Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. jos. Benko v M Soboti telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo.
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politike
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
VI. !.£?€?
Murska Sobota, 28. marca 1937.
ŠTEV« 13.
oooooooooooooooooooooooockx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
i	°
I	VSEM NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM	I
IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA	§
|	VESELO »ALELUJO«	§
g	oooooooooooooooooooooooooooooooooooo	g
l	UREDNIŠTVO IN UPRAVA „MURSKE KRAJINE"	§
I	8
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo

Praznik vstajenja
Skrivnost velikega tedna nas vodi do nas samih. Po križevem potu in trpljenju je prišel Veliki petek, ko je naš veliki Učitelj izdihnil na križu brez tožb in sovraštva do njih, ki so ga radi resnice pribili z žeblji na les, kjer je ob treh popoldne dotrpel. Velika ljubezen ne pozna meja, še smrt z vso svojo grozovitostjo ji ni v napotje. Pa se je ob zarjah rodil dan vstajenja. Ure trpljenja so bile pozabljene, ko je zado-nela vest: „Krist je vstal!" Zato je dan po mračni noči tem svet-leje in praznik po trpljenju v velikem tednu tem veiičastnejši. Življenje in vstajenje je zavladalo nad trohnobo groba. In kakor se bi narava sama hotela pridružiti tem blagoslovljenim trenutkom, se odeva bas v dnevih, ko se v človeških srcih obnavlja večna resnica, v svojo novo pomladno obleko. Po dolgem zimskem spanju, ko je zemlja počivala in zamrla, se prebuja prvo cvetje po livadah, zemlja zaduhti in kliče delavnih rok. Tudi tu je praznik vstajenja, ki nas postavlja na prag novim dnevom, kjer so zakopani upi in želje človeka, ki je priklenjen na grudo.
Pa se da ta čas primerjati tudi z usodo našega naroda. Križev pot je moral prehoditi v preteklosti. Kolikokrat se je zrušil na tla in obležal ves izmučen in zaničevan. In če ne bi bila v njem vera v dan, ko bodo oprane vse krivice, ko bo prestano trpljenje okronano z vstajenjem, bi omagal in obupal. Že pod Kal-varijo bi si zapečatil svojo usodo. Izpil pa je keiih trpljenja do dna, prišel je Veliki petek ko je bolest zakričala do neba, a tudi dan vstajenja ni izostal. Velika noč našega naroda je oprala krivice in nam pokazala pot do naših bratov, katerim smo segli v roke in se zaoblju ili, da si zgradimo svoj večni dom. Ali je bilo vse naše delo v to usmerjeno? Če danes pogledamo krog sebe, sko-
ro nebomo znali dati odgovora. Ob malenkostih v domači hiši si razbijamo sile, ob človeku, ki je brat po krvi in jeziku smo si postavili plot. Sedanjost nas loči, kijub temu, da nas preteklost, nasičena skupnih borb in naporov za svobodo, spaja. To dejstvo nam je v teh urah največja tolažba in globoka vera v zopetni dan vstajenja našega naroda, ko
Sosed se je prihuijil pred sosedom, da ga udarec ne preseneti. V Španiji so zapuščene vdove in otroci, užaloščene matere, možje in sinovi v dimu in jeklu nastopili svoj križev pot. Da bi bila vsaj ta žaloigra opomin drugim narodom, da krenejo po poti, kjer beseda razčisti nesporazum, kjer ni prva in zadnja beseda vihtečo orožje v desnici. - In ko bodo zadoneli velikonočni zvonovi, ki bodo oznanjali vest, da je Krist vstal, da je ljubezen premagala trohnobo groba, naj bodo naše misli posvečene tudi vsemu temu, kar nas teži in nam megli pot pred seboj. Kristus je učil ljubezen med narodi, ki
bomo skupno krenili lepši bodočnosti nasproti.
Naš pogled pa je v teh dnevih tudi uprt v svet, nad katerim vise grozeči oblaki nevihte. Milijoni čutijo to težo nad seboj in s strahom pričakujejo nevihto, ki grozi življenjem in domačijam. Žvenket orožja se čuje ob mejah.
bi morala biti za vso človeštvo plamteča beseda in gibalna sila vsega delovanja. Zato se moramo opreti na Njegove besede, da bo vera v nas, ker le tako nam bo vsem usojeno praznovati veliko vstajenje vsega človeštva. In v tem znamenju vsem
Veselo Alelujo!
PO Li C I K d
»Zdi se mi, da je danes mnogo važnejše, da bodo vsi Hrvati zadovoljni v tej državi, da vse storimo, kar je v naših močeh, da se bodo tudi Hrvati čutili enakopravni s svojimi brati, da bodo tudi oni iskreno in vdavo ljubili to naio državo, kakor jo
ljubijo Srbi in Slovenci. To ima biti ciij naie politike." Besede predsednika vlade dr. Stojadlnoviča ob priliki proračunske razprave v senatu.
Minister za socialno politiko je
izjavil, da je izdal uredbo o starostnem zavarovanju delavstva. Uredba bo stopila v veljavo 1. septembra t. I.
Davčne oblasti so ponekod občinske tehtnice začele obravnavati kot gospodarska podjetja in so jih obdavčili s pridobnino. Sedaj je finančno ministrstvo izdalo tolmačenje, da služijo občinske tehtnice splošnim interesom in da občine z njimi Izvršujejo del svojih javnopravnih funkcij. Zato se take tehtnice ne smejo obdavčiti.
Ustanovil se je jugoslovensko-bolgarski zadružni odbor. Izdelani pravilnik predvideva med drugimi tudi skupni izvoz kmečkih pridelkov jugo-slovenskih in bolgarskih zadružnikov v inozemstvo ter skupno politiko tržnih cen.
Ljotičeva stranka »Zbor« je objavila, da bo dne 9. maja v Smede-revu velik tabor strankinih pristašev iz vse države. Za udeležbo bodo organizirali več posebnih viakov in posebne ladje Zborovanje se bo vršilo na prostem.
Med našo državo in Nizozemsko je bil pred dnevi v Beogradu podpisan trgovinski sporazum.
Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za ustvaritev prijateljskega sožitja vzbuja splošno pozornost po vsej Evropi. Radi tega so posebno v Franciji hudo vznemirjeni, ker vidijo, da naša država vodi samostojno zunanjo politiko, ki je bila v prejšnjih letih odvisna od Pariza. Državniki Male antante pa naglašajo, da so z pred-stoječim sporazumom zadovoljni.
Mussolin?, ki je potoval po Afriki, je nepričakovano prikinil svoje potovanje in se vrnil v Italijo. V političnih krogih pravijo, da se je vrnil žito tako hitro, da bi mogel s svojimi vojaškimi strokovnjaki proučiti položaj, ki je nastal v Španiji, kjer so republikanci dosegli več zaporednih zmag.
Romunski zunanji minister Ta-
tarescu je obiskal Prago, kjer je imel z češkoslovaškimi državniki važne politične razgovore.
Predsednik ameriških Združenih držav namerava sklicati svetovno mirovno kocferenco. Njegova zamisel obstoja v tem, da bi se s pomočjo gospodarskihiin trgovskih sporazumov dosegel tudi politični sporazum ter pospešilo sklepanje paktov med evropskimi velesilami, da bi se zagotovil mir v Evropi, ki je potreben tudi Ameriki.
V.najkrajšem času se pričakuje podpis prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Romunijo ter Bolgarijo in Grčijo. Ta dva pakta bosta sklenjena še letos in bosta slična paktu, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Avstrijski kancelar jebilvPešti, kjer je imel z madžarskimi državniki važna politična posvetovanja v zvezi s pogajanji med Italijo in Jugoslavijo.
V	Parizu je prišio med komunisti in »ognjenimi križarji" do težkih spo padov. Pri medsebojnem streljanju je obležalo na ulici 6 mrtvih, 80 demo-strantov pa je bilo ranjenih. Poleg teh je bilo ranjenih tudi 157 stražnikov.
Slovenski literati v Soboti.
