»■•to XIV. Š«ev. 257 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubliana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek 12. novembra 1940 naročnina na mesec Preleman v nnravl ali oc ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tuiina 30 din. '*----------- *...................... RAČUN * POSTNI ČEKOVNI 11.409 Cena din 1.— Molotov v Berlinu Danes dopoldne Je bil sovjetski zunanji komisar Molotov v Berlinu sprejet na najveličastnejši način V Berlinu zatrjujejo, da gre za razgovore o dokončni organizaciji Evrope in vsega *veta pod vodstvom zveze Nemčije, Italije, SSSR in Japonske — Sporazum v načelu že obstaja in pomeni berlinski sestanek le formalni zaključek BERLIN, 12. novembra. ZPV. PREDSEDNIK SVETA LJUDSKIH KOMISARJEV SOVJETSKE ZVEZE MOLOTOV, KI JE V NEDELJO ODPOTOVAL ^Moskve na obisk v nemčijo, je danes dopoldne prispel s l^SEBNIM VLAKOM SKUPAJ S SVOJIM SPREMSTVOM IN Z NEMŠKIM ZUNANJIM MINISTROM VON RIBBENTROPOM, KI SE MU JE PELJAL NAJETI DO KRALJEVCA, V NEMŠKO PRESTOLNICO, KJER JE BIL IZRED-«0 VELIČASTNO SPREJET. MOLOTOV BO OSTAL V NEMČIJI NAJBRŽE D° PETKA, Odhod komisarja Molotova iz Moskve s^^VA, 12. nov. DNB, Predsednik *eta ljudskih komisarjev in zunanji k#-*®ar Molotov je odpotftval i* JVU> ve v nedeljo ob 18.50 s posebnim vla-Proti Berlinu, V njegovem *prem-Bllsu J® 32 višjih funkcionarjev raznih ko-(mbistrnlovlt zunanjega, tr-industrijskega, notranjega, l,T*! kega, tiskovnega itd. Z istim vl3" s°ni ie odpotoval v Berlin s svojim emstvom 4udi nemški moskovski ve- leposlanik grof Schulenburg. Postaja, s katere je vlak odpeljal, je . bila vsa okrašena s sovjetskimi zastavami. Na peronu je bila razvrščena častna letalska četa, katero je Molotov med sviranjem sovjetske himne obšel. Nato se je Molotov pozdravil z nemškim veleposlanikom. Od njega so se na postaji poslovili mnogi visokj civilni in vojaški sovjetski funkcionarji ter nekateri tuji diplomati. Ob premiku vlaka je godba zopet zaigrala. Pred sklenitvijo daljnosežnih zvez bi| LIN. 12. nov. ZPV. V Berlinu so te izvršene velike priprave za najplodnejši sprejeli sovjetskega zunanjega ■ 1 tra Molotova. Ves nemški tisk obilja obsežna poročila o Molqtovljevein I^vanju in članke, v katerih naglaša "pomni pomen tega Obiska, s katerim j® bo iskreno prijateljstvo med Nemčijo " Sovjetsko zvezo še močno poglobilo. n se neuradno zatrjuje, prispe ob lii obiska Molotqva v Berlin tudi ita-Janski zunanji minister grof G i a n o • kar dokazuje, da gre za razgovore velikega obsega, ki se ne bodo nanašali samo na odnošaje med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, ampak sploh med Sovjetsko zvezo in silami osi, vštevši Japonsko. Prihod Molotova predstavlja v Berlinu sploh največjo senzacijo. Na poučenem mestu zatrjujejo, da pomeni ta obisk, da je teren za velike pogodbe s Sovjetsko zvezo že pripravljen in da gre sedaj le še za zadnje formalnosti. Tu naglašajo tudi, da se pogajanja za prijateljski pakt med SSSR in Japonsko prav tako uspešno približujejo zaključku in je treba pričakovati že takoj- po vrnitvi Molotova v Moskvo formalni podpis zadevnih aktov. Splošno prepričanje, ki vlada v Berlinu, je, da gre sedaj za sklenitev velike štiri-zveze med Nemčijo, Italijo, Sovjetsko zvezo in Japonsko. S tem bi bil tudi v Aziji popolnoma zlomljen ves angleški vpliv. Reorganizacija vse svetovne politike BERLIN, 12. nov. United Press. »Ese-ner National Zeitung«, ki stoji v tesni zvezi z Goeringom, piše ob priliki obiska Molotova v Berlinu, da bodo ob tej priliki razpravljali ne samo o novem redu v Evropi, ampak sploh o reorganizaciji vse svetovne politike v zvezi z bodočim zlomom velikobritanskega imperija. ?bli-žanje med Nemčijo in Sovjetsko zvezo je omogočilo tudi likvidacijo starih Sporov med Sovjetsko zvezo in Japonsko, kar bo povzročilo, da bosta Sovjetska zveza in Japonska dobili večjo svobodo akcije. List pravi ob koncu, da je sedaj napočil čas, ko je mogoče že razpravljati o nasledkih, ki so nastali iz aktiviranja evropske vojne in da se( istočasno sklene tudi novi dokončni sporazum za bodočnost. BERLIN, 12. nov. Unp. Sovjetski komisar za zunanje zadeve, Molotov, je prvič obiskal Nemčijo. Ob tej priliki poudarjajo, da bo konferenca med njim in Hitlerjem zelo daljnosežnega pomena. Ni izključena formacija sil med Nemčijo, Italijo, Japonsko in Sovjetsko zvezo, ki naj bi nastopila proti vsem anglosaksonskim interesom na zemeljskem globusu. Odpirajo se vrata v novo življenje BERLIN, 12. nov. DNB. Diplomatski obisk Molotova je predmet velikega zanimanja. Predvsem se naglaša, da bo med štirimi zainteresiranimi silami odstranjeno vsako trenje, da se tako omogoči prijateljsko sodelovanje na vse strani. Tako Nemčija kakor sovjetska Rusija sta prepričani, da pomeni blagostanje ene obenem tudi korist druge. Diplomatska Korespondenca piše, da sta tudi v vojaškem pogledu obe državi in-teresirani, da sta neodvisni od zunanjih okoliščin. Nič ni moglo preprečiti, da bi obe državi složno ne rešili vsega na skup- teza kulis francoske kapitulacije se je hotel preseliti v Afriko in nadaljevati vojno, pregovoril pa ga je Laval — Fran-c°ska vojska jo bila čisto desorganizirana in v Afriko bi bilo mogoče prepeljati kvečjemu ' do 20.000 moš . VICJIV, 12. novembra, jlpvas. „Pa-J* Soir“. nadaljuje s pogledi m» ruz-I dogodkov v dramatičnem mesecu j, ed padcem Francije. Pravi, da je g eynaud preselil vlado. iz Pariza v ^Su\ ki je bil najbolj kritičen na j^nti ier prepustil .Francijo usodi. 0 je izgubil večino v vladi, ga je ^meslil Petain, Ta je sklenil za-°sUi za premirje, Uerriot in Dala* dier sta pritiskala na predsednika re- jj 'kliko, naj skupaj z vlado in purlu* j^htOm zapusti Francijo, brez ozira ® stališče Petaina. Lebrun je res za* dei^1 ^tuina, naj mu dovoli zapustiti (j Petajn je odvrnil, da ostane p lrH>, nuj se zgodi kar koli. Laval je .Izpričeval parlamentarec, da njpru- doma in deUU usodo ž mtro- 'ttcrhii ^il lupine poslancev je jal ^avai k Lebrunn in ga nagovur-N da ne sme zapustili domovine. 'Ly morenm dovoliti, da SO vlada pre-■ v. Afriko in tam nadaljnje z j>rez-ro S .0; brezupno vojno. Predsednik j .Publike je nosilec politike iil če od-vip 1 ^osle odnesli s seboj iudi pra* lov vlud°- llevnaudovo in ciurf.hii-hoč P°btiko je vlada obsodila. Kaj dal' 8 lo Pohtibo za vsako peno pa- nobenim pogojem nj- ■a e te pravice.'* Lebrun ni odgovp-Ue i Val ic nadaljeval; ,.Nikoli se 2da' e smeli vrniti v Francijo, če odidete iz nje. Vsi vam bodo upravičeno očitali, da ste jo izdali!.** Lebrun se je končno odločil, da ostane doma. VICHY, 12. nov. Havas. Novi podatki o stanju Francije tik pred premirjem kažejo, da je imela Nemčija 125 svojih divizij na francoskih tleh, Francija pa samo 20 do 25. Glavni del angleških čet je bil vkrcan pri Dunkerqueu ali je pa hil zajet. Dve angleški diviziji, ki sta sodelovali ob spodnji Seini, sta se vkrcali kasneje v Saint Valeryiu in Brestu na ladje ter prepeljali v Anglijo. Francosko letalstvo ni imelo ne dovolj‘aparatov, ne letališč ter ni moglo sodelovati s sttlio-zemno vojsko. Deseta armada je bila presekana s prediranjem Nemcev k Ro-danu in Loiri, skupine tretje armade, ki So še imele zvezo, so pa razpolagale sa- mo še z 10 do 12 divizijami, ki so se umikale k obali. Devet divizij druge armade je bilo obkoljenih v Vogezih; imele niso ne streliva ne hrane. Edino prva francoska armada v Alpah je ostala kontaktna in je držala fronto proti Italiji. Položaj za Francijo je bil po oceni vojaških strokovnjakov nad vse kritičen. Če bi se vojna nadaljevala, bi bilo pohojeno vse francosko ozemlje, zajeta bi bila vsa francoska vojska z begunci vred. Vojno v Afriki ni bilo mogoče nadaljevati, ker bi se z razpoložljivimi ladjami lahko prepeljalo komaj 15.000—20.000 mož. Mimo tega bi bilo y slabo organizirani industriji severne Afrike kaj težko opremiti vojsko, še manj pa bi bilo mogoče iz nje spet osvoboditi Francijo. ni osnovi. Imperialistična vojna Anglije je bila izhodna točka za sedanje stanje. Prostor obeh držav je zdaj izven spora in treba je storiti vse, da nobena sila ne bo mogla v njem motiti življenja. Izključene bodo od tod vse sile, ki so se pokazale kot destruktivne. Obe dri^vi naj druga drugi zagotovita in priznata nujnost varnega obstoja, Nemško-sovjetsko prijateljstvo je ugodno vplivalo tudi pa Nemčiji prijazne države. Štiri evrazijske sile so pripravljene, spoštovati medsebojne interese ter otvoriti tako vrata v novo življenje. varišev izročitev, kar so tudi storili, zato so bili nadaljnji sklepi soglasni. Angleži bodo napadli Irsko? NEW YORK, 12. nov. DNB. Znani ameriški tednik »New York Enquirer« poroča na podlagi svojih informacij iz diplomatskih vrSt, da so angleška priprave za okupacijo Irske že gotove. Angleži pripravljajo napad na Irsko z morja In iz zraka. Angleške vojne ladje bi v tem primeru napadle Dublin, Cork in Lough Swilly. Istočasno bi vkorakalo 100,000 vojakov iz Ulstra na Irsko. Puščičarski proces v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 12. nov. MTJ. Včeraj se je sešel v Budimpešti tribunal prekega soda in pričel proces proti desetim članom politične organizacije puščičastih križarjev (nacionalistov), ki so bili aretirani zaradi obtožbe, da so organizirali oboroženo zaroto proti miru in redu na Madžarskem ter proti sedanjemu režimu. Redarstvo je našlo pri aretirancih 250 granat ter večje število pušk in samokresov. BUDIMPEŠTA, 12. nov. ZPV, Na vče- rajšnji seji madžarskega parlamenta je nastal velik prepir zaradi vprašanja imunitete poslanca Emila K o v a c s a , ki je sodeloval pri zaroti puščičastih križarjev. Parlament je z vsemi glasovi, razen glasov poslancev puščičastih križarjev in Imredyjevih pristašev, sklenil, da se Ko-vacs izroča sodišču. Ko bi pa bilo treba glasovati še za izročitev štirih drugih poslancev, je poslanec Wirth sam pozval svoje pristaše puščlčaste križarje, naj glasujejo za njegovo in njegovih to- ANTONESCU POTUJE V RIM BUKAREŠTA, 12. nov. General Anto-nescu je danes odpotoval v Rim. Za njim potuje tudi zunanji minister Sturza ter državni podtajnik za tisk in propagando, Constantinescu. ČRNA KUGA NA KITAJSKEM ŠANGHAJ, 12. novembra. DNB. Črna kuga se je pojavila v provinci Tsijang. Od 1(15 okuženih jih je doslej umrlo že 60. \ Stotisoči ton bomb na Anglijo In Nemčijo Uničevalna letalska vojna med Nemčijo in Francijo se je nadaljevala tudi v zadnjih dveh dneh in nočeh — Angleška letala so prvič bombardirala tudi Gdansk VČERAJŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 12. novembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Letalska maščevalna akcija proti Londonu se je nadaljevala brez prekinitve 10. novembra in v noči z 10. na 11. november. Razen tega smo izvedli čaz dan mnogo napadov na razne vojaške cilje v vzhodni Angliji. V pristaniščih Buckshillu, Hastingsu, Dovru, Claktonu in Yarmouthu smo bombardirali skladišča in prometne naprave, v Eastburyju, Margateju in drugih krajih pa železniške proge. Nemške bombe so uničile več barak in zaklonišč za čete. Snoči smo uspešno bombardirali Birmingham in Liverpool ter neko tovarno za orožje v Greenhamu. Neko nemško letalo je vzhodno od Midlesborougha potopilo neko britansko trgovinsko ladjo za 8000 ton. V noči z 10. na 11. november so sovražnikova letala metala bombe na več krajev Nemčije. Povzročila so požar v nekem skladišču, na dveh drugih mestih so pa poškodovala električne naprave. Razen tega so sovražnikove bombe poškodovale tri kmečke hiše. Ena oseba je ubita, devet jih je bolj ali manj ranjenih. V letalskih bojih smo včeraj zbili štiri sovražnikova letala. Pet nemških letal pogrešamo. BERLIN, 12. novembra. DNB.: Ponoči od 10. na 11. t. m., je priletelo nad London, Birmingham, Liverpool, Portsmouth in nad druga angleška mesta več sto nemških letal. Samo na London so letala vrgla več ko 200.000 kg bomb. NEMŠKI OPIS NAPADOV BERLIN, 12. novembra. DNB. Vojno poročilo naglasa dejstvo, da so se akcije nemških letalskih sil v zadnjem času zelo razširile. London, upravno, gospodarsko in vojaško središče je bombardirali dan za dnem, ves njegov obrambni sistem daleč