SPLOŠNE KNJIŽNICE SRECANJE MULTIMEDIJSKIH CENTROV IN SPLOŠNIH KNJIŽNIC Ministrstvo za kulturo, 4. april 2006 Na pobudo Ministrstva za kulturo so se 4. aprila 2006 srecali predstavniki mreže multimedijskih centrov in splošnih knjižnic. Namen srecanja je bil predstaviti dejavnosti obeh mrež in poiskati možnosti za sodelovanje. Sodelovanje je lahko obojestransko koristno tako z organizacijskega vidika kot z vidika financiranja. Knjižnice so stabilne ustanove s tradicijo , multimedijski centri so novi in se marsikje še išcejo. S sodelovanjem se lahko knjižnice pomladijo, centri pa dozorijo (J.Gazvoda). Oboji so javno financirani in sodelovanje je priložnost za racionalno uporabo financnih virov in doseganje optimalnih rezultatov. 1. Splošne knjižnice Splošne knjižnice s svojo razvejano mrežo 251 izposojevališc in 658 postajališc potujocih knjižnic omogocajo dostop do gradiva in informacij najširšemu krogu uporabnikov. Kar 25 % prebivalcev Slovenije je clanov splošnih knjižnic, v letu 2004 knjižnice beležijo skoraj 9 milijonov obiskov, kar je dvakrat vec kot galerije, muzeji in kinematografi skupaj. Splošne knjižnice s svojimi programi in dejavnostmi uresnicujejo kulturno, izobraževalno, informacijsko in socialno poslanstvo. Poleg izposoje gradiva, ki velja za tradicionalno in javnosti najbolj znano dejavnost, predvsem v zadnjih letih razširjajo svojo ponudbo s servisi za posebne skupine uporabnikov, kot so mladostniki, starejši, brezposelni, etnicne skupine, ljudje s posebnimi potrebami. Posebno pomembna je vloga splošnih knjižnic pri podpori formalnemu in neformalnemu ucenju, tako z zagotavljanjem ucnega gradiva kot tudi s ponudbo razlicnih oblik neformalnega izobraževanja, posebej na podrocju razvijanja bralne in informacijske pismenosti. Danes že vse splošne knjižnice omogocajo javni dostop do interneta in pomoc pri iskanju informacij. Vkljucene so v knjižnicno informacijski sistem COBISS, preko katerega je mogoc dostop do informacij o gradivu katerekoli od 279 slovenskih knjižnic. Zadnji dve leti ob financni podpori Ministrstva za kulturo zacenjajo izvajati projekte digitalizacije gradiva, predvsem s podrocja domoznanstva. V splošnih knjižnicah nastajajo tudi celovite elektronske storitve, kot sta na primer otrokom namenjena Slovenski knjižni kviz (www.lj-oz.sik.si/kviz) in Veronika z Malega gradu (www.kamniskaveronika.net) . Tik pred izidom je portal KAMRA (http://www.lj-oz.sik.si/kamra/ - spletna stran za spremljanje projekta), ki bo knjižnicam ponudil okolje in orodje za oblikovanje digitalnih zbirk in enoten dostop do njih. Vnos podatkov bo enostaven in bo omogocal tudi knjižnicam brez posebnega znanja in tehnicnih pogojev, da bodo vkljucevale svoje vsebine. 2. Multimedijski centri Multimedijski center je program, ki ga v RS izvajajo kulturne nevladne organizacije in javni zavodi, v okviru katerega v regionalnem prostoru v katerem delujejo, zagotavljajo: - javni dostop do informacijske infrastrukture in storitev (javno dostopni prostori in informacijska oprema, javno dostopni strežniški sistemi in aplikacije, omreženje regionalnih e-tock itd); - vso informacijsko podporo kulturnim, izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam, posameznikom in njihovim projektom (oprema, strežniški prostor, informacijski servis, podporna znanja); - javno dostopni informacijski servis za regionalno in nacionalno kulturno ponudbo; - pogoje in znanja za razvoj in produkcijo intermedijskih umetnosti; - pogoje in znanja za razvoj in uporabo odprtokodnih aplikacij. Regionalni multimedijski centri se povezujejo v Mrežo multimedijskih centrov Slovenije – M3C. Danes je Mreža multimedijskih centrov Slovenije nacionalna organizacijska in informacijska platforma, namenjena