Klub prekmurskih akademikov bo priredil v soboto, dne 3. aprila v So-kolskem domu slovenski literarni večer. Na tem večeru bodo brali svoja dela najvidnejši predstavniki sodobne slovenske literature, naši pesniki, pisatelji ter kritiki, člani slovenskega Pen-kluba: O. Župančič, F. Finžgar, E. Kocbek, M. Kranjec, C. Kosmač, T. Vodnik, I Albrecht, I. Gruden, J. Kozak, F. Koblar.
V	prihodnji številki našega lista bomo o tem natančneje poročali, vendar pa že sedaj opozarjamo našo javnost, da se na ta večer pripravi in se prireditve v čim večjem številu udeleži.
TajniHdo poročilo za leto 1930.
na plenarnem zasedanju srez. kmetijskega odbora v M. Soboti 1. 111.1937
(Nadaljevanje.)
Kmetijski pouk In tečaji. Kr. ban-ska uprava gre srezu zelo na roko v tem, da je do sedaj odobriia vse zaprošene kmet. nadaljevalne šole, ki so bile lani v Gor. Petrovcih, Križev-cih, Stanjevcih, Gor. Lendavi, Krupliv-niku, Serdici, Žeuavlju in Puconcih. Na jesen so se pa otvorile zopet v Križevcih, Gor. Petrovcih, Stanjevcih, Gor. Lendavi, Ženavlju, Šalovcih, Puconcih in Fokovcih. Pietarska tečaja sta bila v Križevcih in Dankovcih, gosp. potovalna tečaja pa v Vučji gomili in Berkovcih, žal, da se ni posrečilo, da bi kr. banska uprava dovolila stalno garnituro za tukajšnji srez ter sta zato izmenjaje se po dva tečaja v tukajšnjem in lendavkem srezu. SKO je kril delne stroške za predavatelje in prispeval za oba tečaja.
Tekom pomladi je bilo tudi 5 popoi danskih praktičnih tečajev ob nedeljah za saditev, škropljenje in obskrbo sadnega drevja v Pertoči, Bodoncih, Moščancin, Serdici in Gor. Petrovcih. SKO je prispeval potrebna drevesca in sredstva za tečaje. Na kmetijskih šolah so bili 3 gojenci.
Organizacijsko delo. Škoda je, da je v srezu še vedno premalo zanimanja za društveno delo, ki je predpogoj napredka, a še obstoječa dru štva počivajo. Nekoliko bolj delavna so selekcijska društva, katerih je 16 z 730 člani in 1300 vpisanimi kravami, a tudi pri teh je še vedno premalo gospodarske samozavesti, da je delo namenjeno članom samim. Tako bi po premovanjih najraje vsi za nekaj časa prenehali z delom.
SKO je torej v okvirju možnosti in denarnih sredstev vršil svojo nalogo ter bo v tem obsegu dela tudi nadaljeval vsporedno z akcijami kralj. ban. uprave.
Program nadaljnjega dela SKO po odobrenem proračunu v letu 1937.
Smernice dela so začrtane že po odobrenem proračunu popravljenem po kralj, banski upravi ter so nadaljevanje dosedanjega delovanja SKO. Zato posebnega njegovega programa ne bom več razvijal, ker bo delal v okvirju danih denarnih sredstev.
Več inicijative in dela bi pa moralo biti pri občinskih kmetijskih odborih ter pri gospodarjih samih, kjer ne gre toliko za denar, marveč za dobro voljo delati skupno v občini za napredek, čas bi že bil, da bi začela izhajati inicijativa za gospodarsko napredovanje od spodaj zlasti iz občine, kar bi bilo uspešnejše in trajnejše. Sedaj po občinskih volitvah so prišle nove moči v obč. kmetijske odbore in predsedniki občin, kot predsedniki teh odborov bi morali začeti konečno vršiti po zakonu predvidene naloge. Ta zakon o pospeševanju kmetijstva je modern in zelo dober in predvideva obširen delokrog občinskega kmetijskega odbora, le žal, da manjka povsod agilnih mož.
Ker bo toliko popolnejše delo SKO, kolikor boljše bo tudi delo obč. kmet. odborov, zato si dovolim v zvezi z
delovnim programom SKO opozoriti Vas na delo pri občinah.
V živinoreji naj občinski kmet. od bor strožje določi pogodbe z bikorejci, da se bodo dobri plemenjaki držali za pleme, zato naj pogodba dovoljuje le za izjemni slučaj izmeno pogodbenega bika za mlajšega med pogodbenim letom samim. Za starejše naj se vpelje višja skočnina. Kaj pomaga vse se-lekcijsko delo in prispevki k nakupu plemenjakov rodovniškega porekla, če gredo ti pod nož, ko so komaj prav
dozoreli za skok. Tako je bilo na jesenskem licencovanju od 312 prignanih bikov samo 7, to je 2% ki so bili že prejšnjo jesen na licencovanju. Že itak slabotne, od dela izčrpane krave, k tem še povsem mladi biki, to nam ne more dvigniti težo naše živine, in vendar se dajo dobro prodati le težke živali. Kjer so selekcijske organizacije, naj bi obč. kmet. odbor več delal z njimi. Novih društev pa ne predvidevamo ustanoviti, da se poglobi in razširi delo teh.
(Se bo nadaljevalo.)
Doneče peszi
TOurska Sobota:
—	I. Reprezentančni akademski ples Kluba prekmurskih akademi
kov, ki se vrši dne 10. aprila t. 1. bo pod pokroviteljstvom nar. poslanca g. Benka Josipa. Igra akademski jazz iz Ljubljane, čisti dobiček je namenjen za potujoče ljudske knjiž niče v Prekmurju.
—	Zahvala. Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani, ki ima na hrani siromašne dijake, se je poslancu g. Benku pismeno zahvalila za darovano kuhinjsko mast. Pripomnimo, da se te ubožne dijaške kuhinje poslužuje tudi mnogo naših prekmurskih dijakov.
—	Železniška kurilnica ima velike množine pepela od strojev (leš), ki ga odlaga na takšnem mestu, da ni mogoče z konjsko vprego do njega. Refiektantov za ta materijal je mnogo, vendar se razprodaja zavlačuje, odnosno otežkoči, ker se ga kopiči na težko dostopnem mestu. Priporočljivo bi bilo, da bi progovna sekcija v lastnem interesu in v interesu refiektantov za nakup ugaskov, ta nedostatek čimprej odpravila.
—	Kje je? Vdovo bivšega kavar-narja pok. Meolica že 4 dni pogrešajo. Odšla je neznano kam. Njeni otroci, ki se težko preživljajo, so radi odsotnosti matere, zelo v skrbeh.
—	Svetopolk. Pretekli četrtek zvečer in v petek popoldan so dijaki tuk. drž. in samoupravne gimnazije priredili pod vodstvom svojih profesorje igro „Svetopolk",
ki je vsestransko dobro uspela. Podroben opis prireditve bomo objavili v prih. številki našega lista.
— Priznanje našemu športu. Te dni je dobila SK Mura vabilo SK Ljubljane, da odigra prihodnjo nedeljo prijateljsko nogometno tekmo z prvim moštvom SK Ljubljane, kot predtekmo li-gini tekmi med Ljubljano in Grad-janskim. Povabilo, kateremu se bodo naši fantje odzvali, je za naš prekmurski šport laskavo priznanje. Igralcem, ki bodo šli prvič zastopat naš šport na vroča ljubljanska tla, želimo mnogo uspehov, kar bo našemu kraju v ponos.
Novi notar_
S /. marcem t. 1. je začel uradno poslovati novolme-novanl javni notar
Ponebšek Janko
v poslovnih prostorih pokojnega notarja g. Kodra.
— Požari. V mesecu marcu zopet uničujejo požari dragoceno imetje naših posestnikov. 1. marca je zgorelo gospodarsko poslopje Smodiš Terezije v Križevcih. 3. marca je požar uničil gospodarsko poslopje g Farteij Franca v Selu. 6. marca je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju g. Lipaj Ivana v Selu. 8. marca je uničil požar stanovanjsko hišo g. Škrilec
-k:
Kako milosten si Bog z menoj, ne-vrednikom I Vedno sem segal po zvezdah, od čisto drobnih otroških let naprej, še v zibeli sem si jih poželel vse svetle in lesketajoče ... Vse naprej, do onih pod vratom in na prsih ... Vedno zvezde, zvezde ... a nikoli jih nisem mogel doseči, ne onih na nebu, ne na ramenih in ne na prsih. Žalost je že legala v moje srce. Pa se ti posveti naenkrat nova zarja ...