naokrog je stalno izpostavljen razdejanjem. S to taktiko hoče Nemčija streti sovražni odpor. V noči od 10. na 11: novembra je bilo velemesto stalno pod ognjem nemških letal. Navaja se cela vrsta vojaških naprav, ki so bile prizadete. Razdejanih je več železniških prog in skladišč v pristaniščih. Več bomb je zadelo tovarniške naprave v Chante-mu. Ponekod so se letala spustila nizko nad objekte ter s strojnicami povzročila pravo paniko med prebivalstvom. Ljudje so bežali, ne da bi pomišljali na obrambo. Razdejani so bili tudi hangarji in več zaklonišč, med prebivalstvom je moralo bili precej izgub. Posebno močan napad je veljal tudi Liverpoolu in industrijskemu središču Birminghama. Ti dve mesti sta bili že dolgo dan za dnem cilj nemških bombnikov, ker sta zelo važni za angleško industrijo in vojno opremo. Ob severnovzhodni angleški obali je bil potopljen neki 8000 tonski parnik. Angleži so leteli nad Nemčijo ponovno pod okriljem noči. Vrgli so več bomb na raznih krajih, zadeli pa mis cSnili enega vojaškega objekta. DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 12. november. CBS. Včeraj je letelo nad Londonom, ki je imel to pot najkrajši alarm, od kar traja bliskovita vojna v zraku, nad 100 nemških letal. Napad je bil ob 21. uri ter je povzročil le majhno škodo. LONDON, 12. novembra. Unp. Angleški bombniki so leteli nad nemškimi mesti tja do Gdanska, od Baltika do Sredozemlja. Nad Gdanskeom so bili približno isti čas, ko je Molotow prekoračil prusko mejo. Letala z nosilke »Ark Royal« so bombardirala mesto Cagliari na Sardiniji ter druge vojaške naprave na otoku, predvsem letališča. Letalski minister izjavlja, da so angleški bombniki dosegli to pot še kraje, ki leže precej daleč od Gdanska na vzhod. OBSEG ANGLEŠKIH NAPADOV LONDON, 12. nov. CBS. V noči od nedelje na ponedeljek in od ponedeljka na torek so izvršila angleška tetala doslej najrazsežnejše letalske napade na Nemčijo in druge pokrajine. Angleška le. tala so bombardirala nemška mesta od Gdanska do Belgije ter kraje ob severni Atlantski obali, pa tudi razna mesta v Italiji, V Nemčiji so bili'napadeni kraji: Gelsenkirchen, Ruhland, Dresden, Essem Bremen, Mannheim( Amsterdam, Kiel, Duisburg, Dessau, ’ Miinster, Munchen, Berlin, Gdansk itd., v Franciji so bili na- padeni kraji Lorient, Cherbourg, Le Ha-vre, Bolougne sur Mer, Calais, Dunker-oue v Belgiji itd. Na vsa ta mesta, odnosno tamkajšnjo industrijo in pristanišča so bile zmetane ogromne tone bomb ter za-žigalnih bomb. V mnogih krajih so nastale strašne eksplozije in razvneli so se veliki požari. Pri vsem tein je angleško letalstvo izgubilo le pet letal. ANGLEŠKI NAPAD NA GDANSK LONDON, 12. nov. Reuter. V noči od nedelje na ponedeljek je izvršilo anglI* ško letalstvo svoj prvi napad na Gdans (Danzig). To je bij eden doslej najdaljs1 poletov angleških bombnikov, ki so ffl#’ rali preleteti tja in nazaj okoli 3000 »m* Obenem je bil to tudi prvi napad na poj*' ročje zasedene Poljske. Angleški bomo' niki mesta samega niso bombardira« ampak so metali le letake, pač Pa 5 bombardirali železniške postaje in pr°8 Po potresnem razdejanju v Romuniji Uradna poročila so zaradi pomiritve javnosti milejša kakor je resnica —• Petrolejski vrelci so zastraženi in zato ni od tam zanesljivih poročil NEVTRALNO POROČILO BUKAREŠTA, 12. novembra. CBS. Včeraj zjutraj je stresel Romunijo nov močan potresni sunek, ki je tudi pozročil veliko razdejanje. Porušilo se je ob tej priliki veliko hiš, ki jih je bil prvi potres le narušil. število žrtev še zdaleč ni znano in je neprimerno večje, kakor ga navajajo razna uradna porčila, ki se izdajajo v pomiritev ljudstva. Nobenega dvoma ni, da znaša število mrtvih in ranjenih mnogo tisoč. V Bukarešti sami ni skoraj niti enega samega poslopja, ki ne bi bilo kakor koli prizadeto po prvem ali drugem potresu. Včerajšnji potres je še dokončno razdejal palačo hotela »Carleston«. Ker je nastala v kletnih prostorih tudi eksplozija bencina, mislijo, da ni ostal nihče od onih živ, ki so bili tam zasuti. Mnogo mest je napol porušenih in se ruševine šele odstranjujejo, zato bo obseg škode in žrtev znan šele vnekaj dneh. Telefonske zveze v mnogih krajih še vedno niso obnovljene, prav tako tudi ne železniške proge. Velika razdejanja so nastala tudi | doslej so spravili na dan 54 mrtvih in 82 v petrolejskih vrelcih, ki so pa strogo zastraženi in dostop do njihovega ozemlja sploh ni mogoč. Zaradi tega ni od tam znesljiyih vesti, ker jih cenzura sploh ne dopušča. Govori pa se v Bukarešti, da divjajo v petrolejskih vrelcih veliki požari. Potres je prizadejal tudi veliko krajev v Besarabiji, južni Rusiji in v madžarskem delu Transilvanije. VČERAJŠNJE URADNO POROČILO BUKAREŠTA, 12. nov. Rador. Na včerajšnji seji vlade je minister Petrovicescu sporočil poedinosti potresne katastrofe. Posebno močan je bil sunek v Bukarešti, Prahovi, Galacu in Focsaniju. Drugod je bil potres slabšega značaja. Zabeležili so vzvalovanje zemlje v 19 mestih. Ubitih je doslej bilo po znanih podatkih 267 oseb, ranjenih pa 476. V vse poškodovane kraje so poslali zdravniške in sanitetne kolone, hrano, gradbeni material in druge pripomočke za popravilo stavb. Izpod palače »Carltona« so rešili 226 oseb. Pod razvalinami palače je našlo smrt mnogo ljudi; ranjenih prebivalcev »Carltona«. V Bukarešti so morali izprazniti 183 poslopij, * so nevarne, da se porušijo. Manj poško dovane so nadaljnje 402 zgradbe. Vse prireditve in predstave so prepovedane- POMOČ VLADE BUKAREŠTA, 12. nov. Reuter. Vlada je mobilizirala vse inženirje in sanitetno osobje, da jih pošlje na pomoč v ponesrečene kraje, ki so trpeli zaradi katastre-alnega potresa. Takoj so se lotili poprf' vila poškodovanih železniških prog 10 telefonskih zvez. Radio iz Bukarešte stalno daje ljudem navodila, kako naj P05!®" pajo ter jih svari, naj ne zapuščajo domačij. RAZGLAS ANTONESCA BUKAREŠTA, 13. nov. DNB. Predsednik vlade Antonescu je naslovil na narod proglas, v katerem ga poziva, naj ob nesreči ne klone, nego takoj začne s popravilom zgradb, da bo mogoče povzročeno škodo še pred zimo odstraniti. Soddu pripravlja ofenzivo ATENE, 12. nov. CBS. Tudi v ponedeljek in ponoči so Grki odbili vse napade na svoje postojanke. V Solun so spet pripeljali 600 italijanskih ujetnikov. NEKJE V ITALIJI, 12. nov. Stefani: Divizije, ki so sedaj zapletene v vojaške operacije na grški fronti in tiste, ki še tja prihajajo, so združene v armadno skupino, nad katero je dne 9. novembra prevzel poveljstvo general Soddu. Njegovo armadno skupino sestavljajo naslednje armade: deveta armada pod poveljstvom generala Maria Marcellina, ki je dosedaj poveljeval 11. armadi, nadalje 11. armada, nad katero je prevzel poveljstvo general Geloso, do sedaj poveljnik tretje armade. ATENE, 12. nov. CBS.Novo imenovani glavni poveljnik italijanske vojske v Albaniji, general LSaldo Soddu je dospel na svoje mesto. Podal se je že v minili noči na položaje v Epiru, kjer bo organiziral močno italijansko ofenzivo proti Grkom. Italijanska letala nameravajo spuščati v gorskih predelih za hrbtom Grkov tudi padalce. Vzdolž utrjene grške črte nameravajo vreči velike sile svojih čet, kar pričajo priprave in velika zbiranja vojaštva pred fronto, RIM, 12. nov. CBS. Javljajo, da so italijanski rušilci ustavili oddelek angleških vojnih ladij blizu Krete. Dva rušilca sta bilo poškodovana. Od kar traja vojna, so Italijani uničili 554 letal na vseh bojiščih izgubili so pa 84 svojih. RIM, 12. nov. Stefani. »Messaggero« piše, kako je Anglija stavila vso nado le na koalicijsko vojno s Francijo. Po zlomu slednje pričakuje vojnega materiala iz Amerike. Med mnogim zavezniki ji je zdaj osata le še Grška, katere pomoč je pa znana vsemu svetu. Pustošenje tornada po Ameriki NEW YORK, 12. novembra.: C. B. S. Včeraj je pustošil močan tornado USA. Temperatura je padla ha nič stopinj. Ubitih je bilo 18 oseb, več pa težje ranjenih. škoda znaša nad milijon dolarjev. Tornado je divjal vse od' Rdečega gorovja tja do Kanade in Mehinkanskcga zaliva. Močan in mrzel severni veter je udaril za njim s tečajnih krajev na jug ter povzročil, da je padla temperatura na mah za celih 20 stopinj C pod ničlo. Tudi ob zahodni obali Kanade je’ bilo nenadoma zelo mrzlo. Tornado je posebno divjal po državah Louisiana, Texas, Mis-sissippi, Kansas, Illinois, Michigan ter razrušil telefonske in brzojavne .* naprave. Prizadejane so tudi železrtjške. proge ih so morali na večih zvezah ustaviti promet. Boji v Afriki RIM, 12. nov. CBS. Iz Ritna Javljajo, da so italijanske čete znova zavzele Ga-labat na abesinski meji. Nasprotno tej vesti pa javljajo Angleži iz Kahire, da so v protinapadu pognali Italijane Iz mesta ter po hudih bojih ga spet zasedli. NEKJE V ITALIJI, 12. nov. Stefani. Vojaški dopisnik agencije javlja, da medtem ko Angleži kakor šakali preže na vsako aktivnost italijanskih čet, italijanska letala uspešno napadajo sovražna ta- borišča in postojanke. V npči od 9. na 10. novembra so“ italijanska letala napadla-Aleksandrijo. Pri tem so uspešno posegla v boje tudi lovska letala. V večkratnem naletu so, se spustili bombniki v nastopajočem mraku nad pristaniške naprave ter jih razdejali. Isto noč je druga skupina letal napadla angleške položaje južno od Marsa Matruh, dalje poštah* ob železniški prbgi k Aleksandriji. Težki bombniki so napadli letalsko, bazo 25 km južno od Kahi-he. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. NOV USPEH DE GAULLEA L1BREVILLE, 12. nov. C. B. S. Libre vlile, glavno mesto Francoske Ekvator!**' ne Afrike, k! šteje nekaj nad 2500 duš,^ je predalo s vsemi svojimi silami in sred' stvi generalu de Gaulleu. Mesto leži J1 francoskem Gabonu, delu Francoske Ekvatorialne Afrike, ki šteje na površin) 274.870 km* blizu 400.000 prebivalcev* Vlada v Vichyju je že v nedeljo ob 10. d" prekinila odnošaje z LibrevilleOm. PEKOVSKI MOJSTRI OPROŠČENI Maribor, 12. nov. Pred okrajnim sodiščem v Maribor* je bila danes razprava proti mariborski11)1 in okoliškim pekovskim mojstrom,- ki s0 jih pomočniki ovadili, češ da so ob P0” nedeljkih prodajali svež kruh kljub Pre' povedi. Obtoženi so bili Jakob , Kore*' predsednik Zdruežnja pekovskih m°*' strov, Feiertag Anton, Hartinger Ferdinand, Čebokli Josip, Ledinšek Jože«’ Šlojh Franc, A-uer Hubert s Pobrežja« Štefančič Ivan, Kaukler Filip, Kovači* Alojz, Tezno, Petek Jernej, Pobrežje* Dukarič Anton, Čelan Hinko, Tezno, Je' lene Gustav, Pobrežje, po čl. 13 zakon* o preskrbi prebivalstva s kruhom. Mojstri so se zagovarjali, da so sicer prodajali ob ponedeljkih sVež kruh, da P? so bili od svojega združenja informiran1' da oblast to prodajo tolerira. Ker se J® sodnik dr. Obran o tem prepričal, so bi;1 vsi obtoženi pekovski mojstri oproščen1* AVTOMOBILSKA NESREČA PRI CELJU CELJE, 12. nov. Včeraj se je peljal 8°' stilničar Ivan Baštevc iz Gaberja s tovornim avtomobilom, katerega je šofira* Frie Gobec iz Gaberja, v Zibiko po vin®; Z njim se je peljal 62 letni upokojeni jr' lezničar Matija Zupančič s Iiriba sv. J0' žefa pri Celju in 50 letni cinkamiški del*' vec Jurij Vrhovšek iz istega kraja. \ Stopčah pri Gi-obclnem se je šofer hote* z avtomobilom izogniti kolesarju, toda avto je zaneslo na rob ceste tako, da sc Je zvrnil. Župančič je padel tako nesrečno* da se je zvrnil nanj sod z vinom ter je *£. pri priči mrtev. Padel je tudi Vrbovšek, » si je pri tem poškodoval nogo in dobil notranje poškodbe. Baštevc in Gobec pa sta dobila le lažje poškodbe. Mariborska napoved: Oblačno in_vetrovno. Obeta se dež. Včeraj je najvišja temperatura 6.7, danes nižja —2.0, opoldne 9.2. bil* naj' M -J Socialni obraz delavskega gibanja v Ameriki Preveč pok.civh voditeljev in premalo upraviteljev in učiteljev demokracije »Prosveti1, glasilu slovenskih bav? v v USA, je iz&l članek, ki se vrstoK2 razmerami v ameriških delavskih nosli i^er. člankar z veliko odkritosrč-samft x Jc danes mogoča menda res am» *i • ^ Ameriki, razkriva težave med HssP delavsldmi vrstami Novega 8:J kot značilno sliko iz USA pred V» *1. r*:)0. prinašamo v izvlečku. Zeriin- ,,raz^itosti delavskega gibanja v ranr- državah leži v glavnem v igno-izvira delavstva, iz ignoranoe pa zav^H ve. >° pomanjkanje demokratične vidi °Sitl *n. PrePričanja. To dejstvo lahko nriiLjVsa . opazovalec, če pogleda, »od prihaja iniciativa. v!nicialiva prihaja iz članstva, od tamV- C lov> jc. to dokaz, da so delavci jjj J9 razumni in demokratično usmerje-iih J1 ..