sodobni kulturno umetniški produkciji, njeni promociji na nacionalnem in mednarodnem nivoju, povezovanju razlicnih kulturno umetniških praks ter organizaciji vsebinskih in podpornih programov na kulturno umetniškem, izobraževalnem in raziskovalnem. Nabor storitev posameznih multimedijskih centrov Neformalno izobraževanje - izvajanje izobraževanj za uporabo IKT programskih orodij za potrebe kulturno-umetniške produkcije; - svetovanje in podpora kulturnim ustvarjalcem in producentom za uvajanje novih tehnologij v kulturno-umetniške procese. Servisne storitve za kulturno-umetniško produkcijo - uporaba prostorov in IKT opreme (multimedijske galerije, studii, delavnice in ostali produkcijski prostori); - podpora multimedijski produkciji (programska oprema, spletna produkcija, mobilne tehnologije, digitalna produkcija); - gostovanje spletnih vsebin in e naslovov za kulturne projekte in producente; - servisiranje kulturno umetniških projektov in producentov (spletni servis in rešitve, spletna, digitalna, graficna produkcija, možnost uporabe tehnologije in prostora, kadri, regionalna, nacionalna in mednarodna promocija); - digitalizacija kulturno-umetniških vsebin in dedišcine (za knjižnice, muzeje, arhive itd.); - promoviranje in prezentiranje umetniških projektov na podrocjih intermedije in cross medije, videa, fotografije, internetne umetnosti (predstavitvena mreža na regionalni ravni za kroženje oz. turneje kulturno-umetniških produkcij. Promocija kulturno-umetniške produkcije na regionalni in nacionalni ravni - delovanje regionalnih kulturno-informacijskih centrov – portalov: zajem in posredovanje informacij o kulturnih dogodkih in producentih na regionalni ravni; - vzpostavitev sistemov za posredovanje regionalnih kulturnih informacij na nacionalni nivo (nastajajoci nacionalni kulturni portal pri MK); - promoviranje kulturno-umetniških projektov vseh kulturno-umetniških zvrsti na regionalni in lokalni ravni (posredovanje informacij zainteresirani javnosti, prodaja vstopnic, itd…). Lastna kulturno-umetniška produkcija - mladinski kulturni programi in projekti; - intermedijski kulturno-umetniški programi in projekti. Nabor storitev mreže kot celote - baza kadrov in znanj s podrocja sodobnih tehnologij in umetnosti; - oblikovanje projektnih skupin in izvedba najzahtevnejših projektov digitalizacije kulturne dedišcine; - podpora kulturnim subjektom za vkljucevanje in polnopravno sodelovanje v projektih podprtih znotraj programov evropske komisije (Kultura 2000, IST – Information Society Techologies, eContent Plus, FP6, Leonardo, Evropski sklad za regionalni razvoj, itd.); - spodbujanje projektnega povezovanja slovenskih kulturnih producentov s centri po Evropi in svetu. 3. Pilotni projekt digitalizacije filmskega gradiva Predstavniki Knjižnice Velenje in Regionalnega multimedijskega centra Kunigunda so predstavili pilotni projekt sodelovanja pri digitalizaciji domoznanskega filmskega gradiva. V predstavitvi so zelo nazorno predstavili svoje interese pri projektu, iz katerih je razvidno, da se v velikem delu prekrivajo: Interes knjižnice v pilotskem projektu - povecati zbirko domoznanskega gradiva - približati domoznansko gradivo uporabnikom - povecati aktualnost domoznanskega gradiva - povecati informativnost portala - osvojiti tehnike in tehnologijo digitalizacije avdio in video gradiva - optimizirati poslovanje – povecati svojo ucinkovitost s pomocjo uporabe IKT - vzpostavitev partnerskega odnosa z regionalnim multimedijskim centrom in medsebojno spoznavanje Interes multimedijskega centra v pilotskem projektu: - osvojiti tehnike in tehnologijo digitalizacije avdio in video gradiva - optimizirati poslovanje – povecati izkoristek prostih virov - vzpostavitev partnerskega odnosa s Knjižnico Velenje in razvoj novih storitev na podrocju uporabe IKT - vzpostavitev storitvenega okolja-mikro tehnološkega parka znotraj multimedijskega centra - pripraviti storitev za ostale knjižnice. 