Društvo, ki ga snujemo, bo imelo tudi častne člane. Saj ni glavno, da ima društvo kak pomen in namen, da ima le častne člane. Velika diploma v težkem zlatem okviru bo visela nad tvojo pisalno mizo v ponos pred obiski in v tolažbo starih onemoglih let... Že so bila pravila skovana, tudi člani 2e skrbno izbrani, da bi ne nagajali in ne uganjali preveč hudomušnosti...
Pa se ti prismehlja nova, čisto nepričakovana sreča, vsa lepša od skritih zvezd, od obrabljenega častnega članstva ... Kako, srce, skoraj si onemoglo že v sami misli na tisto veliko srečo, na tisti veliki dan, ki ti napoči...
Kdo bi si mogel pač misliti: v življenju še — spomenik. Res, onega na pokopališču sem že skrbno pri pravil, zanj sem se milostno zaupal svojim prijateljem, a mimo nagrobnega kamna nisem prišel, kaj bi se grešnik šopiril po svetlih ulicah in se postavljal na visoki piedestal, nikomur v veselje, mnogim v napotje.
Pa se zgodi, kar se je moralo zgoditi, ker je bilo tako odločeno od vekomaj ... Tam nekje je društvo, či. gar glavni namen je postavljati lepe klopi v parku, pri tem pa dosegati društveni namen s prostovoljnimi prispevki prijateljem iepih klopi in krasnega parka...
In tako so šli pozivi križem sveta in prifrčali tudi skozi moje okno. —
Treba bo dati v teh teških dneh, odriniti bo treba, saj je položnica kar priložena 1 Toda zakaj, povprašaj, du ša nedoželjna?! Pa saj je zraven lepa, prav iepa in še iskrena epistola... O Bog, kako si usmiljen : nakazati bo treba malenkost, in samo malenkost in postavijo ti klopco in na njej se bo svetilo tvoje ime!
Vse preveč sreče na en mah 1 Kaj bi še tisto o častnem članstvu, kaj tisto o spomeniku na trgu ali prašni cesti, kaj bi tisto o spodtiki in nadlegi ... Vse lepše je v zelenju, tam, ravno tam, kjer se sklanja rožni grm... Tam bo stala moja klopca, prav ob strani. Nad njo bodo svirali slavčki, preko nje pa se bosta poganjala kos in koslja v stiski za novo življenje... Takole v mraku pa bosta prišla še fant in dekle po dolgem drevoredu: vse sta si že izpovedala, besed je bilo že dovolj, obljub in vsega, le duše še naj spregovore. Tam, tam pod cvetočim grmom je klopca, moja klopca,
kjer bosta pač sanjala o sreči, o sreči v majniški noči... Minil bo msj, prišlo bo vroče poletje življenja, prišla bo jesen, pokrila bo vse trda zima, a klopca bo ostala pripravljena za novi maj, za novo mladost in novo življenje. Tisti napis bo pač obledel, škodoželjni šolarji bodo pač vrisali v trhle deske svoje opazke, a klopca bo vendarle moja in moja mladost in moje življenje tudi, ko bo moje telo pokrivala že kruta zima.
Kako si usmiljen, dobri Bog, z menoj, nevrednikom I Veselje je spre-letelo moje srce, roka je sama zagrabila za pero, in razlila srečo tudi na papir, da jo vidi in prizna tudi oko. — Zelena položnica sicer leži še tu zraven na mizi, pa kaj saj je ni treba, namesto položnice bo opravil vse za tisto prelepo mesto pod cve-tečim grmom honorar, honorar za vrste, ki so oznanile srečo in veselje mojega srca . . .
Velika noč!
Priroda že vsa se v zelenje odela, Škrjanček veselo v zraku prepeva, Potoček v gozdu glasno šumljajoč, Vsem nam oznanja — Veliko noč.
Srca tud' naša sedaj so vesela, Pesem radostna v domovih odmeva, Žalost in skrb sedaj nam je tuja, Zvonovi nam pojejo spet: „Aleluja".
Starček in dete, oba sta vesela, K božjemu grobu sta pohitela: Tamkaj telo Zveličarja spokojno leži Moč čudotvorna nad grobom bedi.
Zvonenje odmeva prek' širnih poljan Vabi in kliče da vsaki kristjan Vesel bi Veliko noč praznoval Praznik najlepši saj Kristus je vstal!
FR, KLOPČIČ - Kamenica.
Josipa v Ivanovcih. 8. marca je požar uničil gospodarsko poslopje g. Kocen Ludvika v Vučji gomili. 9. marca je zgorelo gospodarsko poslopje g. Kerč-tnar Ludvika v Vučji gomili. 7. marca je ogenj uničil vinsko klet g. Džuban Ivana v Vučji gomili. 13 marca je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju g. Križanka Ludvika v Martjan-cih. 15. marca je zgorel hlev nekega posestnika v Središču. 17. marca je požar upepelil kup slame posestnika Slavic Josipa v Martjancih. 15. marca je izbruhnil silen požar na velikem hlevu trgovca in posestnika g. Frima v Šalovcih. 20. marca je požar uničil gospodarsko poslopje g. Horvat Janeza v Sebeborcih. To je žalostna slika današnje dobe in to tembolj, ker je skoro izključeno, da bi požari nastali le po naključju. Na vseh po-žariščih so se gasilske čete izkazale s svojo požrtvovalnostjo, prav posebno pa se je izkazala četa Hodoš, ki je pod vodstvom svojega poveljnika g. Danča kot prva prispela na poža-rišče v Šalovci in z energičnim nastopom znatno pripomogla k udušenju In širjenju požara. Požari v občini Martjanci so zagonetka: V teku tega leta so postali žrtev požara trije občinski odborniki. Aii ni to morda maščevanje? Upamo, da se bo orož nikom posrečilo zadevo razčistiti.
Bvooler ernest n
trgovec Cankova	H
n vooler HELA, roj. VAUP07	«
U	učiteljica	U
H	poročena.	M
s	Cankova, marca 1937.	jj
U Brez posebnega obvestila.	U
"i..i. i ic-i z .iari »t «..,r jcan
Gornja Lendava :
—	Žensk« podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. To društvo, ki je šele pričelo s svojim delovanjem, se pod predsedstvom agilne g. Mr. Ph. Jezovšek Emilije, tuk. lekarnice zelo lepo razvija. Nekaj novega za naš kraj so bile oljkine vej ce in pirhi, ki so jih Članice prodajale na Jožefovo in cvetno nedeljo pri cerkvi. Ljudstvo, ki ie pravih oljkinih vej ni nikdar vi delo, je iste rado kupovalo. Odbor se prisrčno zahvaljuje čast. duhovščini in vsem. ki so pripomogli k lepemu uspehu, enako, g. Habnu, ki je dal na razpolago svojo stojnicu pri cerkvi Najtoplejša zahvala Kolu jugoslov. sester v Murski Soboti, ki je podružnici CMD velikodušno preskrbelo in podarilo oljke.
—	Mesto obč. tajnika se na novo razpiše. Pogoji so razvidni na občinski deski in v uradnem listu. Interesenti pazite na rok!
—	Masarykov dan. Na Jožefovo dopoldan je tuk. sokolska ičeta priredila Masarykovo proslavo. Skoraj vsi člani so priso-jstvovali predavanju br. prosve-tarja, ki je orisal in opisal Ma-sarykov veličino za br. Čehoslo-i vaški narod. Zlasti je podčrtal,
kako se je Masaryk oblikoval pod mnogimi vplivi in kako je njegov narod našel v njem svojega prvega prezidenta, dobrega očeta in pravega narodnega voditelja.
— Sejem. Občinstvu v vednost, da se bo sejem, ki se običajno vrši pri „ Gradi" 28. marca, vršil tokrat, radi praznikov, šele v torek 30, marca.
