DRŽAVNA POMOČ KMETIJSTVU V VELIKI BRITANIJI
Povojno kmraijsko poliOio Ve-Hke Br.itanije, ki temelji na »Zako-nu o kmetjisrvu iz ieta 1947«, so predvsem o^nače^atle -.eiave urav-novešenja pJačiine bilamce. Druga svetcmia vojna ni pciiazaJa samo tega do kadcini težav lahko pride v p>reskrbi neke države zaraidj ne-zajostne kmetijske p.rcw2.yc>dT!Je, pač pa tuda sfpireinenjeni f-nančni položai; VelSve Biritajniije v medna-rodnih gospodaxskih odjiošaf-ih ni dapuščal tako volie^a deficita rirgovske bilance, k: je bil znači-lcn za dotedami)i go9podairski raz-voj Veliike Brilajiiijc- Def-cjt tr^o-vinskc bilance, ka je nastal večinoima zarad'1 velikaga uvoza krame ki su-roviiri, je t>;:Io težko poravnati za-radj tega, ker &o se zimainižaiH ta-kojmenovani nevidi*- dohodiki od investicii v inozemstvu, od pomor-skesa previoza, f:jiančnili operacii :td. Ce bj kmoa^ska proizvodnira asta.!a na predivojnj stoipmiji. bi morra.1 b*i uvoz za 250 miljjoinov (un.tov večtf kot ie pa danes. Za-rad'i tega Je diržava »premenfla sMOij odjios do kmetijstva. Mapo-¦viii »o plan za, povečan(jc kmecij-
ske pn>:zvodn.ie, ki je bil za 60"'« večH od predvojriega nivx>ia. V !efu 1954-55 se je povečaila pro^E-vodiaja za 53%, v letu 1956 pa za 55 odstotkov. Domača proizv<xlnja ži^a je porastla za 4/5, praiizvodnjia mesa krije 70 odstackov domačih p»treb, mediero ko je pred vojno krila samo 50 odstotkov.
Kaikšen pomen ima dirža>vna po-moč lahko ridimo iz nekoliko po-<ialkov o položaju kmeajstva v br*uiskem go^>odacstvu. Bru-^j vrednost na,rodnega proizvoda ie zoašala lela 1953 14,8 milijarde funtav, pin čemar je znajal delež km«ifsrva 780 milijonov funtov ali 5,2 odstocka. DoJioddt bciran-skih f2.rmaTiev je z.nalal istega le-; ta 397 milijonov funtov, skvnpn: z.nesek .pfla^ jn mezd v kmetijstvii pa 279 tnilijonov. Coprav 90 me-zde kmetLjslih delavcev ra<zmero-ma vkr/te, veavdar predsraivliaio samo 69 odsrotkov mer&d možk>l!i ddlarcev v prcdelovalni iraiustTTijL Sktiona pomoč ˇ letu 1953-54 ]e znalada 338 mBijonov, kar prod-staivl,« 85 odstolfcoT cUAodka but-tamkiih   fjinmairjev.
Drzavna in-erveocija v kmetij-stvu ima obliBto neposrednih sub-vencij in zajamčenih na.jniž^h cen. I.ota 1954 so vpdiajj sistem, da drža>va kriije raziško m«d Iržnimi in zajamčenimi cenami, medtem ko je prej drža<va kupovala od proizvajailcev kmetiijsi<e pridelke po določenih cenafo. Eknločene ce-ne ve!|ajo, samo za t»te pridelke, za katere je *ežko vpel.ja.ti sistern ipJa&inša teh ra7i!&. V letu 1955-56 bo država da.!a iz praračuna za oomoč kmetijstvu 337,7 nvilijomav funtov. Ta znesek bodo razdelčJi ta2<o-i'.e:
Noposrodne stA»vencije proizva-"jalcem 5° 1 millij. funtov alli 17,6 odstorki,
plačamie razJik t93,8 mHi^. fun-Lv a.li 57,3 odatotka,
subvencije potroeniH 77,5 tnilij. funtov ailii 23 odstotkov,
k.ritje deficka durža^vnih trgov-skih orsancaci) iz pre^n,jil> spo-ra7.t»n<w 7,3 mfflij. funtov aii 2,1 odstotKa.
Raizon teh ukropov pa vrsta VTtnar4-th prkWkov afiiva vi»o(ko cariaeko zoščJBa,
ZajaTnJene cene obse^ajo pri-delke, ki preds-avljajo 80 odstot-kov vrednosti kmetijskc proizvod-nje. Te cene <J>stoje za rejo go-ved, prašičev, ovc in jagn.jet, za kravje mleko, kmkošja in račja jajca v lupinah, zi pšenico, rž, ječmen, oves. krompir, sla<lkorno peso in volno. Za rastilimske pri-delke določajo zajemčcne ccoe 18 mesecev pred žervjjo, zažival^ie prolzvode za 12 mesecev vna.prej. Imajo mdj dodatna jamstva za živaJske praiff.vode, ker zajamče-ne cene doJčajo vsafco p>arno leto za dvoietJio oi«dobje vnaiprej.
Država ne kopuie neposredno od protzvajalcev ki ne iatorveni-ra naposiredno na tržišču. Obra-bxn va plačanjerarzJik opravlja po tako imenovainih »cržnJli upra-vah« (MaiAerig boa«l). »Trzne \tprarre* so argaiuzacije pnoiieva-iilcev posameznih pršdelkov ki po ajih se odvijn celocna depiv-nost t z.vezi z obstojoiSni siste-tnom zaijaunčen-h cen.
S tem ko določi TiSino zajain-<!»i3i cen, do-žava tBcnonja kme-¦Šjsko profevodli*jo. Kmerijoke or^ R»MC,ac%e ai pi^atdevotfo,  &\ do-
sežejo take zaijam^ene cene, M bi pcicrJle vsaj proizvajailne stroSke, ki &o viiii od tržjAiii cen. Lctoe s« pri določanjm zaijamčenBi cen v3a-da in fM-edstavnik! kmetijsitih or-gaoizacilj raiiso- zedinili, kajki -vlada n: hotefla krii! vsega zneska po-rasta proiz vaija! nD« scro^cov. S tem so Zilasti prizideti diroimi prorazvajalci, katerii proizvodn.ja je vismonjcaa na livail-ske ptDČ.vo« de.
Novi sšsrem ne da.'ie polbude za pršdelovanje pšenlce im •jstA lir vallskih pridelkov (jaijc, pnaSčov), katerih prorazvadjija je odnrisna od uvoza krme ilz ino^enifilivai Vzipodbujaijo pa ra'(o ¦z,&re&. ovc m jagn.)ot. Niso ipa povečaili samo 7a;amčenih c«i teh pmiz>v«xk»r, temva! tudi! cesie krrminiji rasd In, recmcava, »vsa in sla«i((ame pese. Tudi ¦p->v-iša«je cene mloka oi T soraizjnepjiu  s   pocrastora   s^najkor.
EVraa'vna pomoč kriiie skorajj <Jve ureliilni snnaSkov faimairiienr. Torqi je rentabalmosit hrtamskega kmot^ra popokionu odnriana. od svbvendie, k*  fo projomi od <k-
M. H.