4. Možnosti sodelovanja Možnosti sodelovanja med splošnimi knjižnicami in multimedijskimi centri se kažejo predvsem na naslednjih podrocjih: 1. Izobraževanje, predvsem na podrocjih, ki omogocajo kreativno delo: spletne strani, urejanje podatkovnih zbirk, graficno obdelovanje. MMCji imajo veliko izkušenj z odprtokodnimi rešitvami in lahko sodelujejo s knjižnicami pri povezovanju licencnih in odprtokodnih sistemov. Najbolje je, da se knjižnice povežejo z najbližjim MMC in same definirajo tematiko izobraževanj. 2. Digitalizacija gradiva. Knjižnice imajo gradivo in poznajo celoten proces digitalizacije, MMC pa imajo tehnicno znanje, opremo, kadre. Digitalizacija je zelo kompleksen proces, zato je nujno treba upoštevati uveljavljene smernice in standarde. Skupni projekt knjižnice in MMCja v Velenju je pokazal kako je lahko sodelovanje obojestransko koristno. 3. Korišcenje tehnološke opreme in prostorov knjižnic in MMCjev. Vedno vec knjižnic ima zelo dobro komunikacijo (optika), MMCji pa so zelo dobro tehnicno opremljeni (www strežniki, brezžicna oprema prostorov, priprava videokonferenc…). 4. Izmenjava informacij, sodelovanje pri izdelavi skupne informacijske platforme. Z dogovori in usklajevanji se bomo izognili podvajanju zbiranja istih podatkov, npr. pri regionalnih informacijskih portalih in KAMRI. V debati je bila poudarjena potreba po navezavi stikov med kreatorji Slovenskega knjižnega kviza in MMCji. Kviz povezuje šole in knjižnice, letos pa se vanj vkljucujejo tudi muzeji. Nastajajo tudi spletne strani šol z vsebinami za otroke in mladino, kjer je sodelovanje prav tako zaželeno. Nekateri MMCji že dobro sodelujejo s šolami, kot npr. Krško in Novo mesto. Tudi na podrocju dela s skupinami s posebnimi potrebami MMCji razvijajo nekatere tehnicne rešitve, knjižnice pa pripravljajo posebne programe. Z vzpostavljanjem portalov, ki zbirajo informacije o dogodkih in prireditvah na lokalnem ali regionalnem podrocju, se odpira problem podvajanja zbiranja in vnosa informacij. Nujno so potrebni dogovori o nacinu dela, oziroma vzpostavitvi tehnicnih rešitev, ki bodo omogocale samo enkraten vnos in distribucijo na druga spletna mesta. Povezati se je treba tudi s portalom Slovenskega glasbeno informacijskega centra. 5. Sklepi 1. Na vsa prihodnja srecanja povabimo tudi predstavnike muzejskih organizacij. 2. Knjižnice in MMCji naj se povezujejo na nacionalnem in regionalnem nivoju. Na nacionalnem nivoju sta kontaktni osebi Marko Kralj (Marko.Kralj@lokalpatriot.si) in Breda Karun (breda.karun@nuk.uni-lj.si) , na regijskem nivoju se povezujejo posamezne knjižnice in MMCji na osnovi skupnih interesov. 3. Še pred poletjem se ustanovi delovna skupina, ki bo usklajevala delo na informacijskih portalih MMC in KAMRE. Prvi sestanek organizirata M.Kralj in B.Karun. Breda Karun Narodna in univerzitetna knjižnica Marko Kralj Multimedijski center Dolenjske Multimedijski centri vkljuceni v Mrežo multimedijskih centrov Slovenije – M3C http://www.m3c.si LokalPatriot - Multimedijski center Dolenjske, Novo mesto - http://www.mcd-nm.com Mladinski center Krško – Multimedijski center Posavja – Krško – http://www.mc-krsko.si in http://www.troblja.com LJUDMILA – Ljubljanski laboratorij za digitalne medije pri KUD France Prešeren Trnovo – Ljubljana - http://www.ljudmila.org Mladinski center Prlekije – Ljutomer – http://www.klopotec.net KID Pina - Primorski informacijski atelje, Koper - http://www.pina.info Kulturno izobraževalno društvo KIBLA (KID KIBLA), Multimedijski center KIBLA (MMC