Pu con ci
—	Slovo. Ker mi vsled predčasnega odhoda na novo službeno mesto v Boreče (Križevci Ljt.), kjer prevzamem vodstvo „Gornjeradgonskih občinskih opekarniških podjetij", ni bilo mogoče posloviti se od vseb, ki so mi bili naklonjeni v času mojega tu-kajšnega službovanja, jim tem potom kličem prisrčen: „Z Bogom". — ŠIRCA IVAN, bivši vodja Hartnerjevih opekarn v Križevcih (Ljt.) in Puconcih.
—	Sokolska četa v Puconcih pri redi dne 29. marca 1937 veselico v gostilni Kfihar Janeza v Puconcih. Isto tam uprizori ljudsko zgodbo v 3 dejanjih „ Veriga". Svira prvovrstna god ba. Začetek igre ob pol 4 uri popol dne. Vstopnina 3 Din za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. Zdravo I
—	Gradbeno delo gospodarskega poslopja evang. cerkvene občine je 21. marca končno oddano. Delo so prevzeli ter do 10. junija morajo zgo-toviti, sledeči mojstri: zidarsko Banfi iz Puževc, tesarsko Donša iz Noršin c, ključavničarsko Kofjač iz M. Sobote, mizarsko Šoštarec iz Puconcev in kleparsko vd. Jug M. iz Sobote.
—	Kmetijsko nadaljevalni tečaj v osnovni šoli Puconci se je svečano zaključil dne 21. marca. Izmed staršev in okoliških kmetovalcev se jih je zaključka precejšnje število udeležilo. Učenci so bili nagrajeni z brez plačnim .Arborinom", ki ga je dala na razpolago banovina.
—	Požig. V ponedeljek, 23. t. m. ob pol osmi zvečer je zgorel hlev Malačič Jožefa v Bokrečih Škcdn znaša približno Din 3.000.- Požiga krivda
na kom bi bila, še ni dognano. Samo izgleda tako, da je to najenostavnejše maščevalno sredstvo za hudobnjake, drugače nebi skoraj vsak večer gorelo.
— ŽeležniSki prelazi se precej ločijo od ostalih cest občine, — v tako slabem stanju so. Tudi žive ograje se ne poreže oziroma ne izkrči, da bi dobilo cestišče prelazov solnce in zraka, kar je za vsako stv>ar po trebno. Pa neverno zakaj ta privilegij? Cestni predpisi bi morali veljati ne samo za posamezne občane in državljane, temveč še bolj za državne institucije, za vzgled vsem ostalim. Kaj si mislijo tujci o nas ?
DOPISI:
—	Prosenjakovci. Prebivalci vasi ob državni meji pri Prosenjakovcih niso zadovoljni z premestitvijo sedeža občine iz Prosenjakovec v Seio. Skie nili so dostaviti prošnjo za prekoma sacijo občine tako, da bi te vasi cb likovale lastno občino s sedežem v Prosenjakovc h, pri čemur bi odpadle vasi Selo, Fokovci in Ivanove!, ki naj bi se priključile novi opčini s sede žem v Kančovc h. To je želja prebi valcev dotičnih krajev. Kako bo pa oblast to uredila, je drugo vprašanje. Terenske razmere so tam težke in so želje enih in drugih prebivalcev upra vičene, radi česar je za želeti, da bi oblast to upoštevala.
-	Gornja Lendava. Dne 12 t. m se je vršila seja občinskega odbora. Župan g. Bačič je stavil predlog, da vsi lastniki morajo imeti svoje pse privezane od 1. aprila do 1. julija. Predlog je utemeljeval s tem, da psi s svojo hojo povzročajo škodo po polju in po travnikih. G. Bačič je ta predlog stavil na glasovanje. Od njegovih 20 odbornikov so za njegov predlog glasovali le 4 odborniki, opozicija pa se je glasovanja vzdržala. Na podiagi tega sklepa, je županov predlog propadel, vsled česar bodo psi v občini Gornja Lendava deležni zlate svobode v spomladanskem in
poletnem času, ker jim je odpadel tromesečni zapor.
—	Žena vi je. V nedeljo, 14. t. m. je predaval na kmetsko nadaljevalni šoli o higijenl in bolezn h pri govedu in konjih g. dr. Šerbec Jože. Iz cele okrogline so privreli stari in .nladi skupaj, da so slišali kaj koristnega. Bilo je okoli 70 poslušalcev. — Isti gospod je predaval eden teden prej tudi v Ženavljah in s-cer o perutni-narst?u in svinjereji. Tedaj je bilo okoli 100 poslušalcev. Sledili so predavanju z vso pozornostjo in zanimanjem. Po predavanju je bila vsakokrat obširna debata.
—	Vesele Velikonočne praznike želijo vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem širom celega Prekmurja, uredništvu in čitateljem lista Murske Krsjine, slušalci crožni-ške podčastniške šole v Srem. Ka-menici. — Franjo Klopčič, Žugman Lovro, Grozdanič Jovan M. Sobota, Budna Anton Turnišče, Vidovič Leopold Gor. Radgona in Andolšek Jos!p Tišina.
—	Strukovci. Pri nas se začne v šolskih prostorih 4 aprila sadjarski tečaj, kateri bo prirejen na pobudo župana g. Šiftar Aleksandra in šol. upravitelja g. B&ko Karla. Ker je tečaj v veliko korist kmetovalcev je upati, da bo udeležba velika.
—	Predanovci. Šolski upravitelj g. Šavli Andrej je lepo uredil šolski vrt okoli fole. Del vrta je spremenil v mladi sadovnjak, ki je prav lepo uspeval. Toda g. Šavli je bil premeščen v srez Šmarje pri Jelšah. Neverno iz kakšnega razloga je sedanja upravi-teljica šole pusiila mlado drevje izru-vati in rszprodati. Težko je verjetno, da bi s tem naredila uslugo bivšemu šol. upravitelju g. Šavlju. S tem početjem tudi občani niso zadovoljni, ki so upali, da bodo nekoč dobili v domačem šolskem vrtu potrebne cepike za svoje sadovnjake in pričakujejo, da bo oblast dognala vzrok tega početja.
Vloge pri hranilnicah so narasle v januarju 1937 za 12,8 milj. Din
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah v januarju t. I. za Din 12,872 517. Medtem, ko so iznašale 31. XII. 1936 (brez obresti) skupaj 999.8 milj. Din, so iznašale 31. I. 1937. 1,012.665.110 Din. Del prirastka tvorijo sicer obresti za 1. 1936, ki so pri nekaterih hranilnicah že pripisane glavnici, je vendar prirastek večinoma pravi prirastek (presežek vlog nad dvig).
Če izpustimo hranilnice, pri katerih so narasle vloge le zaradi pripisa obresti, opažamo prirastek vlog na knjižice pri 7 hranilnicah, prirastek vlog v tekočem računu pri 12 hranilnicah (od 20, ki vodijo tudi tekoče račune) ter pri-
rastek vseh vlog pri 9 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8 hranilnicah, število vlog v tekočem računu pa pri 5. Skupno število vlagateljev pri vseh 30 hranilnicah iznaša 138.349. Številke vsekakor dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača.
SOKOL
Obinl zbor Sokola H. Sobota
Poročilo načelnika: Prednja širi zbor je imel 9 rednih in 2 izredna sestanka. Dopisov je bilo nad 100 Vseh oddelkov je bilo 9, ki so vadili po 2 uri tedensko. Najbolj redno so vadili nižji oddelki. Telovadbi so v oviro prire ditve, ki se vrše v telovadnici in radi teh odpade mnogo telovadnih ur. Skupno število telovadnih ur znaša 566. Če bi bila ta telovadba dnevno po 8 ur, bi pomenilo to 2 mes. 10 dni nepretrgane telovadbe. Skupni obisk telovadcev v preteklem letu znaša 8905 kar je povprečno na mesec 809 telo vadcev. V poletnih mesecih ni bilo ob vezne telovadbe. Pri naraščajskih tekmah v Ptuju so dosegli naii naraščaj-niki eno prvo mesto, dve tretji, eno četrto in dve peti mesti. Na župnih tekmah v Mariboru so člani tekmovali v nižjem oddelku II. skupine. Naša vrsta članov je dosega II mesto in prejela diplomo Naraščajska vrsta pa si je izbojevala prvo mesto. Pri tekmovanju za prehodni prapor, ki ga je priredilo matično društvo v Soboti, si ga je priborila četa v Rakičanu Pri javnem nastopu je nastopilo 614 telo vadcev. Nastop je bil po številu udeležencev eden največjih kar jih je bilo v Soboti. Pri decemberski akademiji je sodelovalo 83 telovadcev. Članstvo se je udeležilo tudi nastopov v Ljutomeru, Subotici in Šibeniku. Član Topolovec se je udeležil tečaja za vzgojo naraščaja v Beogradu, član Ahčin pa tečaja v Ptuju. Za telovade-čo deco je prednjaški zbor priredil miklavžev popoldan. Pri tej priliki je biio obdarovanih 110 otrok.