^.e potrebujejo voditeljev, da bi mA P°x dl sem in tja kakor čredo ovac, Vršir • P?.teebujejo le odbornike, ki iz-besedo* Qjihove sklepe. V pravem pomenu lega, se izgovarjajo ,da je to zadeva lokalnih unij, ki jih oni ne morejo kontrolirati. Zares lep sistem! Istočasno pa ti voditelji ne pokažejo najmanjšega smisla, da bi hoteli demokratizirali ustroj svoje organizacije do one meje, da bi članska masa kontrolirala lokalne voditelje in njih. Nak — tako daleč pa ne zaupajo svojim članom! S tem najlepše dokazujejo, da ne marajo demokracije v svojih vrstah iz razloga, ker hočejo oni ostali voditelji in dajati iniciativo od zgoraj navzdol. Položaj v razkolni organizaciji CIO še ni tako slab, vendar je nevarnost, da se tudi tam pojavi korupcija, kajti tudi lam je sjslem sličnega nezmotljivega voditeljstva, ki ne da d osli na demokracijo in člansko iniciativo. Organizirano ameriško delavstvo silno Irpi na arogantnih voditeljih, katerim je voditeljstvo poklic namesto izvrševanje naloženih jim dolžnosti. Preveč poklicnih voditeljev in premalo upraviteljev in učiteljev demokracije! To je rakrana na telesu ameriških delavskih unij. Chamberlain in ravnotežje vSredozemlju telii to ^so voditelji, temveč le upravi-organizacije, ki izvajajo kolektivno ■ il0 članstva. V,vjf,r1 Pa iniciativa prihaja od vrha, od tamk' - iV’ je to dokaz, da so delavci for*>. člani ignorantni in brezbrižni, or J .nezmožni, da bi sami vodili svojo krai\^ac*JO’ ki j° upravljali demo-ip , ™° •» unijah in drugih organizacijah so n i so v°ditelji odločilna sila, člani Ib i P? lc orodje voditeljeve klike — so e kolesca v stroju. riki a*ost večina delavskih unij v Ame-,j0]J sPada v zadnjo kategorijo, kar je ?z> da je večina ameriške delavske raa-iz ^° no nevedna in brezbrižna — ^^sar sledi, da se voditelji igrajo s to V r3, P° svoji mili volji in jo izkoriščajo r;{?e.katerih primerih bolj kot jo izko-^J0 delodajalci, sj^^akterislika teh „zasužnjenili“ delav-n. uruj je pred vsem ta, da so desetletja ^-.vodstvom enih in istih oseb. Druga ryii5 i?ost Je ~ korupcija, ki se navadno lirr r® v °bm°Cjih teh unij. Uniiski rake-4», ki se redijo na stroške delavcev in Katerih toliko čitamo prav v teh časih, Ki«0 čudnega v takšnih razmeralv. J^r m v unijah demokracije, tam ni od-|yv°niosti napram večini članov — in Uost Zgovornosti, tam je zlata prilož- za korupcijo in raketirstvo. ‘ipična slika takšnih razmer je že od i Jfdaj v tako zvanih avtonomnih unijah Anpniške delavske federacije. V območju r>oi;ni^ar mr8°^ raketirjev, ki so navadno ni; priganjači lokalne demokratske „‘republikanske j>olitične klike in obe-on? kriminalni gangeži — in najreakci-Hrf^ejše „craftne“ unije v velemestih so ^ugodnejša gnezda za raketirje; to so in tf’ ^ nc P02113!0 nobene demokracije ki so — osebna lastnina voditeljev, j Y glavnih voditeljih Ameriške delavske ueracije se ne more reči, da so raketi. prav tako se pa ne more reči, da d?..8? ti voditelji do danes resno potrat Bih’ ^a. bi zatrli raketirstvo v svojih mno-_ "mijah. Kadar jih kdo prime zaradi Pokojni Chamberlain je videl svojo glavno nalogo v tem, da na osnovi sporazuma štirih velesil zagotovi mir v Evropi. Pri tem je skrbel, da bi se vezi med Anglijo in Francijo ne oslabile. Prav zaradi tega je pa imel velike težkoče v izvedbi svojih načrtov v Sredozemlju. Da bi prišlo tamkaj do jasnejših odno-šajev, je bilo treba pridobiti Italijo, ki je zaradi sankcionistične politike za časa abesinske vojne stala ob strani. Cham- berlain je poslal Mussoliniju osebno pismo, na katerega je vodja Italije reagiral z znanim miroljubnim govorom v Palermu. Že je bilcf videti, da so pota izgla-jena, a se je uprla Francija, ki ni hotela pristati na sodelovanje z Italijo, dokler ima slednja še svoje čete v Španiji. An-gleško-italijanski pakt, ki ga je Chamberlain z velikim naporom spravil 15. aprila 1938 pod streho, je tako izgubil na pomenu. Posledice so znane. Prve akcife tretje Rooseveltove ere Predsednik Roosevelt, ki se je vrnil v Washington, je poudaril v intervjfuvu tisku, da se bo najprej bavil z nacionalnim programom državne obrambe ter s pospešitvijo pomoči Veliki Britaniji. Obe ti dve nalogi terjata po njegovem mnenju nujno rešitev. Prezident se je udeležil seje oborožitvenega odbora, ki je trajala skoro dve uri. Nato je obiskal komisijo za pošiljanje orožja Angliji ter izjavil, da Je posredoval, da bo lahko dobila Velika Britanija čimprej 12.000 bojnih letal. Sprejel je tudi predsednika angleške nabavne komisije v Ameriki, Pur-visa, ki bo v kratkem potoval z važnimi navodili in uspešnimi rezultati v Evropo. Posebno pozornost je zbudila izjava, ki jo je dal Roosevelt na konferenci predstavnikov tiska. Zagotovil je novinarje, da bodo USA storile vse, da bosta Kanada in Velika Britanija prejeli 50, v primeru potrebe tudi 60% vse ameriške proizvodnje tankov, letal in topov, predvsem pa tako zvanih »letečih trdnjav«, ki jih industrija letal z vso naglico gradi. Druge podrobnosti iz vojaških razlogov niso bile objavljene. Roosevelt je še poudaril, pišejo »Basler Naohrichten«, da bodo USA kljub tem ogromnim dobavam Veliki Britaniji utegnile že v prihodnjih štirih mesecih oborožiti milijon mož svoje vojske. Predsednik avstralske vlade v prvi svetovni vojni, William Hughes, je vstopil v sedanjo vlado kot mornariški minister. Je odličen govornik, prišel je v Avstralijo iz Wellesa zelo mlad, bil je obrtnik, učitelj in organizator delavcev. V prvo delavsko vlado je vstopil 1904. Mnogo je podoben Lloyd Georgeu. Pravijo, da je še vedno »najmlajši duh Cannbere.« Nove vrste svilo uvaža Montevideo iz Angleške. V njej je 10°/o čiste in 50°/0 umetnih svilenih vlaken. 100.000 kg te svile je Anglija kljub vojni izvozila v Južno Ameriko. Je cenejša, se raje čisti in barva. »Kanadčani so zvesti Angliji in Franciji«, je dejal predsednik Quebeca, Godbout, po rodu Francoz. »Kanadski Francozi bodo ostali lojalni Britaniji in branili skupno svobodo do zadnjega moža. Angliji dolgujemo za svojo svobodo in zaščito, zvesti pa ostanemo tudi Franciji, za katero upamo, da bo spet vstala kot nosilka luči svobode.« NA VRSTI JE 50.000 NEMCEV IZ DOBRUDŽE Zadnji vlak besarabskih Nemcev je zapustil Jugoslavijo, piše graška »Tages-post«. Od 28. septembra do 5. novembra je šlo skozi Jugoslavijo 90.000 Nemcev iz Besarabije. Od teh se jih je 42.000 ustavilo na vmesnem oskrbovališču v Zemunu, 48.000 pa v Prahovu. Obe taborišči sta zdaj na razpolago za transport 50.000 Nemcev, ki bodo zapustili Do-bradžo in že v bližnjih dneh potovali v Nemčijo. UNIFORME ZA KULTURBUND V članku p delu Kulturbunda piše »Deutsches Volksblatt« iz Novega Sada o velikih uspehih novega predsednika organizacije, posebno na finančnem polju. Mnogo se je organizacija udejstvovala pri podpiranju transportov besarabskih Nemcev. Zdaj je na vrsti živahna akcija, da se število članov čimbolj pomnoži. Za enkrat je vodstvo Kulturbunda še odložilo predlog, da se člani tudi uniformirajo. Dr. Maček je daroval 40.000 din za žrtve bombardiranja v Bitolju. Kultura Dr. Ivo Šorli: „Moj roman (»Hram«: 1940, Ljubljana, strani 334) 400 motornih koles pošilja Kanada dnevno •Anglijo. Zdaj izdelujejo 4000 težkih tan-' ‘ v. USA ji dajejo strojne dele, premog, jeklo inženirje za konstruktorje v letalskih to-lrnah. -teko se usoda poigrava s politiki , ttemokratski senator USA, Pitman, ki •e umrl v bolnišnici Veshoe blizu Reoa, e v senatnem odboru nadomestil sena-.°ria Boraha. S tega mesta je imel mo-■an vpliv na ameriško zunanjo politiko, demokrat je bil nasprotnik avtori-držav, bil pa je posebno proti emčiji Ze]o objektiven. Po priključku ,vstrije k Nemčiji je poostril svoje mne-rajhu. Bil je največjl nasprotnik pJHnke popuščanja, ki jo je zastopal "amberlain. Zdaj je umrl skoro isto-asn°. kakor bivši angleški premier. &r. Goebbels na Hradčanih Pretekli teden je nemški propagandni jhinister dr. Gobbels obiskal Prago. Za asa svojega bivanja v Pragi je stanoval J"* Gobbels v znamenitem praškem gradu ^radčanih. Ko je prvič prestopil prag ®du. ga je pozdravil v zastopstvu prostorja von Neuratha drž. tajnik SS od-efkov K. H. Frank z naslednjimi besedami: *Državni minister! V imenu in zaupa-Ju gospodarja tega doma. Nj. Ekselence vobodnega gospoda von Neuratha, Vas j*]prisrčneje pozdravljam v starem nem-em cesarskem gradu praškem. Na tem j"adu so nekoč plapolale zastave nem-. 'h cesarjev in kraljev. Zastava s kiju astim križem, ki vihra sedaj na njego ,.em stolpu -pa večne čase. Vas pozdrav-^ gosnod državni minister.« (»Češke I Slovo«.) Ako se ozremo nazaj, ugotovimo, da je delo dr. Šorlija obširno; prof. Slodnjak ga uvršča v »drugo pokolenje slovenskih naturalistov« med Laha, Kraigherja, Puglja in Milčinskega. Dr. Ivo Šorli je pričel kot učenec modeme v almanahu »Na razstanku«, toda kmalu je spoznal, da ni za vezano besedo, in lotil se je lirične proze. Leta 1903 je izdal roman »človek in pol«, ki je značilen za njegovo pisanje, v katerem namreč opazimo sledove Kersnikove in Maupassantove povesti, ki jih druži Šorli z nietzschejanskim motivom o nadčlpveku. Njegov »Človek in pok je bolj študentovski junak kakor pa mistična osebnost Nietzschejevih sanj in oznanja misel, da je le tisti popoln človek, kdor se je opral v mladih letih v — blatu življenja. Leta 1906 je izdal »Pot za razpotjem«, v katerem riše duhovnika, ki išče smisel življenja. V . drugih povestih in romanih (»Petdeset odstotkov«, sKrščen denar«, »Sorodstvo«, kot poslednja pa »Večne vezi«), ki jih je izdal do sedaj, pripoveduje ljubezenske in malomeščanske zgodbe. Dr. Šorli je bil zelo plodovit novelist, ki je v vojnem in povojnem času zalagal s svojimi deli domala vse slovenske mesečnike, pisal za Mohorjevo in Vodnikovo družbo in izdajal samostojne knjige. Pred leti je celo izdal »Izbrane spise« (1.—IV.). V spisih dr. Šorlija skoraj ne opazimo razvoja; vse njegove zgodbe, ki so večinoma posnete iz meščanskega okolja, večinoma v brezobličnem svetu, kjer ni zadosti jasne meje med »dobrim« in »zlim«. Zato ugotovimo v Šorliju le malo naturalističnih prvin, razen v snovi; že v tehniki opazimo uporabo stila stare trage dije in pripomočke romantične povesti. Ta uvodič je potreben k razumevanju Šor-lijevega najdaljšega teksta, »Mojega romana«, ki je te dni izšel v »Hramu«. »Moj roman« je avtobiografskega značaja; v njem nam dr. Ivo Šorli oriše svojo pot, razgali preteklost zadnjih petdeset let in poda svoje poglede na ‘bodočnost in ljudi. Angleška kraljica Elizabeta je obiskala ranjene vojake V avtobiografij; (posebno o mladosti) pisec rad zapade v subjektivnost, v nerealna gledanja, kar ni več zgodba telesno in duševno rastočega človeka, ampak bolestna izpoved. Dr. Ivo Šorli se je temu skušal izogniti, toda zašel je v drugo skrajnost v strahu pred nemimi kriki intelektualca v svetu in življenju, zašel preko realnega opisa v mestoma brezosebno opisovanje in prigodništvo, ki ga tu pa tam pogrejejo duhovito pisanje in doživljaji. Redek je tisti, ki bi mogel napisati svoje življenje; snov bi se mu uprla, ne bi mogel najti resničnega in nezlaganega izraza za blodnje svoje duše in faustovske muke življenja. Iz tega vzroka je Cankarjevo »Moje življenje« ostalo torzo. Dr. Šorli je svojih šestdeset let življenja vzel z lahke strani in brez psihološke poglobitve poti, le tu pa tam se stavi kakšna neresna zapreka, ki jo pa premaga igraje in brez truda. Med poglavji ni zveze; vsako zase predstavlja vezano sliko. Človek bi pričakoval dramatičen zaplet in razplet, utripe otroške duše, dvome pubertetnika, nato resen boj v življenje in obenem rast duševnega obzorja pisatelja. Dr. Šorli pozabi (iz skromnosti?) na sebe in svoj razvoj in se omeji le na zapiske s svojimi pogledi na svet in družbo. Delo je pisano zelo zanimivo in razgibano. Pokaže nam vso polpreteklo dobo, poda veličastne like naših duševnih velikanov od Mahniča preko Gregorčiča, Murna, Govekarja in Aškerca do najmlajših, na primer do Preglja, Jakopiča, Kranjca in še mnogih drugih. V »Mojem romanu« mimogrede obdeluje pisatelj splošno kulturna in literarna vprašanja, govori o svojih izdanih knjigah, »Izbranih spisih«, z ljubeznijo oriše rojstni kraj, mlada leta, dobo študija, potovanja po Gorici, Trstu, Dunaju, Gradcu in Pulju, nas popelje v svojem notarskem poklicu v Rogatec in Šmarje, v Maribor in na koncu v Kranj. Brez dvoma, knjiga je zanimiva, da jo le stežka odložiš, četudi ne manjka v njej mestoma predolgih opisovanj o mogočih in nemogočih stvareh. Značilne so za spis te besede: »Nihče ne bo dvomil, da sta življenje in svet silno žalostni zadevi. Toda zato, ker si bomo vlačili obraz v gube, ne bosta nič manj. Poskusite te stvari gledati bolj od nove strani. Včasih je v tem vsa modrost!