Naši cepači so pri tem delu zlo prederzni; pri eepljencih malo kdaj rano zamažejo, tudi ne ovijajo z maham ali drugo rečjo; vunder rastejo za
njimi, kakor konoplje. Pervo leto malo kaka cepljena terta rodi, in prav je, de se ji rod kakor tudi nepotrebne mladike zgodaj pošipljejo; drugo leto rode kakor necepljene, tretje leto'se pogro-benčajo in že zadomestijo, kar'so pervo leto odnesle, in potem vsako leto potroške bogato plačujejo.
Mi ne cepimo tert tolikanj iz namena mno-goverstnilr tertnih plemen pridobiti, kakor prav zlo plodne vinograde si pripraviti.
Kaj cepljenje h rodovitnosti terte pripomore, naslednji razgled razjasni:
Moj sosed, Gregor Kokalj, ima vinograd, ki le 660 štirjakov obseže, pa je sledno terto po celim vinogradu pocepil; dobro ga oskerbuje, pa ga vunder ne z gnojem, ampak lezvejnikam gnoji'. Vina je prideloval, kakor se iz desetinskih bukev prepričamo, v letu 1834 40 — v letu 1835 55 — v letu 1836 35 — v letu 1836 32 — druge leta naprej pa 35 do 40 estrajških veder.
Takih vinogradov z pocepljenimi tertami v naših krajih že več imamo, od kterih se v lepim soglasju tako le odpeva:
„Tam zadej za hramam
Moj vinograd leži,
Je grojzdja na te rti,
De ga k o mej derži. i. t. d."           P. Musy.