Staiističar: Društvo je imelo za četkom 1.1936 240 članov. Tekom leta je pristopilo 14 članov, brisanih pa je bilo 23, tako da je bilo stanje čla nov koncem leta 231, to je za 9 čla nov manj kot začetkom leta. Članic je bilo začetkom leta 70, tekom leta so pristopili 4, brisanih pa je bilo 43, tako da znaša število članic za 39 manj kot v začetku leta. Moškega naraščaja je bilo 37, ženskega 30 Sku paj 67. M. dece 40, ž. dece 64. Sku paj 104. Štirje člani so umrli, 12 jih je prestopilo v druge sok. edšnice, 4 so izstopili, 3 so biii črtani. 8 članJc je prestopilo v druge edinice, 5 izsto pilo, 30 je bilo brisanih radi neizpolnitve sok. obveznosti.
Knjižničar: Knjižnica šteje 950 knjig. Na novo se je nabavilo 46 knjig, izposojenih je bilo 435 Knjiž niča je odprta vsako nedeljo od 11-12 ure ter jo vodijo naračajniki Velnar in Čisar.
(Nadaljevanje.)
Ju
Nogomet:
Prvak ljubljanskega I. razreda v Murski Soboti.
SK Mura je za Velikonočno nedeljo povabila na gostovanje odlično moštvo SK Amaterja iz Trbovelj, ki nastopi s kompletnim prvim moštvom, s katerim je ravno v jesenski sezoni dosegel zavidljive uspehe. Pred Kranjem, Reko, Siovanom, Olimpom in Hermesom je SK Amater dosegel prvo mesto.
Tudi naši Muraši nastopijo pri tej tej zanimivi tekmi v svoji najmočnejši postavi in da so si izbrali za nasprot nika eno najmočnejših moštev Drav ske banovine, je dokaz, da hočejo svoji publiki pripraviti užitek.
Zanimiva in nadvse napeta tekma se začne popoldne ob 3 uri, na kar opozarjamo ljubitelje športa in prijatelje Mure.
Mura: SK Sloboda (Varaždin) 5:0 (4:0)
Preteklo nedeljo je odigrala prijateljsko nogometno S. K. Sloboda iz Varaždina z našim domačim klubom. Kljub temu, da je S. K. Mura nastopila z številnimi rezervami, je prisilila močnega nasprotnika h kapitulaciji. Gostje so nam pokazali lepo igro, ki pa je ostala .brezkoristna. Nekajkrat se jim je posrečil prodor, ves njihov napad pa se je razbil ob dobro razpoloženih branile h Videnšeka in Horvata. Pri domačinih je, kakor zadnjič (udi, dominirala velika medsebojna povezanost, precizno podajanje žoge in odiočne poteze pred nasprotnim golom. Če domače moštvo ne bi zasledovala smola in če ne bi imeli opravka z tako izvrstnim vratarjem Siobode, bi odšli gostje s še večjim rezultatom. Sloboda se je posebno v drugem polčasu borila požrtvovalno, dočim je pri domačinih proti koncu igre upadel tempo. Kljub slabemu vremenu se je nabralo še precej športne publike, ki je z zanimanjem sledilo zanimivi borbi.
PoverjeniStvo SO LNP v Murski Soboti. Službeno. Delegira se k tekmi Mura: SK Amater Trbovlje, dne 28. marca 1937 ss g. Turk. — Poverjeništvo.
Ali ste že plaiali naročnino! 1
GA5IL5TCO:
Iz župne skupščine: Poročilo tajnika.
(Nadaljevanje.)
Požari.
V letu 1936 je bilo požarov: 1 velik (nad 50 000 Din. škode) 64 sred-njih (od 11 000 do 50 000 Din škode) 103 mali do 10.000 Din. škode. Če pa ne bi gasilci pri gašenju požarov sodelovali, bi nastala škoda, po ob jektivni cenitvi za 6 360 000 Din.
Gorela so večinoma stanovanjska in gospodarska poslopja, v veliki meri tudi kupi s!am. Pri gašenju požarov se je udejstvovalo 4022 tovarišev gasilcev. Delo je trajalo 607 '/2
Pri tem se je ponesrečilo 21 gasilcev, 11 oseb stanovalcev gorečih objektov, in 18 ostalih oseb, ki so na katerikoli način pri gašenju pomagali.
Zgorele so 2 kravi, 26 svinj in 87 raznovrstne perutnine. To pa le radi tega, ker se je cgenj, vsled suhega in vetrovnega vremena silno naglo širil tako, da je bilo gasilcem nemogoče rešiti to živino. Na vseh požarih so naši gasilci sodelovali z gašen em.
Škoda povzročena po požarih znaša po objektivni cenitvi in sicer na za varovanih objektih 1,290 600 Din, na nezavarovanih pa 417.900 Din.
Umrli so:
Beznec Štefan, poveljnik čete Bo donci, Gyergek Karol, tajnik čete Bez-novci, Weiss Bela, predsednik čete Sotina, Seško Štefan, predsednik čete Borejci, Idič Josip, poveljnik čete Gradišče, Čurman Nikolaj, član čete Gor. Slaveči, Gergar Imre, član čete Križevci in Knaus Oto, poveljnik čete Markovci.
Tovariši I Prosim Vas, da vstanete in da stoje zakličemo umrlim tovari šem v znak pijetete trikrat: Slava 1
Premestitev.
V minulem letu je bil premeščen naš tovariš, gospod učitelj Sreš Martin, predsednik nadzornega odbora in čete Tropovci, v Ižakovci, in s tem se je moral odpovedati funkcijo pri nas. Slišimo, da je tam vstopil v četo, radi česar mu želimo, da bi tudi v bratski župi dol. lendavski uspešno uporabljal svoje gasilsko znanje.
Župna pisarna izkazuje v letu 1936 1172 delovodnih številk, je pa obrav navala, upoštevajoč razne okrožnice, zbiralnike, požarna poročila i. t. d. nad 7000 spisov.
Pisarna.
Pisarna se nahaja v poslopju sta rešine župe tovariša Benka Josipa in mislim, da je naša moralna dolžnost, da se siarešini tovarišu Benku tu jav no iskreno zahvalimo, za triletno uporabo pisarniškega lokala, razsvetljave, kurjave in čiščenja ter gotove opreme.
Župna uprava poseduje glasom inventarja: 1 delovodnik, 1 kazalo, 1 sejni zapisnik, 1 blagajniško knjigo, 2 poštni knjigi, 1 imenik članstva, 1 inventar, 1 evidenco veselic, 1 zbiralnik okrožnic, 1 zbiralnik spisov trajne vrednosti, 1 evidenco požarov, triletni arhiv, 1 omaro, 1 pisalni stroj, 2 sto lici, 1 umivalnik, 1 košaro za papir, 2 blazinici, 4 štampiljke, 1 tintnik, 1 šapirograf, 3 let. vezanih BGasi'ce9", 4 gasilke kolendarje, 2 knjigi organizacija gasilstva, 1 gasilski zakon, 1 vatrogasna spomenica, 1 uredbo za telesno vzgojo naroda, Vatrogasno biblioteko, 2 knjigi sodobne g3sil6ke službe, in eno sliko Nj. Vel. kraljeviča Tomislava.
Veselice in prireditve.
Župna uprava je v letu 1936 odobrila raznim gasilskim četam 87 veselic.