« (str. Ul). Ta odstavek je vsebinsko zanimiv za njegov »Moj roman«, pa tudi stilistično je lep prispevek k razjasnitvi šorlijevega jezika. »Moj roman« je bil nagrajen z »drugo Prešernovo nagrado«, ki jo je razpisala založba »Hram< ob lCMetnici svojega obstoja in dela; nagrajeno, tako namreč sodim, iz spoštovanja do 63-letnega moža, ki se že dolga leta prebija skozi slovensko miselnost in že dobršno dobo prenaša pisateljski poklic na svojih ramah. Morda je moja kritika prehuda, toda gledana ni po merilu, ki je v navadi v slovenskih časopisih in deloma že revijah, kjer kritik sodi knjigo po imenu pisatelja in njegovem literarnem slovesu, kjer se vrednost knjige določi po politični in etični pripadnosti avtorji in kjer se meri delo po številu izdanih knjig pisatelja, ampak samo po umetniški vrednosti romana, brez ozira na ime onega, ki ga je napisal. Z. Z.' Gospodarske vesti Ali dobijo kmetje posebno menico ? Kmetijske zbornice so na svojem zasedanju predlagale, da bi bilo potrebno kmetom omogočiti cenejši kredit za nabavo proizvodnih sredstev. Da bi lahko tiidi kmetje izkoriščali kredite Narodne banke, so omenjene zbornice predlagale uvedbo posebnih menic za kmetovalce. Z nekoliko omiljenim postpokom, znižano menično takso in tudi s cirkulacijsko sposobnostjo, omejene na javne denarne zavode in poljedelske zadruge. Menica ni bila nikoli preveč prikladna za kmetovalca, ker so roki, v katerih se mora obnoviti, prekratki za njega, kateri je odvisen od poljedelske proizvodnje, ki spet zavisi od letnih časov. V zaščito kmetov, ki bi bili prizadeti v svojih najosnovnejših eksistenčnih pogojih v slučaju, da svojih obveznosti niso mogli pra vočasno poravnati, so uvedli V Srbiji že davno znani zakon o okučju, na Hrvat-skem pa v zadnjem času sličen zakon, ki omiljuje pretežke posledice kmečke prezadolženosti tako, da ohranja kmetu •določeni minimum posesti, ki ne more Liti prodan na dražbi. Take zaščite pa so poleg drugih posledic imele tudi manjšo kreditno sposobnost zaščitnega kmeta, ki je močno padla že zaradi zakona o razdolžitvi kmetov. Kmetijske zbornice bi hotele zaradi tega kmetu omogočiti kredite z novo kmečko menico. Kredite naj bi dala Narodna banka. Nasprotno predlogu kmetijskih zbornic pa opoz?r.'A-io denarni krogi, da Narodna banka daje menični kredit, ker ji postopek omogoča hitro izterjevanje, in to le na menice, ki odgovarjajo predpisom zakona o Narodni banki. Kmečke menice pa bi mogli uve- sti le, če se ta zakon spremeni. Po mnenju teh krogov, državne denarne ustanove niso organizirane tako, da bi lahko prevzele kreditiranje kmetovalcev, kot ti to hotel nredlog kmetijskih zbornic. Vsekakor še ni gotovo, kako bo to vprašanje rešeno in če bomo dobili kijub na-vedp";m omislekom posebne menice za kmete. Proti obdavčenju draginjskih doklad TUDI C.-AL k>KOK.. UDOV NEHRVAT' SKIH TOVARN DOLOČA ZAGREB Zacreb?ki urad za nadzorstvo nad ce^ nami ie kompetenten za področje c bar-—e- Hrvntske. Wustr!'e, ki sedež izven področja banovine, Pr0^f!® proizvode na njenem P^ir. tako dobiti dovoljenje uradu za ki 30 svoje Čju. )rr' za svoje cene pri zagreškem kontrolo nad cenami. Za industrije, ■majo svoje sede' j v banovini, P*0 ^ nice pa no različnih nadzorništvih. S°P vržene kontroli onega nadzorništva cene, na katerem se nahaja njihov sea ■ Od'očbe tega nadzorstva veljajo za c banovino. Po nekaterih vesteh pripravljajo uredbo z zakonito veljavo, ki naj bi določila obvezne draginjske doklkde zasebnim nameščencem in to po hrvatskem vzorcu. S tem v zvezi se poraja vprašanje ali bodo tudi draginjske doklade zasebnih nameščencev vštete v davčno osnovo ter plačevanje pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in dajatev. Vsekakor ;e nujno, da prejmejo zasebni nameščenci doklade v polnem obsegu, sors-rerno z dvigom draginje ter se od njih nič ne odteguje. Na drugi strani pa opozarjajo delodajalci na preobremenjenost, ki jo bodo morali prenašati zaradi doklad. Iz njihovih vrst prihajajo predlogi, da bi pr tem vprašanju morali postopati slično, kot so postopali pri določevanju iz* edi.ih draginjskih doklad državnim uradnikom, ki prejemajo le začasni dodatek, ki ni sestavni del plače. Torej tudi doklade zasebnim nameščencem ne bi smele oiti všetete v davčno osnovo ter biti podvržene pokojninskemu zavarovanju in drugim socialnim dajatvam. Po omenjenih predlogih bo samo tako dosegla uredba o nameščen s kih draginjskih dokladah popoln uspeh: nameščenci bi prejeli doklade v celoti, delodajalcem pa bi bile prihranjene nove obremenitve. Kako bo z nameščenskimi dokladami ? Pri banski upravi je bila poravnalna razprava med zastopniki nameščenskih in delodajalskih organizacij, zastopniki Delavske zbornice in Zbornice za TOI. Sklicala jo je banska uprava, da bi se .sporazumeli glede vprašanja draginjskih doklad zasebnim nameščencem. Razprava je bila po daljši debati odgodena. Zastopniki delodajalcev so namreč izjavili, da po uredbi o minimalnih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodib, poravnanju in razsodništvu, niso sporne stranke in zato tudi niso pooblaščeni, da se sporazumevajo. Sedaj bo odločevalo ministrstvo socialne politike o vprašanju, ali je za ureditev nameščenskih dokiad potrebna vladna uredba, ali jo lahko uredi ban, kot je bil slučaj na avtonomnem Hrvatskem. Naineščenske organizacije predlagajo doklade od 10 do 50% plače, posebne doklade za poročene in 13. plačo v višini enomesečnih prejemkov. Slab pridelek sladkorne pese Po uradnih podatkih odelka za rastlinsko proizvodnjo pri poljedelskem ministrstvu je bil letošnji pridelek sladkorne pese slab. Proizvodnja bo krila kvečjemu LETOS NI MOŠTA Prejšnja leta je vsaka gostilna točila mošt. Letos ga imajo le malokje. Vinogradniki in vinski trgovci ga nočejo prodati, ker pričakujejo še višjo ceno. Od kadi so ga prodajali po 7 din, sedaj se je cena dvignila že na 10 din. Vendat; pa so letos gorice izredno skoparile. Svojih par hektolitrov vina so morali takoj prodati, da so si lahko preskrbeli nekaj nujnih življenjskih potrebščin. domlče potrebe, rezerv pa ne bo. Sladkorna proizvodnja bo znašala največ 10.000 vagonov. Letos je zasajena sladkorna pesa na površini 42.097 ha. Vse tvomice so prejele v predelavo 80.000 vagonov pese. Drugo leto. bodo morali zasejati vsaj 50.000 do 55.000 ha pese, da bi se poleg potreb za domači konsum ustvarile tudi zadostne rezerve. Povprečen pridelek na 1 ha je bil letos 190 mtc. f Zaključen je bil trgovinski sporazum vioo, Ki pa je začasnega značaja ter se bo' pozneje na podlagi izkušenj izpopolnil. Plačilni promet l>o ostal nespremenjen, blagovni pa določa listo kontingentov za blago obeh držav. g Zaloge premoga morajo prijaviti vsi rudniki, uvozniki in trgovci uradu za kontrolo cen v Beogradu, do vsakega 5 o stanju zaloge v prejšnjem mescu. Uvozniki in trgovci morajo razen zalog prijavili tudi količine, ki so jih kupili ali prodali v teku mesca. Trgovci, ki ne kupujejo na vagone ,so prosti te prijave. Obvezna prijava velja za stanje na dan 30. t. m. g Tudi koruza bo v kratkem Pr‘*’ a-J*!i. kontrolo Prizada. Določena bo imksi . na cena in prisilni odkup, kot pri 1» ' g. Premog na Hrvatskem se je podraz. 25 odst. Lastniki premogokopov °Pr?X' Lj., zvišanje z višjimi delavskimi mezdami m jimi režijskimi stroški v splošnem. * g. Novo raso ovac bodo začeli rediti v v ^ jem obsegu na Norveškem. Dobili so J križanjem finske rase, ki je podobna 0 (a merino, ter z norveško raso dula. Nova v ovac ima mnogo mesa ter je bogata na vj ^ g. Gumijaste opanke bodo v Bolgariji tudi v bodoče lahko prodajali brez vseh om jitev. Galoše in gumijaste škornje_ pa srn J prodajati samo z dovoljenjem ministrstva govine. ••»etih g. Prepovedano je izdelovanje gutnijas proizvodov v Romuniji. Izjema velja samo > one izdelke, ki jih potrebuje vojska. Se ‘ nadaljnjih 30 dni so blokirane zaloge kavču v teži 73.000 kg pri 4 največjih tovarnan. g. Kamenita cesta, ki je velike važnosti zvezo notranjih predelov Turčije z obalo teče od Ankare v planine Taurus na končana. tf, cr. Mrtvilo vlada na romunskem lesnem “ To velja zlasti za gradbeni les. Zasebn Ibena delavnost je popolnoma prenehat > pa so tudi dela na državnih gra Itutiuv * ~ ; J- smeri Manavgata in Pre -e Sredozemskem morju, J gu zaostala bah. Višji prispevki za socialno zavarovanje (9.25), XI. 1.75 (10.75), XII. 2.25 (13.00); Razdelitev novih razredov je sledeča- Ministrstvo za socialno politiko je določilo nove mezdne razrede, katerih število je znižano od dosedanjih 11 na 9. 'Najvišji razred je sedaj zvišan od 48 din na 80 din dnevno. V razredu 0 so mlajši kot 18 let, z zaslužkom 10 din dnevno. Odobrena je tudi nova tabela denarne protivrednosti prejemkov v naravi. Nova razdelitev velja od 1. novembra letos. Po sporočilu Osrednjega urada znašajo dovoljeni odbitki, ki odpadejo na delavce in nameščence po novi razdelitvi po razredih na dan (v oklepaju na teden): I. 0.25 (2), III. 0.50 (7), IV. 0.75 (4.25), V. 0.75 (5), VI. 1 (6), VIL 1.25 (7.25), VIII. 1.50 (8.75), IX. 1.75 (10.25), X. 2 (12.25), XI. 2.50 (14.50), XII. 3 (17.25). Onim pa, ki niso zavarovani za starost in onemoglost pa znašajo odbitki: I. 0.25 (1.50), III. 0.50 (2.50), IV. 0.50 (3.25), V. 0.75 (3.75), VI. 0.75 (4.50), VIL 1.00 (5.50), VIII. 1.00 (650), IX. 1.25 (7.75), X. 1.50 0. do 10.00 din 10.00 1. do 20.00 „ 15.00 II. nad 20.00—25.00 „ 20.00 III. „ 25.00—30.00 „ 25.00 IV. „ 30.00—40.00 „ 30.00 V. „ 40.00—50.00 „ 40.00 VI. „ 50.00—60.00 „ 50.00 VII. „ 60.00—70.00 „ 60.00 VIII. „ 70.00—80.00 „ 70.00 IX. ' nad 80.00 ,f 80.00 Kot je razvidno iz primerjave z dosedanjimi dajatvami, je zvišanje prispevkov za socialne dajatve precejšnje. P° nekaterih cenitvah naj bi obremenilo gospodarstvo v državi za 350 milijonov. Delavstvo bo prejelo od zbranih vsot le polovico sjpet nazaj in sicer v obliki bolniških prejemkov. Pri novi razdelitvi n-ts« sodelovale niti nameščenske, niti delavske ustanove, pa tudi delodajalske ne. M. AsSRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 32 — Pred desetimi minutami je umrla! Bože, samo deset minut! Jimmy je strmel v jokajočo služkinjo. Mehanično je segel v žep in pogledal na uro. Samo deset minut! Ko bi ne iskal taksija, bi še prišel pravočasno, še bi jo videl. Zdaj je nikoli več ne uzre. Kakor v snu je poslušal podrobnosti, ki mu jih je ihte pripovedovala služkinja. Ko se je godila nesreča, se je Cynthija peljala v Mortlakovem avtomobilu. Nezavestno so prinesli v stanovanje, V blodnjah je neprestano klicala Jirmny}a. Ko je stal v rožnati sprejemnici, se je v mislili vrnil h Kristini. Da, ponosna bo nanj, težko ji bo. vsega srca si je zaželel, da b! bil pri njej. V tem praznem stanovanju ne vzdrži niti minute več, kajti tu je pokopan njegov smeh, njegovo veselje, najsrečnejši dnevi njegovega življenja. Cynthijin kožeh je še ležal na naslonjaču. O, kolikokrat ji gia je pomagal obleči. V nosnicah ga je še božal prijeten vonj. Vztrepetal je in odvrnH pogled. Nikoli ga Cynthija ne bo več oblekla. Mrtva je. Rad bi vedel, kaj se bo zgodilo s tem kožuhom, kaj bo z vsemi njenimi lepimi oblekami,. z nakitom in lepotičiem. Bliskovito se je obrnil in odšel. V srcu ga je stisnila groza in zdelo