KIBLA) in Komunikacijsko informacijhska tocka KIBLA (KIT KIBLA) – Maribor – http://www.kibla.org in http://kit.kibla.si Kulturni center Mostovna – Zavod neinstitucionalne kulture – Nova Gorica – http://www.mostovna.org Zveza Tolminskih mladinskih centrov – Multimedijski center Mink – Tolmin - http://www.posocje.net Kiberpipa, Zavod K4/6 – Ljubljana – http://www.kiberpipa.org Ustanova Mat kultra – Zagorje ob Savi – http://www.matkultra.si Mladinski in informativni in kulturni klub (MIKK) Murska Sobota – Murska Sobota - http://www.mikk-ms.si Art center – Prosenjakovci - http://www.artcenter-slovenia.org Mladinski center Slovenj Gradec – Slovenj Gradec MMC Pulsar, Multimedijski center Gorenjske pri Zavodu 'O' (Zavod škofjeloške mladine) – Škofja Loka - http://www.pulsar.si Društvo Hiša kulture – Pivka - http://www.kid-pina.si/hisakulture/ Mladinski center Velenje -. Velenje - http://www.kunigunda.org Dodatne informacije Marko Kralj – Predsednik Upravnega odbora Mreže M3C Tel.: 07 337 17 91, GSM: 041 99 21 11, e-mail: marko.kralj@lokalpatriot.si PREDSTAVITEV FURLANSKO-SLOVENSKEGA SLOVARJA V Goriški knjižnici Franceta Bevka smo v cetrtek, 16. marca imeli priložnost bolje spoznati ozadje dolgoletnega nastajanja Furlansko-slovenskega slovarja. To pomembno delo nekdanjega sodelavca naše knjižnice in še vedno plodnega bibliografa, leksikografa, prevajalca, publicista in bibliotekarja Marijana Breclja je izšlo v zbirki Publikacije Goriške knjižnice kot 13. zvezek. Slovar je zagotovo pomembna novost na knjižnem trgu za Slovence in Furlane, pravzaprav za vse, ki bi si želeli spoznati naše sosede pobliže. Prvi slovar, ki je soocil furlanšcino in slovenšcino je bil Lingue d'Europa: dizionario pratico italiano-friulano-sloveno-tedesco-inglese (z okrog 5.000 gesli), katerega sta uredila Marijan Brecelj in Gianni Nazzi v letu 1995. Tokrat pa imamo v roki sticišce med romanskim (furlanskim) in slovanskim (slovenskim) jezikom na 900 straneh s približno 30.000 gesli. Kakor je v nagovoru povedal ugledni gost prof. Janko Moder, imamo zdaj pripomocek – most, ki bo še bolj zbližal in povezal Slovence in Furlane. Pomemben je tudi zato, ker gre za slovar jezika naših neposrednih sosedov, ki pa ni splošno poznan. Videmcan, furlanski leksikograf Gianni Nazzi, je v nagovoru povedal marsikaj zanimivega o sodelovanju z avtorjem pri nastajanju dela, pa o furlanšcini, Furlanih, njihovi književnosti in knjižni produkciji. Kot znacilnost nove publikacije je posebej poudaril bogato frazeologijo in obilje sinonimov. Posebnost slovarja se skriva tudi v navajanju medsebojnega oplajanja obeh jezikov, kar se kaže v sposojenkah, v kalkih in še v cem. Vkljucena so najrazlicnejša podrocja, s katerih je vkljuceno tudi znanstveno in strokovno izrazoslovje. Pomembno zastopana so podrocja umetnosti, filologije, zgodovine, geografije, kmetijstva, zoologije in botanike, medicine, matematike in še bi lahko naštevali. Zajetih je tudi precej t.i. zastarelih izrazov, katere je avtor vkljucil prav z namenom, da bi bila bralcem dostopna tudi starejša furlanska besedila. Posebej dragoceno in dobrodošlo je, kar ne srecujemo tako pogosto, da je v zacetku predstavljen kratek pregled furlanske slovnice ter domala vse furlansko leksikografsko gradivo od leta 1871 dalje. Melodijo furlanskega jezika smo lahko obcudovali ob doživeti predstavitvi prof. Davida Bizjaka, ki je prebral Cankarjevo Skodelico kave v furlanskem prevodu Giannija Nazzija in dve Gradnikovi pesmi v prevodu Giorgia Faggina. Novogoriški oktet Vrtnica pa nam je zapel in tako z glasbo in besedilom predstavil furlanski pesmi Angul mio (C. A. Seghizzija) in Stelutis alpinis (Zardini – Seghizzi). Za povezovanje bogate vsebine vecera je poskrbela sodelavka Breda