Glasom doposlanih obračunov so doprinesle veselice skupno 41.789 20 Din čistega dobička, ki se ga je uneslo, v svrho nabave gasilskega pribora, v četne blagajne.
Poročilo blagajnika.
S podporo banovine za leto 1934 in 35, ki je bila nakazana v aprilu 1936, je župna uprava imela v letu 1936 31 704.50 Din dohodkov. Blagajnik je Specificiral dohodke.
Izdatki, upoštevajoč gotova izplačila tudi za leto 1935 so znašali Din 10 543 75 - Od tega je naloženo 1000 Din v kreditni banki kot fond za nabavo reševalnega avtomobila.
Dalje pripomni blagajnik, da niso tovariši, starešina Benko Josip, tajnik Čeh Franc in blagajnik Lanšček Franc vso dobo svoje funkcije prejeli na roko nobenega honorarja, marveč da se ta denar hrani v Kreditni banki in se ga uporablja za podpore siromašnim in pridnim četam, kakor tudi za ponesrečene in siromašne tovariše gasilce.
Predsednik nadzornega odbora tov. Obal Evgen poroča, da so člani nadzornega odbora natančno pregledali vse poslovanje župne uprave in našli vse v lepem redu. Predlaga razrešnico in obenem zahvalo upravi za natančno vodstvo vseh poslov, posebno pa tov. starešini Benku Josipu, tajniku Čeh Francu in blagajniku Lanšček Francu za brezplačno triletno delo ter pisarju tov. Klanjšček Štefinu za skrbno izpeljavo administrativnih del.
Tako poročilo blagajnika, kakor nadzornega odbora, so zborcvalci soglasno in z odobravanjem sprejeli.
MLATILNICO
na parni pogon 6 HP, znamke MAV, v dobrem stanju, po najugodnejšimi pogoji prodam.
Bohar Adam
Dol L ndava.	2

!

KonJereicem
je nadalje na razpolago bsnovinski žrebec , Nonius" na postaji
velepof eitva v Rakiianu
KmETIJSM)
Konjereja.
(Nadaljevanje.) Da se kobila navzlic vsej previdnosti le ne ubreji, je mnego vzrokov. Navedel bom le najbolj pogoste.
če^se kobila tudi po ponovnem zaskočenju ne ubreji, se naj žrebca menja, ker dostikrat je krivda na semenu samem. Uspeh je navadno precej dober. Delajo celo tako, da pre-puste prvi dan gonjenja prvotnega žrebca, četrti ali pa poznejši dan, če se še geni, pa drugega žrebca. Tako postopanje je nerodno le toliko, da se potem nemore z gotovostjo trditi, kateri žrebec je oče. Ko žrebe odraste se pa tudi to lahko ugotovi.
Sestradane, zgarane kobile se tudi ade ubrejijo, ravnotako predebele, ost je dostikrat vzrok, da gonimo zastonj kobile k žrebcu. Celo zi-itnajo dobro hrano (na račun gode), delajo skoraj nič, so debele kot projniki, pod žrebca pa pridejo predno se začne pomladansko delo. Tudi na novo kupljene kobile se ne ubrejijo rade, vsaj tako dolgo ne, dokler se ne navadijo na noVe razmere, gospodarja, hlev in hrano.
Ravnotako delajo težave premlade in prestare kobile, nekatere pa celo odklanjajo gotove žrebce, kakor tudi nekateri žrebci premlade, prestare ali različno barvne kobile. Torej tudi tu igra vlogo gotova simpatija.
Dostikrat so vzrok jalovosti prirojena ali po težkih porodih pridobljene napake v nožnici. Izkušnje so pokazale, da je večkrat vzrok temu tudi [ sluz v nožnici, ki je kiselast in kot tak hitro uniči seme. Pri takih kobilah ali pa sploh pri vseh, ki se po parkratnem zaskočenju ne ubrejijo, priporočam, da se jim, predno se jih pelje na piemenilno postajo, izpere nožnica s 5% raztopiino jedilne sode. Kakih 5 g. jedilne sode se raztopi na I. tople vode. Kdor nima primernega orodja, naj vzame navadno gumijevo cev, katero natakne na lijak (trajter). Gumijevo cev se namaže z oljem, vtakne previdno kakih 20 cm globoko v nožnico, vzdigne lijak, kamor se vlije pripravljena tekočina, ki pa mora biti še zadosti topla. Stvar ni nevarna, če tekočina ni prevroča ali premrzla, uspeh je pa neverjetno dober.
Takšna gumijasta cev z lijakom se pri živini tako dostikrat rabi, zato bi to spravo moral imeti vsak boljši po-( sestnik.
Kobilo se naj pripusti že pri prvem gonjenju po žrebenju, ker iz-| kušnja kaže, da se tedaj kobile poprej ubrejijo, kot pa če se jih goni k žrebcu pozneje.
če se kobila ne ubreji, je navadno kriva ona, le malokdaj žrebec.
(Dalje.)
Gniloba kopitne žabice pri konju.
Vprašanje: Pri moji kobili se pojavlja že par zim zaporedoma gniloba kopitne žabice v tako veliki meri, da kobila celo šepa. Kako naj to odpravim?
Odgovor: Gnilobo žabice povzroči slaba nega in čiščenje kopit, posebno pa še, če stoji konj na vlažnem. Kopita naj vam kovač dobro očisti, vse kar je gnilo na žabici naj izreže. Na *ako očiščeno žabico potrosite večkrat prašek od zdrobljene modre ali zelene galice, ali pa namažite dnevno s tekočo smolo (dobite v drogeriji). Konj pa mora stati na suhem. Zato ie tudi tekoča smola boljša, ker ta zamaže žabico tako, da ne pride vlaga do nje.
Vaša kobila pa je še posebno nagnjena na to bolezen. Zato morate na njo še bolj paziti. Priporoča se take konje postaviti v hlev, kjer so ilovnata tla. Konj, ki stoji na ilovici, ne dobi te bolezni, pa baje tudi kopitnega raka ne.
VSE VRHE
manufakturnega blaga, ter srajce, kravate, nogavice, volneni (delen) robci in ravnokar doposlaao sveže
specerijsko blago
po znatno znižanih cenah se dobi samo pri
FERDO HORVATH
manufaktura in specerija BOGOJINA - PREKMURJE.
Radi selitve $E PRODA MALO
POSESTVO, ki meri približno 9 oralov. Poizvedbe pri Matija Kos posestnik, Sodišinci št. 30 pošta Rankovci.
Proda
po zmerni ceni kompletno, uB malo rabljeno, železo za en stroj za predelavo lokomotive na samohod 4 ali 6 HP. Več se poizve pri STIVAN FRANC, gostilničar, Bodonci. ^
POSREDOVALNICA POSESTEV,
Maribor, Slovenska 26.
ugodna prodala:
V	Hurski Soboti:
Stanovanjska hiša Din 35 000.-, stanovanjska novo zidana hiša Din 45 000-, hiša z gospodarskim poslopjem in 2 orala zemlje Din 35.000.-, Hiša z gospodarskim poslopjem in 4 oral. zemlje Din 75 000.-, Novo zidana dvostanovanjska hiša s gospodarskim poslopjem Din 120.000 Stanovanjska novo zidana hiša Din 160.000Trgovska hiša Din 75 000.-, Enonadstropna trgovska hiša Din 400 000, Centrumna velika trgov, hiša Din800.000-, Funduše od Din 2000- dalje in razne oratje zemlje, travnikov in gozdov.
V	Tešanovcih:
Novo zidana hiša z gospodarskim poslopjem ter 26 oralov prvovrstne zemlje Din 520 000-
V	Bakovclh:
Novo zidana gostilna z gospodarskim poslopjem Din 120000,-
V	Vučji Gomili:
Hiša zidana z gospodarskim poslopjem in 26 oralov zemlje Din 300.000,-
V	Beltincih:
Novo zidana gostilna s gospodarskim poslopjem in zemljiščem Din 140.000-
V	Črncih:
Polovico veliko zidane hiše s pospodar-skim poslopjem in 4 oralov zemlje Din 40.000,-
V	Očeslavcih:
Novo zidana hiša s gospodarskim poslopjem in 24 oralov prvovrstne zemlje Din 90.0000 -
V	Dragotincihi
Zidana hiša s gospodarskim poslopjem in 26 oralov zemlje Din 110.000,-ter razna stanovanjske hiše, posestva, gostilne, trgovine, mline, vile itd. po vsej državi. Vse informacije daje brezplačno :
KRČMAR ŠTEFAN, Murska Sobota, Mojstrska 9.