se mu je, da. ga neznana sila žene odtod. V hvaležnosti in priznanju je mislil na Kristino. Toda, groza, v njenih očeh ne najde milosti, ampak odpor in sovraštvo. Ne, saj to ni več ona Kristina, ki jo je pred nekaj dnevi vzel za ženo. Starejša je, znabiti pametnejša. Njen prej tako otroški obraz je postal trd ko kamen. To ni več ono malo in ljubeznivo ter boječe dekle, ki mu sedaj zre v oči. Kristina, ne bodi vendar nespametna! Nisem hotel, ti pravim. Pripovedujem ti, da bi zapustila hotel. Moja žena si, in storiti moraš, kar tl velim. — Kristina pa je ostala kot okamenela, ne da bi ga poslušala. — Prosim te, dovoli mi, da odidem... — Kam pojdeš? Moja žena si... pri meni moraš ostati. Juimmy je trdo položil roko na kljuko. — Kristina, glej pričniva znova. Vem, da sem storil greh. Toda poskusi biti samo malo potrpežljiva, saj ni prepozno. Vse bom popravil... in obetam ti... Kristina ga je znenada prekinila. — To praviš radi tega, ker ie mrtva. ,Ko hi bila še živa, bi ti bilo »seeno, ka- ko je z menoj in kaj bo z menoj... Dovoli, da odidem... dovoli, da takoj odidem! » Razneženi Jimmy je ta hip prvič v življenju videl v ženskih očeh očitek, ki je veljal njeinit. In vso kri mu je pognalo v glavo. Pobit je bil radi Cynthijine ismrti. Zameglilo se mu je pred očmi, da je videl vse rdeče. In dvignil je stisnjeno pest: — Pa pojdi... Prokleto, da sva rešila to zadevo! — Jimmy! — je zavpila Kristina. Krik mu je ustavil roko, sicer bi jo udaril. Opotekel se je nazaj in sram ga je bilo. -i- Kristina ... Kristina ... — je tarnal. Ali Kristina je že odšla. Slišal je še, kako je zaklenila vrata svoje sobe. Nato je bilo vse tiho. t5. SANGSTER GOVORI O ZAGONETKAH Sangster je šele zvečer izvedel za smrt Cynthije Farrowe. Na Fleet Streetu je naletel na znanca, nekega Jimmyjevega prijatelja. Ustavil ga je za trenutek ter mu jel pripovedovati o nezgodi gledališke igralke. Sangster je postal silno radoveden. — Težko ranjena? _ je vprašal. — Mrtva! — Moj Bog! Mrtva! — Sangster ni mogel verjeti. — Mrtva! __ si je ponovil. In že je bil v mislih pri Jimmyju. — Veste zanesljivo? — je vprašal. — Znabiti je pomota, kaj? — Ne, ves London že ve. V vseli časopisih so že razbobnali. Nekateri pripo- vedujejo v zvezi s tem kaj čudne zgodbe. Pravijo, da se‘ sploh ni več osvestila, drugi spet trdijo ... Slučajno sem izvedel, da se je v zadnjih trenutkih zavedela. Poslala je po Jimmyja Challoncrja. On pa jc prišel, ko je že umrla. Chalfoner... Jimmy Challoner —_jc Sangster ponavljal ime svojega prijatelja- V srcu pa ga je zaskrbelo za Kristino. — Vedel sem, da je Cynthija imela rcS' nično rada edino Jimmyja, — jc pripomnil znanec. — Ko bi Jimmy imel Mortla-kov denar... — je skomigni! z rameni. Toda Sangster ni čakal na daljnih besed. Obrnil se je' ter hitel proti hotelu, kjer sta stanovala Kristina in Jimmy. P°' je že bilo, precej čez enajsto uro- zno Vratar mu je povedal, da sta gospa in gospod Challoner doma. — Ali želite govoriti z gospodom Chal-lonerjem? Ne ... ne. Mistil sem si... nikar mu ne povejte, da sem povpraševal po njem-Potrt je odšel. Skrbelo ga je, ali Kristina kai ve o vsej zadevi. Vso noč ni zatisnila očesa, še pred za-jutrekom je telefoniral Jimmyju. Neskončno mu jc odleglo, ko je zaslišal njegov glas. — Halo... da. Prav dobro mi je, hvala. želiš priti? Prav... — Pri kosilu se snideva, če ti je prav. Ne, prej ne utegnem ... Kai praviš? Kristina? ... Da, da, hvala, dobro ji je. Torej ob enih. Jimtny je odzvonil. (Dalj«.) Delovni načrt Protituberkuiozne zveze Protituberkulozna zveza v Ljubljani je na seji upravnega odbora dne 23. oktobra '• b sprejela naslednja sklepe: I roblem o tuberkulozi na vasi. V tem °ziru naj bi se razširila aktivnost dispan-v vaseh. Zato je PZ sklenila prirediti tečaje za zdravnike, na katerih naj bi se v^ izčrpnih referatih razpravljajo to vprašanje. Razen tega je odobren sklep, da se vpeljejo sestanki učiteljev, kateri bi na podlagi strokovnih referatov pri teh sestankih uspešno pripomogli k propagandi in svoje delo na socialnem polju še bolj poglobili. Protituberkulozna zveza bo poživila svoje delovanje v zimskem času s propagadnimi predavanji, razpečavanjem razglednic, brošur itd. Odbor je nadalje sklenil nabavo božičnih razglednic dveh vrst in sicer vsako vrsto po 7.000 komadov. Odbor si je osvojili pravilnik o .' .du za ~7 ':a!no pomoč revnim jetičnim bolnikom in je sklenil, da votira za socialne s'7' de pri protituberkuloznih dispanzerjih din 50.000. Sprejet je bil tudi sklep razpisa nagrad za higijenska stanovanja. Končno je odbor določil vsoto din 10.000, ki nai se razdeli med nainotreb-neiše šolske kuhinje v naši banovini. Dom gledaliških igralcev Učiteljsko zboro/ane v Slov. Bistrici v Osijeku Te dni je deputacija osijeških gledali-jih igralcev obiskala župana in ga pro-?!*a za brezplačen odstop zemljišča, kjer odo zgradili gledališki igralci svoj dom. o bo moderna enonadstropna stanovanjska hiša, ^jer ^ kapital osijeških gledalskih igralcev dobro naložen. Denar za Siadnjo doma so prejeli ob priliki decentralizacije centralnega Združenja gledalskih igralcev Jugoslavije. zaradi gojencev zaprta obrtna ŠOLA V ZAGREBU Banska oblast je zaprla obrtno šolo v -agrebu, ker-so pričeli gojenci samovolj-110. opuščati pouk. Obrtniški naraščaj je Pričel stavkati glede obiskovanja obrtne sole. Zato je oblast uvedla preiskavo. — Odslej bodo smeli obiskovati obrtno šolo ■satno tisti gojenci, ki bodo dobili od banske oblasti pismeno dovoljenje. To je iPenda prvi primer, da bi oblast zaprla °brtno šolo. SOCIALNO POLICIJO DOBI ZAGREB Poročali smo že, da se snuje v Zagrebu policija za otroke, sedaj pa se pripravlja še ustanovitev socialne policije, za katero se kaže vedno večja potreba, saj mora policija v mnogih primerih obravnavati zgolj socialna vprašanja. V soboto so zborovali • v Sl. Bistrici učitelji slovenjebistriškega okraja. Tajnik Miloš je obrazloži! delovni program za prihodnje poslovno leto. Državljanska in narodna zavest naj se med narodom širi v zvezi z raznimi gospodarsk. in kulturnimi panogami. O društvenem delovanju sta poročala tajnica Al tov a in blagajnik Čuk. Članstva je bilo 64, ostalo je članov 58, 6 je bilo premeščenih. Pri- poroča se prirejanje ciklusnih načrtnih predavanj. O banovinski skupščini je poročal Čuk. Med predlogi navajamo opro stitev učiteljskih odnosno uradniških otrok od šolnine. Trge treba izenačiti z mesti. Šolske kuhinje naj podpro okraji, odnosno občine, kajti brez njih bo uspeh na večini šol nemogoč. Prihodnje zborovanje bo januarja na Pragerskem, ki naj bo sploh središče zimskih zborovanj. Trboveljska občina za malega človeka Zadnja seja občinskega odbora je bila v znamenju skrbi naših občinskih mož za najpotrebnejše občane. Med prvimi je bil sprejet sklep, da se vsem ubožcem, ki prejemajo mesečno ubož-no podporo, prizna na osnovo podpore, ki so jo prejemali pred, že preje priznanim 10 odstotnim poviškom, nov povišek v višini 25 odst. Ta povišek se izplača tudi za nazaj, priče n ši s 1. oktobrom t. 1. Občinskim dnevničarjem je bil pri- znan enkratni izredni nabavni prispevek, in sicer v iznosu enomesečnih rednih prejemkov do največ 700 din. Na isti seji je občinski odbor odobril 80 enkratnih izrednih podpor v iznosu nad 1000 din; k lepemu številu onih, ki prejemajo redne mesečne podpore pa je odbor priključil še 14 novih prosilcev, ki bodo skupno prejemali mesečno 1490 din podpore. 23 dijakom pa je bilo razdeljenih 5000 din kol enkratna podpora. __________________ s PZ bo zgradil v Zagrebu mestece Pokojninski zavod je sklenil zgrabiti na zemljišču ob Dubrovački cesti (h Držičevi ulici majhno ,,mesto1', ogradil bo lam 400 modernih velikih 111 majhnih nameščenskih stanovanjcih hiš, ki bodo predstavljale vrednost -100 milijonov din. Zgradili bodo kompleks, ki meri 40.000 kv. m, -tako da bo to zares majhno mestece v vele- mestu. To bo gotovo ena izmed največjih gradbenih akcij v zadnjih letih pri nas. Ves kompleks bodo dogradili v 10. letih. Ž gradnjo so že pred meseci pričeli in sta v surovem stanju dograjeni že dve petnadstropni palači. Pri delih je zaposlenih več slo delavcev, voznikov, zidarjev, tehnikov in inženirjev. Ufoojj po martinovanju v Trbovljah V nedeljo zvečer se je odigrala pred znamenjem blizu gostilne Sušnik krvava tragedija, ki je terjala življenje 19 letnega Zupana Janeza. Slučaj je zbudil v Trbovljah splošno obžalovanje, to še tembolj, ker se je pripetil po več letili v sicer htzvpitih, a vendar tako mirnih Trbovljah. Vsega obžalovanja, vredno pa je tudi dejstvo, da jer' izšel iz te drame kot morilec jedva 17 letni Jsže S. Bred kapelico se je spoprijela gruča TrboveVski diohiž Rezervna hrana. Kot je znano, bi morala ®"čina oskrbeti rezervno hrano za prebivalstvu občine za doba enega meseca. Po Poračunu bi stala laka zaloga okrog 7 'VJijonov dinarjev. V zalogi bi moralo biti -k000 kg pšenične moke, 13.000 kg fižola, Ju-oOO kg j-iža, 30.000 kg zdroba, 19.800 kg 'e sten in, 0.730 kg olja, 21.750 kg sladkorja, •J.aOO kg posušenega mesa ali mesnih 'Oiizerv. - Seveda ni naša občina v , oskrbeli si to količino živil. V krat. veni pa izide uredba, ki bo določala ob-ezo podjetij za nabavo rezervne hrane za tv, - delojemalce. S to uredbo 1k> občina Po TPD. izdatno razbremenjena. ! teku trga ledina bodo velike gasilske d >u vsčh čet v kraju in obrambnih od-v. kov. Občinstvo se opozarja, da med -i^°m alarma ne ovira cest in da ne nadlc-bUje oz, moli člane gasilskih in obrambnih fluelokv. To naj velja posebno za starše, a otroke med tem časom zadrže doma. 2AKGNCA ŽE 30 LET NE GOVORITA DRUG Z DRUGIM , V vasi Drimkolu živi nenavaden za-°nski par Dogodek je zelo neverjeten, 'ehdar pa resnjčen. Poljedelec Nafis Ka-fejevič je že 30 let potočen pa več čas .j,1 sPregovoril s svojo že$o niti besede. , a Primer je še tembolj zanimiv, ker mu e žena v zakonu rodila 7 otrok. . [ rva leta zakona sta se Natis in Elma poro razumela. Potem pa so prišli pre- j ' »a dnevni red. Nafis je prisegel, da 10 sicer vztrajal v zakonu, da pa ne bo fantov, v kateri sta bila tudi imenovana. V splošnem pretepu in brez vsakega povoda je sunil Zupana z nožem ter mu zadel tri močne vbodljaje, med njimi enega smrtonosnega naravnost v srce. Med tem poklicani reševalci so na veliko žalost domačih ugotovili le smrt. Ves skrušen se je S. razjokal in ni znal dati odgovora, kako je prišlo do tega žalostnega dejanja. V spremstvu očeta se je sam prh javil orožnikom. Hudo je to prizadelo otroke, ki niso vedeli, koga naj ubogajo. Oče jim Ije govoril tako, mati pa narobe. Zato so otroci izgubili vsako spoštovanje do roditeljev. Najstarejši sin je sicer hotel posredovati v tem »nemem zakonu«, vendar ga je do-letola ista kazen, kakor njegovo mater: oče je sklenil, da tudi s prvorojencem ne bo več govoril. do stnrti nikoli spregovoril s svojo ženo. C®#?