Seljak. Vecer je bil zares množicno obiskan, kakor se spodobi za predstavitev tako pomembne novosti. Upamo, da bo slovar mnogim v koristno pomoc. Sara Pegan Goriška knjižnica Franceta Bevka V ZAVETJU - ZBORNIK OB PETDESETLETNICI MESTNE KNJIŽNICE PIRAN Arhivski viri pricajo o tem, da je majhna ljudska knjižnica v našem mestu delovala že v daljnem 17. stoletju. V casu po drugi svetovni vojni pa je bila v Piranu dne 23. marca leta 1953 ustanovljena Ljudska knjižnica, katere naslednica je današnja Mestna knjižnica. V mesecu marcu je tako Mestna knjižnica Piran v Tartinijevem gledališcu slovesno praznovala svojo petdesetletnico. Ob tej priliki so v knjižnici izdali tudi simpaticen zbornik z naslovom V zavetju. Zbornik je uredila bibliotekarka in varuhinja domoznanske zbirke Karmen Kodarin. V prvem poglavju Ravnatelji pripovedujejo prinaša prispevke, ki sta jih napisala nekdanja ravnatelja Marjana Lenassi in Slavko Gaberc ter sedanja ravnateljica Oriana Košuta Krmac. Marjana Lenassi se v prispevku spominja tudi prvih upravnikov knjižnice, Alojza Maruška in Marije Sovre. Pripoveduje o težkih zacetkih, o predanem delu vseh zaposlenih, o nepozabnih srecanjih z literarnimi ustvarjalci. V naslednjem razdelku lahko beremo o nekdanjih in sedanjih pravljicarkah iz piranske knjižnice ter o branju in pripovedovanju pravljic, ki ima v Mestni knjižnici med vsemi obalnimi knjižnicami najdaljšo tradicijo, saj sega na zacetek šestdesetih let, ko je pravljicni koticek vodila legendarna teta Ela, upokojena uciteljica Ela Potocnik. Pregled razstavne dejavnosti je pripravila bibliotekarka Ksenija Petaros Kmetec, pobudnica in organizatorka mnogih pomembnih in odmevnih razstav v Mestni knjižnici Piran. Napisala je tudi prispevek o izobraževanju uporabnikov, ki mu v knjižnici posvecajo še posebno skrb. O zacetkih domoznanske dejavnosti je pisal Slavko Gaberc, ki se je po nekaj letih premora zopet zaposlil v knjižnici kot varuh domoznanske zbirke. V prispevku je podal pregled zacetkov domoznanstva v Slovenski Istri, ki so povezani z imeni znanih kulturnih delavcev kot so Miša Šalamun, Miroslav Pahor, Srecko Vilhar, Radmila Adamov in Vilma Krapež. Najvec zaslug, da so v piranski knjižnici zaceli bolj sistematicno in strokovno zbirati in urejati domoznansko gradivo, pa je imela v osemdesetih letih in še kasneje knjižnicarka Ksenija Petaros Kmetec. V razdelku Me smo iz piranske knjižnice so se v krajših prispevkih predstavile vse sedanje sodelavke Mestne knjižnice. Nekatere smo že omenili, druge pa so še: višja knjižnicarka in vodja oddelka za mlade bralce Marija Kramar, ki otrokom že trideset let tudi pripoveduje pravljice, mladinska knjižnicarka in pravljicarka Nada Leban, knjižnicarki Eva Krže in Tanja Albreht, knjižnicna manipulantka Vida Kodelja in tajnica Nadja Marinac. Svoje spomine, pohvale, mnenja, pesmi in prozne spise so prispevali tudi bralci, uporabniki in prijatelji knjižnice: bibliotekar iz knjižnice Morske biološke postaje Vlado Bernetic, zunanji sodelavec Igor Bizjan, profesorici slovenskega jezika s književnostjo in voditeljici mnogih literarnih vecerov Jasna Cebron in Ivica Eller, pisatelja Franjo Francic in Marjan Tomšic, pesnik Jurij Rustja, pravljicar Rudi Mraz, kulturna antropologinja in raziskovalka Irena Weber, raziskovalka Ondina Lusa, publicist Slavko Gaberc, sodelavke vrtca Mornarcek Piran, mentorica in vodja študijskih krožkov ter predsednica društva Anbot Natalija Planinc in Špela Pahor. V zadnjem poglavju je ravnateljica Oriana Košuta Krmac spregovorila še o programskih izhodišcih za ureditev splošne knjižnicne dejavnosti na podrocju obcine Piran in o dolgoletnih sanjah, potrebi in želji vseh prebivalcev po novi knjižnici v bližnjem mestu Lucija. V seznamu zaposlenih se seznanimo z vsemi, ki so del svojega življenja in truda posvetili razvoju in ugledu piranske mestne knjižnice. Zbornik, ki je opremljen z bogatim in dokumentarnim fotografskim gradivom, prinaša strnjen pregled zgodovinskega razvoja in bogate kulturne ter izobraževalne dejavnosti Mestne knjižnice Piran. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MEDNARODNA DEJAVNOST International Federation of Library Associations and Institutions Oddelek splošnih znanstvenih knjižnic SEKCIJA ZA NACIONALNE KNJIŽNICE Poslanstvo Sekcije za nacionalne knjižnice Sekcija za nacionalne knjižnice pri IFLA je osrednja tocka za podporo vitalni vlogi nacionalnih knjižnic v družbi kot varuhov nacionalne duhovne dedišcine, ki strokovno obdelujejo, omogocajo dostop in ohranjajo nacionalno produkcijo na vseh medijih. Sekcija si prizadeva, da bi imela vodilno vlogo pri svetovanju na podrocjih, ki zadevajo nacionalne knjižnice, v skladu s potrebami in stališci posameznih svetovnih regij. http://www.ifla.org/VII/s1/snl.htm Trije stebri IFLA Dejavnosti in cilji Sekcije podpirajo tri stebre IFLA in sicer: družbeni steber s pomocjo delovanja v WSIS in s podporo nacionalnim knjižnicam v svetovnem merilu; strokovni steber s podporo in sodelovanjem v ICABS ter strokovno prakso, in clanski steber s pomocjo informacijskih storitev (e-lista, zloženke in bilten). Cilji: Promocija splošne dostopnosti informacij s: - spodbujanjem ustanavljanja in gradnje nacionalnih knjižnic; - pospeševanjem razvoja nacionalne zakonodaje za delovanje nacionalnih knjižnic, zlasti na podrocju obveznega izvoda publikacij in dejavnosti za zašcito gradiv; - podporo procesu zbliževanja institucij, ki delujejo na podrocju posredovanja informacij in kulturne dedišcine. Postati forum za izmenjavo informacij in izkušenj na osnovi prakticnih problemov v nacionalnih knjižnicah in s ciljem pospeševanja benchmarkinga (primerjalnih analiz), dobrih praks in kvalitetnih modelov ter izboljšanja vešcin vodenja in upravljanja. Podpora raziskovalnemu delu na interesnih podrocjih nacionalnih knjižnic, ob upoštevanju možnosti za izmenjavo izkušenj z drugimi skupinami v okviru IFLA in v tesnem sodelovanju s CDNL, Konferenco direktorjev nacionalnih knjižnic. Spodbujanje razvoja in implementacije standardov. Nekaj tekocih projektov in dejavnosti - Delovna skupina za benchmarking in kazalnike uspešnosti bo pripravila delovni nacrt in nadaljnje aktivnosti za obravnavo znotraj Sekcije; - anketa o merjenju uspešnosti (že distribuirana v Evropi, Aziji on Oceaniji) za podrocje Južne Amerike in Karibov; - podpora aktivnostim in sodelovanje z ICABS (IFLA-CDNL Alliance for Bibliographic Standards) pri njihovem delu na podrocju bibliografske kontrole, kontrole virov in trajnega ohranjanja elektronskih virov; - spodbujanje clanov za lobiranje v njihovih državah v podporo prizadevanjem IFLA v okviru WSIS (World Summit on the Information Society) za promocijo kljucne vloge knjižnic v informacijski družbi in za zmanjšanje velikega razkoraka na podrocju digitalizacije. Teme naslednjih konferenc Nacionalne knjižnice: dinamicni partnerji za družbo, temeljeco na znanju, Seoul 2006 Sekcija je eden izmed pokroviteljev naslednjih sestankov ekspertov na temo mednarodnega katalogizacijskega pravilnika, v organizaciji Sekcije za katalogizacijo, v planu za 2006 Spremno srecanje konference v Durbanu leta 2007, skupaj z Oddelkom za izobraževanje na temo novih vešcin, potrebnih v institucijah, ki se ukvarjajo z organizacijo znanja. Kako do clanstva Clanstvo v IFLA in Sekciji za nacionalne knjižnice je odprto vsem združenjem in institucijam; vclanitev je možna tudi za posameznike. Za dodatne informacije o vclanitvi v IFLA in Sekcijo za nacionalne knjižnice se