Posl. št. J. 1149/36
Dražbeni oklic
Dne 29, april* 1937. ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive, travnikov. Zemljiška knjiga: Neradnovci 10/432 vi. št. 1, 25/800 vi. št. 83, 10/320 vi. št. 110, 111, 179, 127, 129, 130, 131, 132, 133, 134. Cenilna vrednost: 6131 D. 75 p. Vrednost pritiklin: 1995 Din. Najmanjši ponudek: 4085 D, 92 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Snske iBdiiče v Honki Sekati.
odd. IV4. /3. 1937.
Od 1. aprila
ponižanje cen I
Radi novega obdavčenja konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile pri nas izdelane Tivar obleke od 1. aprila dalje.
Do tega roka nam je še mogoče prodajati po nizkih cenah.
Vsled tega si pravočasno zasigurajte in nabavite čimpreje naše cenene in prvovrstno izdelane obleke.
TIVAR OBLEKE
Posl. št. J 1276/36.
Dražbeni oklic
Dne 26. aprila 1937. ob 9. uri bo na licu mesta v Kukeči dražba nepremičnin: hiše, njiv itd. Zemljiška knjiga: KukeS vi. št. 71, 35 39, 66, 68, 97, 115 ; 1/8 vi. št. 55.
Cenilna vrednost: 85661 Din 25 p.
Vrednost pritiklin : 10628 Din.
Najmanjši ponudek: 57109 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem nareku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srisko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. dne 17/3. 1937.
Posl. št. J. 1180/36.
Draibeni oklic
Dne 29. aprila 1937. ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18, dražba nepremičnin: hiše, njive, pašnika. Zemljiška knjiga: Dol. Slaveči 1/5 vi. št. 25, 1/10 vi. št. 130, 528.
Cenilna vrednost: 3299 Din 70 p.
Vrednost pritiklin: 492 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 2200 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megla uveljaviti glede nepremičnin, v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sniko sodišče v Hunkl Soboti, odd. IV., dne 4/3. 1937.
Posl. št. J. 711/36.
Draibeni oklic
Dne 1. maja 1937. ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: hiša, njiva in gozd. Zemljiška knjiga: Otovci 45/840 vi. št. 2, 120, 254, 255. Cenilna vrednost: 43314 Din. Vrednost pritiklin: 390 Din.
Najmanjši ponudek: 28876 D. 10 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljaviti glede nepremičnin, v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče v Hunkl Soboti, odd. IV., dne 12. III 1937.
Posl. št. J. 1442/36.
Draibeni oklic
Dne 29. aprila 1937. ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: njiv, gozda in travnikov. Zemljiška knjiga: Fokovci 3/16 vi. št. 45, 3/20 vi. št. 81, 1/2 vi. št. 327, 1/10 vi. št. 337.
Cenilna vrednost: 7527 Din 90 p.
Najmanjši ponudek : 5018 Din 60 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sreiko sodišče v Hunkl Soboti,
odd. IV. 4/3 1937.
Draibeni oklic
Dne 29. aprila 1937. ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: hiše s trgovino, njiv in travnika. Zemljiška knjiga ; Canko-va vi. št. 257, Korovci vi. št. 164.
Cenilna vrednost: 176645 Din.
Najmanjši ponudek: 117763 D. 33 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljaviti giede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draibeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sniko udliii v Hmkl Sekati.
odd. IV., dne 4/3. 1937.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski 5°boti.
Kako zatreti krošnjarstvo.
Z nastopom spomladanskega vre mena se bo začela (udi nova sezona za krošnjarje, kateri bodo sir urno uporabili lepo vreme za svoja potovanja in ponujali raznovrstnega blaga od hiše do hiše, ter od vasi do vasi. Da bo naše članstvo točno informirano o obstoječih predpisih za zatiranje krošnjarstva in bo lahko krošnjarje sproti in neposredno prijavilo na licu mesta oblastem, podajamo zato naslednja navodila.
Glede mest, v katerih je po veljavnih predpisih prepovedano ali omejeno opravljanje krošnjarstva ter glede krajev, katerih prebivalci uživajo posebne ugodnosti, so veljavni naslednji predpisi:
A)	V krajih izven Srbije in Črne gore, v katerih je bil v veljavnosti zakon (patent) o krošnjarstvu, je prepovedana trgovina brez stalnega poslovnega kraja v naslednjih mestih: (omenili bomo radi aktualnosti le dravsko in sosednjo savsko banovino.)
1.	V dravski banovini: V Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju ter Bledu, Rogaški Slatini. Dobrni in Radencih (za časa kopališke sezone).
2.	V savski banovini: V Zagrebu, Sisku, Karlovcu, Senju, Jastrebarskem, Krapini, Kostajnici, Petrinjf, Dugi Rtsi, Os'jeku, Slavonskem Brodu, Slav. Po-žegi, Bjelovaru, Virovitici, Daruvaru, Djakovu, Suhopolju, NaŠicah, Pakracu, Vukovaru in na vsem območju liško-krbavske župnije.
B)	Prepoved krošnjarenja v pod »A" navedenih krajih pa ne velja za ljudi, ki so pristojni v krajih, ki imajo glede krošnjarenja privilegije in ki so spodaj navedeni, kot tudi za predmete domače hišne delavnosti, domač, obrta.
Pooblaščeni krošnjarji, kot tudi krošnjarji z izdelki domačega obrta, smejo krošnjariti v prepovedanih krajih samo pod pogojem, da je ta pravica krošnjarenja v dovolilu izrečno navedena, kot tudi da so v njem navedeni tudi predmeti, s katerimi smejo v prepovedanih krajih krošnjariti.
C)	Kot pooblaščeni krošnjarji se smatrajo za enkrat naslednje osebe:
1.	Prebivalci črnomeljskega okraja in s'cer iz občin: Črmošnjice, Poljane, Sušice, v novomeškem okraju ter pre bivale! občin: Butoraj, Čeplje, Dobli-če, Dragatuš, Planina pri Semiču, Dolsko, Radence, Stari trg in Talčji vrh v črnomeljskem okraju, glede prodajanja tako imenovanega »kočevskega blaga" (to je ostrig, oljčnega olja, rožičev, ctron, ruma in vina), iz Dra ge pa glede f g, granatnih jabolk, lešnikov, kalamarov, krapov, kostanja, lovorovega listja, mandeljnev, školjk, pomaranč, riža, sardel in sardin, želv, grozdja, cvebov, bonbonov, čokolade iq drugih predmetov, ki so jih do sedaj prodajali.
2.	Prebivalci Gorskega kotara savske banovine ter občine severinske in bosiljevačke v vrbovskem okraju z vsemi predmeti, ki so našteti pod točko 1., prebivalci Čabarskega okraja pa ie s krošnjarenjem z nepredelanimi koralami, prebivalci bivše Modriško-Reške županije pa glede krošnjarenja s destiliranim oljem, kobrom, kafro, klinčki, čokolado, žafranom, poprenki in koledarji. Prebivalci klanješkega, krapinskega, ludbreškega, novomarov-skega, pregradskega, varaždinskega, zlatarskega in ivaneškega okraja glede kroinjarenja z lončarskimi, glinastimi predmeti, lesenimi škafi, kadmi, pali-
cami itd. lesenimi krožniki, čepi, pri-trjevalkami za perilo, lesenimi žlicami, pletenim blagom, vilicami, kladivi za meso in sladkor, siti, valjarji, pralnimi deskami, velnicami za žito in meko, piščalkami za otroke, brusi in podobnimi stvarmi.
3. Slovaški žičarji in krparji kotlov, ki so iz bivše oraške županije v do navski banovini.
Č) Krošnjarji iz imotskega, splitskega, duvanjsko ter livarskega okraja smejo v prepovedanih krajih predajati drobno galanterijsko blago, ki so ga dosedaj prodajali. Ta ugodnost pa ne velja za krošnjarenje v obmejnih krajih.