® Občni zbor Glasbene Matice Glasbena Matica v Celju je imela v četrtek svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Milan Orožen, Predsednik je poudaril, da je upanje, da pride G. M. iz sedanjih neprimernih prostorov v doglednem času v boljše. Bredoči! je tudi težek gmotni položaj, v katerem je zavod radi izpadlih podpor. Tajniška poročilo ge. Ivanke Zupančičeve je orisalo delo v pretečenem šolskem letu: Zavod je imel 12 samostojnih prireditev in sodelovanj. Med Prireditvami je bil najvažnejši simfonični koncert Glasbene Matice in voj. godbe ob 20 letnem jubileju zavoda. Zavod ima 140 rednih gojencev (večina moški!); dalje šteje godalni orkester 22, mladinski zbor pa 83 gojencev. Učiteljski zbor šteje 6 učnih moči, kateremu gre priznanie in zahvala za dosežene lepe uspehe. G. ravn. Ant. Turnšek je podal blagajniško poročilo, v katerem je posebno podčrtal potrebo po redni in izdatni podpori. Brez te pomoči bo zašel v kočljiv položaj. O učnih uspehih, ki so prav lepi, in učnem delu je poročal g. prof. Konrad Fink, a ravnatelj g. K. Sancin je podal zanimivo poročilo o smernicah dela in nalogah G. M., ki tvori naše glasbeno središče in žarišče. Na predlog g. dir, Mravljaka je prejel odbor razrešmco s pohvalo. Soglasno je bil tudi izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. M i-lanom Orožnom. c Akademija Jadranske straže, ki je hita v nedeljo v Mestnem gledališču, je dosegla zelo velik moralen uspeh. Gledališče je bilo do zadnjegg mesta zasedene in občinstvo je ■/. velikim zanimanjem in silnim odobravanjem sledilo vsem točkam zelo pestrega programa. Ker pa je mnogo ljudi odšlo brez vstopnice, sc bo akademija na splošno željo ponovila v istem obsegu v nedeljo popoldne ob 16*30 v Mestnem gledališču. Cene bodo znižane. Razprodaja kart jc v predprodaji v knjigarni Goričar. Cisti bdobiček je namenjen dijaškim kuhinjam v Celju. e Cesto ,ki vodi iz rudnika v 'Pečovniku proti Celju, so pričeli razširjali. Tudi jo bodo drugače uredili, da bo odgovarjala velikemu prometu na tej cesti. Dela bosta izvršili rudnik „Bohemia“ in celjska mestna občina. c Policija je aretirala 35 letnega lesnega manipulanta Avgšusta V., ki je v ljubljanski okolici poneveril 20.000 dinarjev. Izročili so ga upravi policije v Ljubljani. — Dalje je bil aretiran 32 letni brezposelni delavec Oskar Olamo, ki je ukradel več koles v Laškem in v Celju. Lfubliana a Vodstvo CMD je sedaj prejelo zneske, ki so jih nabrale ljubljanske podružnice v mestu. Znesek presega 60.000 din, kar pomeni izreden uspeh takšnega nabiralnega dne v Ljubljani. Ravno tako so prijeli poročilo iz Kranja, da je nabiralna akcija prinesla okoli 10.000 din in iz Litije okoli 1000 din. a Da se ne bi dogajale pomote in zamenjave pri občevanju z ravnateljstvi ljubljanskih srednjih šol, opozarja banska uprava, da so z odlokom ministrstva prosvete uvedeni zanje sledeči nazivi: T. drž. inorška realna gimnazija je dosedanja I. drž. realna gimnazija v Vegovi ulici, II. drž. moška realna gimnazija jc nova gimnazija na Rakovniku, III. in IV. drž. moška realna gimnazija sla ol>e v poslopju dosedanje III drž. realne gimnazije za EJežigradom, I. drž. ženska realna gimnazija je dosedanja II. drž. realna gimnazija na Poljanah (Strossmayerjeva ulica), il. drž. ženska realna gimnazija je dosedanja drž. ženska realna gimnazija v poslopju učiteljišča na Resljevi cesti. Naziv drž. klasične gimnazije (v Tomanovi ulici) je ostal nespremenjen. o Vodstvo CMD v Ljubljani, naproša vse podružnice v Sloveniji, da čim prej sj>o-roče uspehe nabiralnega dneva v nedeljo. o Regulacija Ložniee ie letos izgotovila prvih 300 m od izliva v Dravinjo navzgor. Kmalu pa se bodo pričela nova dela, za katera je 'odobrenih 1,270.000 din, kar bo zadostovalo za nadalnji 1 km ter odkup mlina, ki bo motoriziran. o Premeščeni so bil! sodniki: Josip Zorko iz Novega mesta k okrožnemu sodišču v Ljubljano; Janko Karlovšek iz Brežic za starešino sodišča v Višnji gori; France Peterca od okrajnega sodišča v Kranju k okrajnemu sodišču v Ljubljano; Vita! Oblak od okrajnega sodišča v Prevaljah k k okrajnemu sodišču v Kranj. o Posledica nekega gostilniškega prerekanja je bila, da je 32 letni zidar Vinko Lahovec iz Strahinja zaklal s sodelovanjem nekega hrvatskega čevljarja 10 letnega kmečkega sina, maturanta Alojzij« Goloba s Police pri Kranju. n Hrvalski invalidi so kupili Itoiel ,,Ro-kan" v Selcih za 1,730.000 din. Poleg tega bodo uredili tudi okrevališče v Gorskem Kotarju in Hrvatskem Zagorju. n Prvi gasilski dom v vrbaski banovini so te dni dogradili v Prijedoru. 11 Voda se je podražila v Zagrebu. Od 1. januarja 1941 bo veljal kub. meter .vode 1*60 din.' n ti milijonov din je odobreuiii za izsuševanje Crnac polja. To polje meri 16.100 hektarov. n. Največjo stavbo Beograda so pričeli te dni graditi, To bo Mitičev magazin, ki bo visok 70 m. V njej bo veliko trgovsko podjetje. n. Dve divji svinji je udomačit neki orožniški kapetan iz Prizrena. Orožniška patrulja je pri obhodi) naletela na mlade divje svinje ter dve izmed njih ujela. Sedaj sta tako krotki, da se sprehajata po dvorišču in se krmita z drugimi prašiči. Ptii/ p Protltuberkulozni dispnnccv v Ptuju javlja, da so ordinacijske ure zopet ob torkih in četrtkih od 13.—16. p Vagoneek ga jc /mečkal, tlriberšek Avgust, 53 letni delavec iz Podlehnika je bil zaposlen na cestnih delih: Pri navaža-nju gramoza ga je podrl vagoneek in ga vlekel več metrov s seboj. Dobil jc težje poškodbe. p Ponarejeni petstotaki. Spet sta se pojavila dva ponarejena petsto taka. Enega so ugotovili na pošti, drugega pa v gostilni Hameršak na Vičavi. Ponarejeni so slabo Jako da jih jo lahko spoznati na prvi pogled. Sodijo, da izvirajo iz ponare-jevalne družbe, ki so jo lansko leto odkrili na Dravskem polju. Radi nezvestega dekleta postal,apostol' V okolici Prizrena živi starinar Toma, ki je daleč naokrog znan kot čudaški človek. S svojo starinsko robo potuje od vasi do vasi in trguje. Poleg tega pa je »apostol nove vere«, ki jo neutrudljivo širi povsod, kamor pride. Njegove »pridige« so precej dolge in jih ljudje iz radovednosti radi poslušajo. Že njegova zunanjost je mistična: suh, okostenel starec z dolgo redko sivo brado, privlačuje številne radovedneže, ki se zbero okoli 'e-gove potujoče »trgovine«. Toma ni bil vedno takšen. V mladih letih jc bil lep človek. Odšel je v Ameriko na sezonsko delo. kjer se je zaljubil v hčerko svojega sovaščana. Z izvoljenko se je Toma vrnil v domovino, kjer bi mo- rala biti poroka. Dekle pa Tome ni maralo. Pobegnilo je k znancem v Beograd, od tam pa nazaj v Ameriko, kjer se je omožila z drugim. To je Tomo tako potrlo. da .se je popolnoma umaknil iz življenja. Postal je apostol nove vere, ki zahteva boj med dobrim in zlom. V to vero se je tako vživel, da je postal popoten asket. Njegovi premožni sorodniki so mu poiskali drugo nevestp. Že so ga pregovorili, da se oženi in svatje so bili že pred oltarjem. Tudi Toma je prišel. Tik pred poroko pa se je spomnil svoje prve neveste, zgrabil se je za lase in pobegnil iz cerkve. Od takrat sploh noče ničesar več slišati o ženskah, ker se je ves posvetil svoji nbvi veri. \ - . priliki bodo znanstveniki opazoval žarenje zemeljske atmosfere, ki n radi disperze sončne svetlobe v vs ju. Opazovanja se ne bodo vršila si tal, ampak tudi iz balonov in letal, bodo dvignili v substratosfero. bolgarske vojske v Dobrudžo Van m vosti Zakai vlada napetost v jugovzhodni Aziji ? De« svete, kjer se srdito kr že o interes Ang ^e. Amer ke n Jaconsne Jugovzhodna Azija postaja polagoma nabit sod smodnika. Še iskro, pa po zagorel bojevit požar, kajti ta del zemlje je tako bogat, da ni čudno, če se zan; poteguje toliko narodov. Meja jugovzhodne Azije kot enega izmed najbogatejših delov naše zemlje ni mogoče natančno določiti. V glavnem pa je treba v ta pojem šteti Siam, francosko Indokino, ameriške Filipine, Malajski polotok s Singapurjem, Burmo, severni Borneo, angleški Hongkong, Javo, srednji in južni Borneo in še nekatere druge malajske otoke, ki tvorijo nizozemsko kolonialno državo. V teh mejah tropičnega podnebja skri- va zemlja nekatere izmed najbolj dragocenih zemeljskih dobrin in plodov: zlato cink, kavčuk, železo, petrolej, oljnata semena, kavo. čaj. sladkorni trst, riž. tobak itd. Jugovzhodna Azija daje 75% svetovne proizvodnje cinka. 80% kavčuka, nekaj manj pa nža. čaia. tobaka in sladkorja. Poleg tega pa daje ta del zemlje letno od 12 do 15 milijonov ton petroleja. Mesto Singapur ni samo pomorsKo oporišče in trdnjava, ampak bržčas nav večje svetovno pristanišče za trgovino s kavčukom. Gojitev kavčuka se je v zadnjih desetletjih razširila z Jave, Sumatre in Malajskega polotoka v Siam in Indokino. In vprav kavčuku in cinku se imata K dogodkom v jugovzhodni Anglija in Nizozemska zahvaliti za ure-težm del svojega ogromnega bogastva. Temu bogastvu surovin je najbližja i dustrijska država Japonska. Radi tegr1 tudi ni težko razumeti njenih nteresov ki jih zadnje čase tako glasno poudarja-rada bi surovine ki jih potrebuje za svojo industrijo V prav taki meri pa ;e na tem bogastvu zainteresirana tudi Arne rika. zlasti njene Severne združene države. ki dobivajo odtod večino kavčuka in cinka Verjetno je da bosta ti dve surovini odločilno vplivali na razvoj dogodkov v jugovzbodn' Aziji, nad katero se že del j časa zbirajo temni oblak1. laponska je res pokazala že nekaj agresivnosti, ko je vdrla v Indokino. Toda s tem je udarila samo na že itak poraženo Francijo. V ostalih predelih pa ss lahko temeljito opeče, kajti Anglija in USA sta vzajemno spoznali nevarnost, ki groz njunim pozicijam sredi tega bogastva surovin. Pa sta se radi tega tudi vzajemno pripravili na obrambo, ki se je JaponsKa sama ne upa dotakniti. Velesile varujejo svoje izpostavljene pozicije. Dve vojni ladji križarita pred obalo nekega malajskega otoka. 1941 V Sovjetski Rusiji, se že sedaj pripravljajo zvezdoslovci na sončni mrk, ki bo 21. septembra 1941. Popolni sončni mrk bo viden v predelih od Kaspijskega morja do Aralskega jezera in odtod do mest Ksil-Ordu in Alma-Ata na kitajskem ozemlju. Opazovanje mrka bo najugodnejše v kazastanskem pogorju. Od Aralskega jezera do kitajske meje bo postavljenih 16 opazovalnic in trideset znanstvenih skupin z nad 200 zvezdoslovci, fiziki, geofiziki itd. Ta popolni sončni Bogata letina pomaranč Iz Španije -poročajo, da je letošnja letina pomaranč tako bogata, da že dolgo take ne pomnijo. Izvozni presežki bodo mnogo večji kot se je prvotno pričakovalo. Računajo, da bodo mogli iz Španije izvoziti najmanj 5 milijonov zabojev pomaranč v razne evropske države. Glavni odjemalec bo, kot poročajo, Nemčija. Izvoz v Nemčijo bo šel letos po železnici čez Francijo, in ne več po morski poti, kot je šel v letih pred sedanjo vojno. V višji dekliški šoli Učiteljica: — Kako pravimo zakonu, v katerem ima žena samo enega moža? Učenka: — Monotoni zakon. Prihod mrk bo nudil znanstvenikom priložnost za opazovanje kromosfere, erupcij in iz-prememb v magnetnem polju. Mimo tega bodo opazovali gibanje plinov v sončni kroni. Ob tej priliki bodo znanstveniki znova preiskusili relativitetno teorijo. S pomočjo posebnega aparata bodo foto grafirali številne zvezde, ki so vidne samo ob sončnem mrku. Z aparatom je mogoče istočasno fotografirati dve skupini, in sicer predele okoli sončne krone ter skupine zvezd, ki so okoli sonca. S tem bo mogoče ugotoviti gibanje zvezd —j —v. sonca. Ob tej opazovali tudi ki nastaja v vsemir s ki se S(on namesfo Jrakfor^a v ameriškem Kmetijstvu je stroj 26 d°- mala izpodrinil vprerno živ.no. Vento farme obdelujejo izključno trakto ji. Ven-iar pa poročajo iz južne KaHornije o za* nimivem slučaju. Farmer Fergassofl )e nekega dne odšel v bližnje mesto z namenom da si kupi traktor. Ko ie hodil po mestu, ie naletel tudi na velikega slona) ki ga je tamošnji zoološki vrt dal na -'rodaj Žival se mu je zasmilila, stopil je k ravnatelju in sklenil kupčijo. Slona odpeljal domov, kjer ie v domači vasi-vzbudi! silno zanimanje, čez nekaj dnj> ko si ie slon ob dobri hrani opomogel' pa ga je jel uporabljati v poljedelsketn delu. Farmer je časnikarjem izjavil, da je s slonom zelo zadovoljen ter da mu za' leže več kot traktor, če je treba, potegne slon za dva traktorja. Nejevoljni pa farmerjevi sosedi, ker se bojijo, da bi j1111 slon ne storil kaj hudega. Vrednost inteligence Trgovec, ki je v nekaj letih močno obogatel, pravi svojemu sosedu: — sem odprl trgovino, sem prav za PraV začel s praznimi rokami, razen prirojene inteligence nisem imel ničesar. Sosed: — Resnično, s skromnimi sred' stvi ste pričeli. Ljudožrc postal doktor prava je že precej v letih, kajti študirati je Pr*‘ čel šele s svojim dvajsetim letom starosti. Do svojega 20. leta je bil na otoku Na univerzi v Bostonu je pred nedavnim promoviral za doktorja prava viso-košolec Kanaka, domorodec z nekega otoka otočja Fidži. Kanaka je bil prvorojeni sin poglavarja nekega divjega fi-džijamskega plemena. Novopečeni doktor Odmev votivnega boja V New-Yorku je na sodišču vložil neki Owens tožbo proti mestnemu županu La Guardiji radi lahke telesne poškodbe. Nekaj dni pred volitvami je imel župan La Guardia velik votivni govor za Roosevelta. Ko mu je v govor vskočil z vročekrvno opazko Owens. ga je župan udaril s pestjo v obraz. V tožbi zahteva Owens od župana 350.000 dolarjev odškodnine. NEMŠKA UNIVERZA V