obrnite na: IFLA Headquarters PO Box 95312 NL-2509 CH The Hague Nizozemska Tel. +31 70 3140884, Faks +31 70 3834827 E-mail: IFLA@ifla.org www.ifla.org Kontakti Predsedujoca/Zakladnik Ms Ingrid Parent Library and Archives Canada / Bibliothčque et Archives Canada 395 Wellington Street OTTAWA, Ontario K1A ON4 Kanada Tel. +(1)(819)9345789 Faks +(1)(819)9344422 E-mail: ingrid.parent@lac-bac.gc.ca Tajnik/Koordinator za informacije Ms Genevieve Clavel-Merrin Swiss National Library Hallwylstrasse 15 3003 Bern Switzerland Tel. +(41)(31)3228936 Fax +(41)(31)3228463 E-mail: genevieve.clavel@slb.admin.ch MEDNARODNA SRECANJA MEDNARODNA KONFERENCA ECDL 2005 Dunaj, 18. - 23. september 2005 Septembra 2005 je bilo eno od najpomembnejših evropskih srecanj s podrocja digitalnih knjižnic: European Conference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries. Konferenca, ki praviloma vsako leto poteka septembra, predstavlja najpomembnejši evropski forum za izmenjavo informacij, teoreticnega in prakticnega znanja ter izkušenj na podrocju digitalne knjižnice. Digitalne knjižnice obravnava s tehnicnega, prakticnega in družbenega vidika. Na konferenci ECDL 2005 je bil predvsem poudarek na razvoju razlicnih rešitev za dostop do digitalnih vsebin iz tehnološke in informacijske plati, v okviru razlicnih vsebinskih podrocij, kot so znanost, vladne ustanove, kulturna dedišcina itd. Obravnavane so bile tudi naslednje teme: koncepti digitalne knjižnice in digitalnih dokumentov; arhitekturni sistemi, integracija in interoperabilnost; organizacija, pridobivanje in uporaba informacij; študije uporabnikov; evalvacija sistemov; trajno ohranjanje digitalnih vsebin; programske rešitve za digitalno knjižnico itd. Programski odbor konference je sestavljalo 87 strokovnjakov iz 35 držav. Od 130 poslanih referatov je 87 recenzentov izbralo 41 (32%) referatov, ki so jih predstavili in objavili v zborniku: Research and advanced technology for digital libraries: proceedings. 9th European conference, ECDL 2005, Vienna, Austria, September 18-23, 2005. Andreas Rauber, Stavros Christodoulakis, A. Min Tjoa (eds.). Berlin [etc.]: Springer, cop. 2005. (Lecture notes in computer science, ISSN 0302-9743; 3652). Vsak referat so pregledali trije ali štirje recenzenti, kar dodatno potrjuje kvaliteto omenjenega zbornika. Konference se je udeležilo nekaj manj kot 400 udeležencev. Vecina le-teh so strokovnjaki (knjižnicarji, raziskovalci, sistemski knjižnicarji, digitalni skrbniki itd.), ki so neposredno ali posredno povezani z izgradnjo in uporabo digitalne knjižnice. Tokrat nas je bilo tudi nekaj vec udeležencev iz Srednje in Vzhodne Evrope (skupaj 28), najvec iz Ceške. Presenetljivo veliko je bilo tudi Americanov, Skandinavcev ter predstavnikov azijskih razvitejših dežel. Iz Slovenije smo se konference udeležili dr. Dunja Mladenic iz Instituta "Jožef Stefan", ki je clan programskega odbora konference in je ob tej priliki tudi sodelovala v doktorskem konzorciju, Špela Razpotnik, raziskovalka v Bibliotekarskem raziskovalnem centru v Narodni in univerzitetni knjižnici ter mag. Alenka Kavcic-Colic vodja Bibliotekarskega raziskovalnega centra Narodne in univerzitetne knjižnice. Pred samo konferenco so za udeležence organizirali tudi 6 tecajev (tutorials) z razlicnimi tematikami, in sicer: 1. Context-enhanced Digital Library Services 2. Thesauri and Ontologies in Digital Libraries. Structure and Use in Knowledge-Based Assistance to Users and Evaluation and Development 3. Building Digital Library Collections with Greenstone 4. How to build a Digital Library using Open-Source Software 5. Practical Digital Library Interoperability Standards 6. Digital Libraries: An Overview and Formal Framework Špela Razpotnik se je udeležila