D) V obmejnih krajih je dovoljeno krošnjarenje samo prebivalcem obmejnega okraja. Ta omejitev pa se ne nanaša na privilegirane krošnjarje, navedene pod ,C".
Kot obmejni kraji se smatrajo:
V dravski banovini: okraji Dolnja Lendava, Gornji Grad, Kamnik, Kranj, Logatec, Ljutomer, Maribor desni in levi breg, Murska Sobota, Slovenji Gradec, in Radovljica.
Glede prenašanja neokretnega blaga je prepovedano, da trgujejo osebe ki so dobile predpisano dovoljenje z industrijskim nekretnim blagom z pločevino, emajliranim in steklenim blagom, tvorniškimi slamniki, slikami itd. Po določilih navodil ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. julija 1935, št. 12 554 - U, ki je bilo do stavljeno obenem z razpisom z dne 5. avgusta 1935, VIII it. 23 545 od Ban-ske uprave in v katerem je podrobno pojasnjeno, na kateri način se sme kupčevati z blagom potujoč iz kraja v kraj in od hiše do hiše, je najstrožje povedano, da se to blago odvaža na vozovih ali avtomobilih v posamezne kraje ali sejme na podlagi dovoljenj, ki jim jih je izdalo pristojno oblastvo za kupčevanje na podlagi § 177 obrtnega zakona. Določba in smisel prejšnjih predpisov, ki so začasno še ostali v veljavi po uveijavljenju obrtnega zakona se glasi glede količine blaga, s katerim se sme krošnjariti, da sme imeti lastnik dovoljenja samo toliko blaga, kolikor ga more sam nositi. Vsako prekoračenje te količine je najstrožje prepovedano. To načelo je bilo izraženo že § 16 bivšega zakona o krošnjarstvu, ter je tudi sedaj izraženo v § 177, obrtnega zakona.
Izjemoma se more dovoliti samo, da smejo te osebe prevažati do kraja poslovanja predmete domačega obrta in to zlasti; sita, sode korita, glinasto in lončeno posedo, k' šare, brezove metle, vile, lopate, apno in podobno
Z gornjimi navodili se naj članstvo poslužuje ob vsaki priliki pri ovadbah krošnjarenja, kajti s temi pojasnili lahko svoje ovadne tudi zakonito ped prejo. Krošnjarstvo je ovsditi najbližji oblasti: policiji, žandarmeriji, občin: ali pa Sreskemu načelstvu, je pa po trebno da se ovadba prijavi takoj tudi pri Združbi trgovcev, katera bo to podprla in točneje zasledovala. Pose bej opozarjamo nato, da se z manu-fakturnim blagom sploh ne sme krošnjariti nikjer, posebej pa še pri nas ne, ko smo v obmejnem srezu. Tudi se ne sme voziti blago po avtomobilih ali vozovih, kakor se je to do se daj v večini siučaj h dogajalo. Združ ba se bo na to vprašanje ie povrnila in dajala članstvu sproti potrebna navodila.
Važna okrožnica za pobijanje neupravičenega krošnjarenja:
Potom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo prejeli od Kraljevske banske uprave dravske banovine za čim bolj uspešno pobijanje krošnjarstva sledečo okrožnice, ki jo v točnem prepisu citiramo:
.MbvsIii banska upravo dravske banovine
Ljubljana, dne 9. msrca 1937. VIII. No. 1894/1.
Predmet: Pobijanje neupravičenega krošnjarenja.
Okrožnica vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom.
Kraljevska banska uprava je že večkrat, zlasti pa z okrožnico z dne 23. III 1935, VIII. No. 505/2, in z mnogimi konkretnimi odredbami naročila, da se pobija nedopustno krošnjarenje in nedopustno ponujanje blaga po agentih. Giede obeh vrst nezakonitega delovanja je hkratu izdajala tudi tolmačenje veljavnih predpisov in navodila.
Vendar se opaža, da praksa prvostopnih oblastev ne zadovoljuje in povzroča še vedno pritožbe trgovskih krogov, ki jim krošnjarenje in obhodna trgovina ogroža eksistenco.
Največ pritožb prihaja na kralj, bansko upravo zoper krošnjarenje z manufakturo. V iem pogledu je kraljevska banska uprava večkrat Intervenirala, zlasti proti tujim prodajalcem manufakture, pa tudi glede domačih interesentov, ki prihajajo največ iz bivšega metliškega okraja, je bilo danih že precej izčrpnih navodil.
Ker dosedanji ukrepi glede prodaje
manufakture niso mogli pokazati za-željenega uspeha, je kralj, banska uprava predlagala pod VIII. No 3359/2 z dne 28. decembra 1936. ministrstvu za trgovino in industrijo, da se krošnjarenje z manufakturo sploh prepove.
Dotlej, dokler ne izide predlagana ministrska odredba, pa se vnovič opozarjate na strogo uporabo dosiej danih navodil. Da ne bi opešala nadzo-rovalna služba, izdajte takojšen nalog na vse podrejene organe, da se poostri kontroia nad krošnjarji in trgovskimi agenti. Izvede naj se intenzivnejše pregledovanje izkazil, oo vloženi ic kazenskih prijavah pa naj se kakor doslej hitro in »trogo postopa.
O izdanih odredbah poročajte do 20. t. m.	Ban:
Natlačen s. r."
Glasom gornje okrožnice Kr. banske uprave, je izdalo tudi naše Sresko načelstvo na vse podrejene organe potrebne ukrepe za pobijanje nelegalnega krošnjarstva, ter vabimo zato ponovno članstvo, da ovadi vsak slučaj krošnjarenja najbližji orožniški stanici ali občini, obenem pa tudi nemudoma sporoči zadevo nam, da bomo lahko ovadbo na merodajnih mestih podprli.
Cllinhn iijtp dobro izurjen avtosedlar-ulllaUU lubC ski pomočnik. Sprejme tudi drugo službo — govori več jezikov. Naslov v tiskarni.
Cenjenemu občinstvu,
posebno pa državnemu in privatnemu uradništvu vljudno sporočam, da sem otvoril v Šolski ulici v hiši g. Pauriča trgovino z mešanim blagom in
mleftarno z vsemi vrstami mlečnih izdelkov.
Vse blago je prvovrstne kvalitete.
Cene najnižje, postrežba točna in solidna. Spoštovana publika naj se izvoli o tem prepričati.
Za obilen obisk se priporoča
HORVAT GEZA.
SEMENA:
Zoper sadne
DETELJA črna, Lucerna, inkarnatka, bela detelja TRAVINO semenje, Angleška ljulka Italjanska ljulka. Mešanica za ilovnato zemljo, mešanica za laporno zemljo, mešanica za parke posebno nizka PESA: Eckendorfska rumena in rdeča, Mamuth rumena in
rdeča, sladkorna repa GRAHORICA; letna in zimska, kakor vse vrstno vrtno in cvetlično seme.
Za vso semenje se garantira, da Je kaljivo !!
Škodljivce : Dendrin, Neodendrin, Arborin, Biljobran, Tobačni
KM
I
izvleček, mazavno milo, žvepleno apneno brozgo, žveplo čiščeno mleto, Aresin, Uraniazelenilo, Nosprasen, Solbar itd. Cepilno smolo, lepilo za gosenice in mravlje.
TravniSke brane od 120 do 180 cm širine ter od 45—120 kg težke Drevesne škropilnice ; Automatske nahrbtne, prevozne in ročne Trijerje za čiičenje zrnje vseh vrst; kakor ostale stroje t. j. slamoreznice,
reporeznice, sejače za vsakovrstno zrnje in koruzo Umetna gnojila; za pomladansko gnojenje.
Ima po najnižjih dnevnih cenah, stroje in škropilnice po originalnih fabričnih
cenah vedno na zalogi
CEH FRANC, trg. z mešanim blagom M. Sobota
Kdor želi kupiti AVTO nai kupi voz znamke
rsADLER"

Najboljši
Hajelegantneiii
Najbolj ekonomičen Najsolidnejii