STRASSBURGU bo v kratkem spet otvoriena, kot je sporočil na nekem nedavnem nacističnem zborovanju v Strassburgu državni opolnomočenec Wagner. Nemška univerza v StraRburgu je bila ustanovljena maja leta 1872, ukinjena pa je bila 1. dec. 1918. RAZBOJNIKI SO UBILI v Tibetu znanega francoskega raziskovalca Idotarda, ki se je po nalogu francoskega geografskega društva že dalje časa mudil na znanstvenem potovanju po Tibetu. Razbojniki so ga napadli severno od Tat-Siem-Iua in ga ubili. kot navaden član divjega plemena, W spada še med ljudožree. Dfokler otoka B zapustil, se je v družbi svojega oče*3 udeležil mnogih svečanih pojedin človeškega mesa. Na »jedilnem listu« teb P®* jedin so bili večkrat celo belci. Po smrt očeta, ki je padel v dvoboju za neko lepotico, sta se za dvajsetletnega divjaka zavzela dva Američana, ga posinovila t®* kot posebno senzacijo pripeljala v Ne* York. Ker pa je kazal mladi divjak znak® nenavadne inteligence, sta ga dala v šol®* In divjak ju ni razočaral. Svoje študije 1® končal z odličnim uspehom ter slednjič celo promoviral za doktorja prava. Nov ptes, ki se ga snoči «a' indijska legenda o nastanku Prage Te dni so vsi češki listi obširno pisali neki indijski legendi, ki pripoveduje, kako je nastalo glavno češko mesto — Praga. Original te legende je bil svojčns v Pragi, sedaj pa se nahaja v arhivu indijskega društva »Sad Bay« v Edinbur- Prebivalstvo južne*Dobrudže, ki jo je Romunija odstopila Bolgariji, fe z velikim .navdušenjem sprejelo prve bolgarske čete, ki so prestopile staro holgarsko- roniunsko rnelo Legenda v glavnem navaja naslednje: Belopolto prebivalstvo Prednje Indije izhaja iz Keltov, ki so se v dobi, ko se je razširila vlada črnega plemena, preselili v Evropo pod vodstvom Rama. To ljudstvo Je bilo prvotno pod strahovlado druidek, nekakih kneginj, ki so vse »neprimerne« može na izredno krvav in brutalen način žrtvovale bogovom. Tudi Rama je bil obsojen, da bo žrtvovan na gorečem oltarju, toda pravočasno je s svojimi pristaši pobegnil. Ustavil se je najprej v Turkestanu in puščavi Gobi, nato je porazil črno pleme ter postavil temelje bele kulture in civilizacije belega plemena, torej arijskega plemena. S tem v zvezi je zanimivo omeniti, da pomeni latinska beseda »aries« isto kot idijska beseda »rama«, torej ovna-vodnika ali v prenešenem smislu prednika. S4avna dejanja Rame so opisana v sanskrtskem epu »Ramayana«. Približno tisoč let po porazu črnega plemena so odšli allahabaški trgovci proti zapadu. vse do srednje Evrope. Na poti so prisI‘ tudi v deželo »Bohemio«, t. j. na češko Ko so se tu srečali s svojimi plemenskimi brati, so zgradili ob toku Vltave utr' jeni tabor, ki so ga imenovali Paragaya’ oz. Pragaya, kar pomeni »srečanje v pra' domovini«. Tako je nastala Praga spomin na »Dion Pregayu«, t. j. srečanje bogov na mestu, ki ga je ustanovil Ra**13 ob sotočju dveh rek v sedanji indijski P0> krajini Sindhu. Ta indijska legenda o stanku Prage konča z zanimivo prerok* bo, da bo namreč postala Praga v bodo* čnosti središče svetovnega intelektualce’' ga gibanja in ognjišče kulture. Zakaj vpraV sedaj češki tisti tako vne' to objavljajo to, sicer neraziskano legendo o nastanku Prage, ni težko uganiti- Zvišani« plaž bolgarskim drž. uradnikom Bolgarski ministrski svet je pretekli teden izdal uredbo o povišanju plač državnim uradnikom in upokojencem. Pričenši s 1. jan. 1941. se uradnikom, ki imajo plačo do 2000 levov, povišajo plače za 15%, s ptačo do 3000 levov za 12%, do 5000 levov za 10%, do 8000 levov pa za 7%. Plače do 10.000 levov pa se povišajo za 5%. Pokojnine bodo povišane takole: co- kojnine do 2000 levov za 20%, do 3000 za 10%, čez 3000 levov pa za 5%. Poleg te' ga bodo dobivali poročeni uradniki P°' čenši s 1. jan. 1941. poseben dodatek za otroke, in sicer za vsakega otroka P ^ za^e^ z delom v Mariboru, se je tudi dela svojega strica dr. zeta Vošnjaka. Prehajajoč na delo Jug. mI °ra’ ie omenil, da veruje v trajnost ra n ^ržave zaradi žrtev, po katerih se I kuje °d drugih, ki za to niso vzdrža-•j preizkušenj, katere jim je prinesel na-razvoj v svetu. Primerjal ie raz-^editev sil začetkom prve svetovje in danes, ko je popolnoma drugač-• nekako rojstno listino, ki je poseje rodila Jugoslovanski odbor, je ome-v rt0ko1 Pa^'ea in Nikole Stojanoviča orfh U’ na^° pa sPrern^a' organizacijo abora v Rimu, njegovo delo v Parizu s posebno v Londonu. Podal je tudi karakteristike članov odbora, po-otio pa Trumbiča in Supila. Kot pogla-‘tni vzrok za znana nesoglasja med od-. orom in Pašičem, vidi dr. Vošnjak v istvu, da Pašid ni veroval v razpad dinastičnega principa. Govoril ie tudi o Londonskem paktu, produktu tajne diplomacije, ki ga je izsledil »Sherlock Holmes« odbora Fr. Supilo, objavili pa šele sovjeti. Karakteriziral je njegovo aktualnost za skupno življenje narodov Jugoslavije. Predavatelj je podčrtaval tudi svoje poglede na notranjo ureditev države ter navajal primere, ko se je zavzemal za decentralizirani unitarizem. Svoje tri ure trajajoče predavanje je končal z optimističnim zaključkom glede bodočnosti, pač pa podčrtal potrebo slovenske solidarnosti v teh preizkušenj polnih dneh. Popravite Pobreško cesto! Sedaj ko je nastopilo vlažnejše vreme, je zopet postalo aktualnejše vprašanje popravila Pobreške ceste, ki jo poleg okoličanov uporablja tudi veliko število Mariborčanov. Ker je večji del ceste tudi ob sončnih dnevih v senci, je cesta večji del leta blatna ter v tem stanju tudi najbolj izpostavljena kvaril zaradi težkih vozil. Najbolj prizadeti na popravilu ceste so vsekakor pešci in kolesarji, najbolje se je to videlo v dnevih okoli Vseli svetili, ko je bila na cesti mnogo večja frekven- ca kakor običajno. Skrajni čas je že, da se končno enkrat reši vprašanje, kdo je kompetenten za popravilo ceste, ki naj se izvrši čimpreje, kaj ti po kotanjah, ki se vedno večajo, bo pro-mel z vozili nevaren, pešcem pa zaradi blatnih luž, ki se v njih nabirajo, ob deževnem vremenu sploh no bo več. mogoče posluževali se PobrešKe ceste, kjer je jako razvit tudi promet z motornimi in drugimi vozili, ki ob lakih dneh do glave poškropijo z bla lom pešce, ki se nimajo kam umakniti. Dobrodelni koncert v Studencih V soboto, 16. t. m., ob 19.30 bodo priredili mali harmonikarji v Studencih koncert, ki bo v dvorani Ljudske univerze v deški šoli v Studencih. Pester spored tega koncerta bo izvajalo 25 malih harmonikarjev, ki jih spretno vadi g. Josip Matjašič iz Studencev. Ker je čisti prebitek namenjen revnim podmladkarjem RK in JS v Studencih, prosimo starše in ostalo občinstvo, naj podprejo to delo malih za male reveže in napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice bodo prodajali šolarji obeh šol. Nočni avtobus na progi Maribor-Ptui ^ Ukinitve nekaterih vlakov na progi /pribor—Čakovec, odnosno Maribor— jurska Sobota je močno zadela podežel-«o prebivalstvo, ki je s tem izgubilo Precej prometnih zvez z Mariborom, na aterega podeželje gravitira. Mestna av-obusna podjetja bodo zaradi tega neko-izpremenrla dosedanji vozni red na P^i Maribor—Ptuj ter vpeljala še če-tfo dnevno vožnjo. Tudi odslej bosta 0zila kakor po navadi dva dopoldanska jMobusa po istem dnevnem redu, večer-aVtobus v Ptuj bo odhajal iz Maribora J^esto ob 18.30 že ob 17.15 ter se bo ta- ko Na 'J Po prihodu v Ptuj vrnil v Maribor. novo pa bo vozil nočni avtobus, ki - V \JCtl 1 uvwu aviuuuo, IV 00 odhajal iz Maribora po zaključku pred' stav v kinih in gledališču, odnosno po prihodu večernega ljubljanskega osebnega vlaka v Maribor, to je okoli 22.30. Ta avtobus se ponoči iz Ptuja ne bo vračal. Na ta način bo omogočena potnikom iz Ptuja in iz krajev na progi Pragersko —Ptuj, ki so doslej imeli zvezo z večer nim ljubljanskim vlakom le do Prager skega, da bodo lahko potovali naravnost iz Maribora do Ptuja, odnosno do vmes nih namembnih krajev. Novi vozni red mora biti sicer potrjen od banovinske uprave v Ljubljani, ven dar pa bo to kmalu urejeno ter je jako verjetno, da bo že v nedeljo peljal prvi nočni avtobus v Ptuj. „Dve nevesti" v Krčevini Na pobudo vnete javne delavke v Krivini ge. Terezije Švar če ve se je j rala pod okriljem Sokola Maribor III n občinskega odbora RK v Krčevini požrtvovalna diletantska igralska družina, ,* ie v soboto in v nedeljo uprizorila v ?feevinsiki šoli Golarjevo veseloigro iz mečkega življenja »Dve nevesti«. Obe Predstavi sta bili izredno dobro obiskani ie bilo med gledalci tudi več odlični-oy fz Maribora, čisti dohodek predstav namenjen revni krčevinski deci. Ga. Švarčeva je bila organizatorka, igralka in režiserka ter ji gre za uspeh polno priznanje. Sodelovali so večinoma kot novinci poleg ge. Švarčeve še Matka Kova č i č e v a, Konrad P o š, Dana H1 a^ dinova, Vlado Sobotikiewicz, Ivo Ribarič, Savo Šef, Marta Horvatova, Rudi K r an j c in Lipe I z 1 a k e r, med odmorom pa je gledalce zabaval s harmoniko Bogomir Kranjc. Igro bodo v soboto zvečer ponovili. Z njo bodo go stovali v nedeljo tudi v Št. liju. Strogi pasji zapor jKer se je 10. nov. 1940 pojavil v Mariboru nov slučaj pasje stekline, Pozivajo vse osebe, ki jih je even-nalno ugrizel kak pes, da se javijo jnestnemu fizikatu. V zvezi s pojavom P&sje stekline je mestno poglavarst-0 ukinilo omiljeni pasji zapor ter od-®dilo zopet strogi pasji zapor, raz-filašen z dne 14. julija 1940. Kršenje ega razglasa se bo kaznovalo po kanskih določbah živalskega kužnega ^kona. *AJ VSE IZGUBLJAJO MARIBORČANI . \ drugi polovici septembra so bili od-ani tla uradu za najdene predmete pri redstojmštvu mestne policije sledeči aideni predmeti: denarnica z 8 din, žen-p ročna torbica, denarnica z 1.50 din, ®ta ženska zapestna ura z zapestnico, °ska žepna kromasta ura z verižico, oske hlače, denarnica s 13 papirnatimi 1™!, dakl psiček, 2 kovanča po 10 din, lede*1 ^ovčeg, zimski površni jopič, črna k narnica z 95.50 din, ženska zapestna rom ura( knjiga: nemška vadnica, evi-enčna številka avtomobila 2-2636, delnica in 84.50 din, sesalka za dvokolo, narnica 13 din, bankovec 100 din, de- narnica s 27 din got., sedež od motornega kolesa, mali 4 kolesni voziček, moški dežnik, aktovka, dve blazinici, 100-din bankovec, zlata ženska zapestnica. NOVO VODSTVO „KULTURBUNDA“ V MARIBORU V Gambrinovi dvorani je imela mariborska krajevna skupina „Kulturbunda“ občni zbor. Udeležili so sc ga tudi zastopniki sosednjih krajevnih skupin in sicer dr. Brodar iz Ptuja, Arzenšek iz Slov. Bistrice, Zmork iz Marehberga in ing. Franki in Studencev. Pri volitvah je bit izvoljen naslednji odbor: predseInik Josef Kling-berg, bančni uradnik; predsednikov namestnik Baumgarlner Egon, uradnik; I. tajnik Rudolf Holzer, gradbeni mojster; II. tajnik Grili Gotfried, uradnik; I. blagajnik dr. Bučar Eduard, odvetnik; II. blagajnik Weiss Maks, kotlar; pregledniki računov: Anrather Peter, čevljarski mojster; dr. Galic Gcrhard, zdravnik; Kiffman Karl, uradnik, in Schori Hans, trgovec; prisedniki: Dadicu Otto, mehanik; Egger Albert, zobni tehnik, Finkcš Rudolf, Rochel llans, mizarski mojster, Wett Ferdinand, mehanik; Werbnig Oskar, skladiščnik, Win-der Fritz, strugar in inž. VVagner Richard, obrito vod ja. CENC NA SLANINARSKEM TRGU Kmetje slaninarji so pradajali v preteklem tednu na maribqrkem trgu po sledečih cenah: teletina 16—18, svinjsko meso s kostmi 20, iziuščeno 22—24, riba 24, zajec 22, salo 24, slanina 23—24, pljuča 12, jetra 14, rebrca 18, glava 12, ledvice kom. 3, noge kom. 3 din. m Premeščena sla Ferdo Dobravcc za davkarja 8. skup. iz Maribora v Slovenji Gradec ter Peter Vesel za pomožnega davkarja 9. skupine iz Slov. Konjic v Maribor m G. Jurič se iskreno zahvaljuje Sokolu Maribor-matici za častno spremstvo s praporom, Češkemu klubu za venec in številno udeležbo, kolesarskima društvoma „01inip“ in ,,Pobrežje“ ter vsem ostalim ki so darovali vence in cvetje ter spremili preminulo gospo Jaromiro Jurič na 'njeni zadnji poti. m ,,Planine v cvctju“ je naslov predavanja, ki ga bo jutri priredilo SPD v Ljudski univerzi. Predavatelj bo novinar Kocjančič iz Ljubljane. V Slovenski Bistrici, Mariborska c. 40 ,(v Juhartovi hiši) je začela izvrševati zobno prakso ALBINA FORSTER. dentist-tehnik. m Napredni akademski starešine »Jadrana" in „TrigIava“ bodo imeli svoj redm družabni sestanek danes, 12. t. m., ob 20. v lovski sobi hotela „Orer‘. Predaval bo urednik Ivo Lapajne o zgodovinskem in geopolitičnem pogledu na sedanjo Evropo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. ni Šahovski klub „Vidmar“. Drevi ob 20. članski sestanek z brzoturnirjem za prvenstvo novembra. m Ljudska univerza. Na humorističnem večeru v petek, 15. t. m., nastopi poleg urednika „Totega lista" Božo Podkrajška in pisatelja Ivana Roba tudi Fran Milčinski-Ježek, dober znanec naše radijske publike. Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik. m Razstaljal bo od 15. decembra Mariborčan Rene Nerat svoja dela, olja, tempere in akvarele iz Francije, Španije in Italije ter iz domačega okolja. m. Studenška tržnica vedno bolj napreduje. Pred dnevi si je postavil na studenški tržnici stojnico tudi neki mesar. Ker so prodajalci zelo zgodaj zjutraj in tudi še pozno zvečer na trgu, kar je za delavce zelo ugodno, bi bilo pač potrebno, da bi se na sredino tega velikega prostora namestila vsaj ena električna svetilka, ker morajo sedaj kupovalci v temi iskati stojnice. m Ustrelila se je v prsi v saniomoribicm namenu 1!) le In a služkinja Angela Čuček iz Košakov. Reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. ni Pri padcu si je po nesreči zlomila nogo 59letna kmečka dninarica Julijana Dokša iz Spodnje Polskave. m Dva bankovca po 100‘— din sla izginila čevljarskemu mojstru Matiji Anželcu iz Stanetinoev pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ko je popival v predmestnih gostilnah. Ker je bil vinjen, ni izključeno, da jih je izgubil. m Z dvorišča gostilne v Vclrinjski ulici so ukradli gostilničarki Mariji Nckrepovi dve puri in eno piško. m Ko je iskala delo na tukajšnji Borzi dela, je neka mlajša ženska izmaknila delavki Alojziji Kunejevi iz Selnice ob Dravi ročno torbico s 30‘— din drobiža in nekaterimi drugimi predmeti. m. Protituberkulozni dinar je v juliju dosegel kosmato vsoto 652.525 din, ki je narastla v avgustu na 653.810 din, v septembru na 655.559 din in v oktobru na 556.272 din. Ta denar je namenjen za zgradbo azila za jetične bolnike. Izven stanovanjske akcije so za PTL sklad darovali Jugosl. hranilnica in posojilnica v Mariboru v spomin na g. dr. Josipa Kron-vogla 150 din, Olepševalno društvo v Mariboru 200 din. Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru 150 din. Mesto nagrobnega venca mestnemu stavbeniku g. Rudolfu Kiffmanu uradništvo stavbenega podjetja Friderik Kiffmanna 200 din in tvrdka inž. Jele-nec & Šlajmer v Mariboru 200 din. Uradništvo in zdravniki OUZD v Mariboru v spomin na g. dr. Wankmiillerja Alfonza 626 din, tvrdka Utensilia v Mariboru mesto nagrobnega venca ge. dr. Dernjačevi 150 din. * Novo ustanovljeni moški pevski zbor tekstilnih nameščencev v Mariboru, vabi vse svoje tovariše tekstilce, kateri imajo namen sodelovati pri omenjenem društvu, da sc zglase v četrtek, 14. t. m., točno ob 20. uri v realni gimnaziji, kjer se vršijo redne vaje. m Prt policijski raciji je bilo prijetih v mestu _ in_ bližnji okolici okoli 30 sumljiv-cev, ki niso mogli pojasniti, s čim se preživljajo. Nekaj so jih pridržali v zaporih, druge pa odpremi! i v domovinske občine. Narodno glmdailšia Torek, 12. nov,, ob 20.: „Na dnu“. Red A. Sreda, 13 .nov.: zaprto. Četrtek, 14. nov., ob 20. uri: „Na cesaričin ukaz“. Pvemiera. Vstopnice za premiero operete „Na ce-saričetn ukaz“. Z ozirom na splošno zanimanje za prvo letošnjo glasbeno predstavo v četrtek, 14. t. m. se v interesu obiskovalcev priporoča, da si vstopnice preskrbe že pri dnevni blagajni. Predstava se prične točno ob 20. uri. Takoj v začetku je prav srčkan že prvi prizor, le po svojem vseskozi zanimivem in zabavnem tfcjaniu in po ljubki melodijozni glasbi zelo vabljive operete. Zato bi bilo škoda, da kdo začetek zamudi. Kino : * Grajski kino. Danes veliki ljubavni film ,,Spomin na ljubezen14. Borba dveh žen za ljubljenega moža. V petek ob 20*45 uri nastopa s svojimi najnovejšimi eksperimenti „SvengaIi“. — Pride Danko Pišta. * Esplanade kino. Do vključno srede nepreklicno zadnjič ruska glasbena komedi-la „Volga, Volga.edinstven film, o katerem govori ves Maribor z največjim navdušenjem! * Kino Union. Do vključno četrtka „Pe-sem Pariza" veliko muzikalno filmsko delo z znamenitim tenoristom Tino Rossijem v glavni vlogi. Dve prošnji potnikov iz Dravske doline Ko pripelje ob pol 8. zjutraj — oziroma navadno z zamudo—osebni vlak iz Dravograda v Maribor, se ustavi na drugem tiru ob začetku perona. Na prvem tiru pa stoji tedaj neki osebni vlak in med njima nastane gneča in huda stiska. Mnogi skačejo skozi vlak, ki jim je v napotje, in se pri tem v zimskem času prav lahko zgodi težja nesreča. Ali ne bi bilo bolje, da bi se oni vlak na prvem tiru pomaknil proti Meljski cesti, a »koroški vlak« bi peljal nekoliko dalje? Prihajajoči potniki potrebujejo pač prostor, ki jim ga jemlje na prvem tiru stoječi vlak, ki je vedno prazen. Z drugačnim razporedom bi se dala ta nerodnost od- straniti! Do Selnice vozi avtobus mestnih avt. podjetij, žal le trikrat tedensko. Zjutraj prihaja v MaribGr ob 8., odhaja ob 12.15 popoldne! Ali ne bi mogli urediti teh voženj tako, da bi prihajal v Maribor ob 7.45 in odhajal ob 12.45 popoldne, S tem bi bila mogoča vožnja mnogim onim, ki so za 8. uro klicani v Maribor ali ki se kot zadnje stranke mudijo po pisarnah, trgovinah in uradih čez !2. uro. Seveda bi s tem postala jutranja vožnja četrt ure bolj zgodnja, a popoldanska bi se za pol ure zakasnila. Dvignilo bi se tudi število potnikov ter bi imelo avtobusno podjetje od tega tudi materialno korist. -laf- nemških OBRT - TRGOVIN A POHIŠTVO-OPREMA POUK IZGUBLJENO ki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor-Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter pači — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Zahvala Vseni prijateljem in znancem, ki so ob prerani in nenadomestljivi -izgubi mojega nepozabnega, dobrega očeta, gospoda Josipa Škerlja sočustvovali ter počastili njegov spomin z venci in šopki in vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku, izrekam naprisrčnej-So zalivalo. Posebno se zahvaljujem čast- g. župniku Landergottu, g. podžupanu Zebotu za lepi nagrobni govor ter g. zdravniku dr. Marinu, kateri mu je ublažil trpljenje v njegovih zadnjih urah. Žalujoča hčerka Edita Miki. INSTRUKC1.1E dajemo privatno vsem onim, kateri se žele naučiti srbo-hrvatskega jezika po dobri metodi in zmernem honorar-fu- Instrukcije se vrše na Aleksandrovi 44-111. 19029-21 Zahvala vsem, ki so sočustvovali ter počastili spomin našega ljubega očeta z mnogimi venci in šopki cvetja. Posebno se zahvaljujemo gosp. ravnatelju Tvornice za dušik v Rušah za izdatno pomoč. žalujoči rodbini Alfred in Herbert Kuha, PSIČKA , sliši na ime izgubila. Naj-svoiim naslo-I odd »Vcčel-19936-27' OBRT - TRGOVIN A Film Lep uspeh ruskega filma »Volga-Volga .. Za nepozabno filmsko umetnino o Pelru VcJikcni, smo videli Ir dni v ,,Espl;tnade“ kinu J^ljtib vsem zamudam že drugo mnelnino sovjetske filmsko produkcije. Je to duhovita, vesela in žgoče satirična filmska revija, ki pa se od tovrstnih izdelkov, katere sinp navajeni gledaji in ki imajo na-fnen vzbujali smeh in'zabavo, močno razlikuje. Tudi njen namen je vzgojen, čeprav serviran med krepkimi šalami, kritičnim posmehom in ob plesih, glasbi in petju. Ob preprosti zgodbi, v kateri potujeta dve skupini pevcev in muzikantov na glasbeno olimpijado v Moskvo, hoče prikazati . i n,, , ni i l„ ..n-.— ne samo novi ritem življenja, ki polje ob Volgi in v katerega so se prebudile prej dremajoče ustvariteljske sile množic, temveč tako rekoč temeljne pro-bjenip govjiiiske stvarnosti. Je ostra kritika birokratom, poosebljenim v komisarju (Iljinskij), ki jih osvobojeni talenti končno preplavijo in odplavijo. Zmaga nova pesem o Volgi, ki je polna ritma novega življenja. Film je poln lopih naravnih posnetkov, posebno z Volge, .prikazuje pa tudi moderno moskovsko njem nastopa nad 400 čelu z že iz ..Pastirja Ljubo Orlovo. novo. pristanišče. V sodelujočih na Ivoslje“ znano Filmsko življenje v sedanji Angliji Anglijo nemoteno normalno" naprej. To je' pripisati samo značilni angleški hladnokrvnosti. Neko veliko filmsko podjetje je Kljub težkim in neprijetnim vojnim raz-j meram ter neprestanim zračnim napadom na angleška mesta teče filmsko življenje! nedavno kupilo blizu mesta Blackpool ogromno stavbišče .na katerem bo zgra- dilo kinematografsko dvorano za 1500 oseb. To bo največji kinematograf v Angliji, saj bo poleg ogromne razkošno kinodvorane. v palači tudi kavarna za 1000 gostov, plesišče, veselični prostori, garaža za 2of> avtomobilov, nadalje gledališče in televizijska postaja. Novi angleški kinematografi bodo zgra-jepi tako, da bodo odgovarjali zahtevam vojnega časa. Zlasti bodo zavarovani pred zračnimi in plinskimi napadi, stare in porušene kinopalače pa bodo v tem smislu preuredili. Filmsko-Eovska latinščina V odmoru med filmskim snemanjem novega Tobis-Cimena filma „Baron Trpek ' v katerem igra Hans Albers hkrati tri vloge, je sedelo več igralcev v kantini v družbi glavnega igralca Albersa. Dvojica izmed njih ,ki sta v zasebnem življenju lovec in ribič, sta pričela pri pivu tekmovati v pripovedovanju svojih doživljajev. Pri tem sta toliko pretiravala, da bi se vsakomur ,ki bi ju poslušal ježili zadnji lasje na glavi.- Ilans Albers je nekaj časa mirno poslušal, ko mu je pa bilo tega že dovolj, se je vpletel v razgovor rekoč: „ Gospoda moja, to vse skupaj še nič ni. Nekoč sem imel na svojem posestvu ob Slranberškem jezeru lovsko psico, raco in pet mladih račk. Nekega dne je lisica ugrabila raco in nismo vedeli, kaj bi z njenimi račkami- To vprašanje pa je rešila lovska psica, Ki je negovala in vzgojila vseh pet rumenokljiinov. In pomislite, gospoda moja! Te račke so po 14. dneh pričele lajali...!' _______________ HARPO, GROLCHO IN CIHCO !VIARX (MGM) SPENCER TIUC¥ IN 11 v MGM filmu „Valovi ŠPANIJA UVAŽA NAJVEČ FILMOV Španska vlada je odobrita za filmsko sezono 1940-41 uvoz 275 dolgih filmov, in sj.cer,n Nemčije 80, USA 56, Italije 45, Francije\ 4 < Argentine 15, Meksike 10 in Kube 3. Tuu prejšnjo sezono je bila Nemčija v špansken filmskem uvozu na prvem mestu. Madžarski film »Umirajoča pomlad" Med redkimi dobrimi filmi, ki smo jih videli zadnje čase pri nas, je bil nedvomno ludi madžarski film ^Umirajoča pomlad ' („Esplahade“) izdelan po istoimenskem delu slovitega modernega madžarskega romanopisca, novelista in dramatika Zilaliyja Lajosa (madž. naslov „Halalos tavasz11). S tem filmom jc dosegla madžarska filmska produkcija svoj doslej največji uspeh, s katerim so lahko, kosa z mnogimi najboljšimi deli velikih svetovnih filmskih podjetij. Ta uspeh moramo v gotovi meri pripisali močno erotični vsebini, katero nui je nudilo omenjen^ Zilaliyjevo delo, dasi jo je film mor zaposljivega. ’ sDrei-‘ Ve. z vso oskrbo pekarni1 akpšg, Koroška c. 24. 19916-4 K STANOVANJE ODDA Odda se lepo dvosobno SONČNO STANOVANJE pod enim ključem J. decembra, Marksova 5. za vojaško (.bolnišnico 19937-5 P RF Hl ivNA DVA DELAVCA se sprejmeta na hrano, Rad' vapiska 8, Studenci 19926-7 SOBO ODDA Lepa, sončna SOBA s posebnim vhodom se odda solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Voeernika«. _________________19938-8 Staji e,.Večernik* Kupim dobro ohranjeno čisto, železno, zložljivo POSTELJO Naslov v ogl. odd. nika«. pri naših irseren* JU fcUPUlfte 4513 ter ogaašujtf Majhna LOVSKA svetlo progasta »Digna«, se ic diteli nai mi s voin iavi na ogl nika«. Spomnite se CMD i Novi satanski damski orkester ©d 15. novembra v restavracii „L3tiTOiiERS8, Štibier- Izd tu m urejuje A DOLI K MIMIKAH v '.Mariboru liska Mariborski! tiskarno d d. ue fručujo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališku ulica 0. — leleion predstavnik M V\|4) DL J ELA v Mariboru — Uglasi po ceniku - llokopisi sc uredutšiva štev. 25-67 in uprave štev. 2S-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409, Stran 8. »Vežem! k«