tecaja tezavri in ontologije v digitalnih knjižnicah. Vodil ga je prof. dr. Dagobert Soergel. Tecaj je bil namenjen predvsem tistim, ki se ukvarjajo z vsebinskim dostopom v digitalnih knjižnicah. Tecaj je potekal v dveh delih. V prvem delu je profesor dr. Soergel predstavil teoreticne osnove izgradnje in uporabe kvalitetnih knjižnicnih orodij za poizvedovanje po vsebini, uporabo kontroliranih slovarjev s strani uporabnikov digitalnih knjižnic itd. Drugi del je bil bolj prakticno zasnovan. Predstavil je problematiko vsebinskega dostopa, kako zgraditi kvaliteten in ucinkovit kontroliran slovar, ki bo dobro služil tako graditeljem digitalnih knjižnic kot tudi uporabnikom le-teh. Pokazal nam je konkretne primere dobro zgrajenih tezavrov, ontologij in spletnih strani. V okviru konference sta potekali tudi dve okrogli mizi, in sicer: 1. Ali e-znanost potrebuje digitalne knjižnice? Sodelujoci, Tamara Sumner iz Univerze v Colorado, Rachel Heery iz UKOLN, Jane Hunter iz DSTC, Brisbane, Avstralije, Norbert Lossau iz Univerze v Bielefeld ter Michael Wright iz DLESE Program Center, University Corporation for Atmospheric Research v Boulder, ZDA, so skušali odgovoriti na razlicna vprašanja o razvoju znanosti, dostopu do znanstvenega znanja v prihodnosti in podobno. Vsekakor je prevladalo mnenje, da bodo v prihodnosti znanstveniki uporabljali nove vmesnike za dostop do informacij, te bodo organizirane in vizualizirane v skladu z njihovimi potrebami. Znanstveniki bodo veliko vec sodelovali pri kreiranju znanstvenih e-vsebin, bodo bolj samostojni, vendar tudi posredniki (bibliotekarji, informacijski strokovnjaki itd.) bodo cedalje bolj potrebni za organizacijo in posredovanje tega znanja. 2. Ali potrebujemo digitalno knjižnico in mrežo (grid): pekel ali nebesa, v kateri sta sodelovali Donatella Castelli iz ISTI-CNR, Pisa, Italija in Yannis Ioannidis iz Univerze v Atenah. Predstavili so prednosti uporabe digitalnih knjižnic, ki naj bi vsem olajšala veliko dela, prihranila cas, napor pri iskanju informacij v digitalni knjižnici. Predstavili so prednosti in slabosti, ki jih bo prinesla tehnologija mrež (grid technology) in povezovanje razlicnih digitalnih knjižnic med seboj. Izpostavili so probleme, ki se pojavljajo pri gradnji mrež: varnost, združevanje heterogenih informacij, razlicno iskanje dokumentov, menedžment itd. Predavanja so potekala vzporedno v dveh dvoranah praviloma v okviru dveh razlicnih vidikov, in sicer na eni strani vidik graditeljev digitalne knjižnice, pri cemer je bil vecji poudarek na arhitekturah in modelih digitalne knjižnice, na drugi strani pa informacijski vidik, pri katerem se je dajalo vecjo pozornost uporabi digitalne knjižnice. Med konferenco je potekala razstava v obliki posterjev in informativnega gradiva razlicnih ponudnikov aplikacij za digitalno knjižnico. Slika 1: Alenka in Špela med ogledovanjem posterjev na ECDL 2005 (VIR: http://www.ecdl2005.org/). Na konferenci ECDL 2005 so nakazali smeri razvoja digitalne knjižnice, in sicer: - digitalni repozitoriji niso vec novost. Ti postajajo vsestranski in skušajo zajeti cim bolj raznoliko multimedijsko gradivo. Zaradi tega arhitektura digitalne knjižnice postaja vse bolj zahtevna in kompleksna; - skuša se rešiti problem interoperabilnosti med kompleksnimi sistemi; - zaradi hitrega polnjenja digitalnih repozitorijev, je potrebno posvetiti pozornost razvoju funkcij in vmesnikov, ki omogocajo lažje iskanje in poizvedovanje po digitalnih vsebinah; - metode podatkovnega rudarjenja (text-mining) postajajo pomembne pri razvoju funkcij za natancno poizvedovanje; - zaradi vse bolj zahtevnih uporabnikov, nastaja pomemben trend poosebljanja oz. personalizacije vmesnikov, pri katerih uporabniki lahko sami izbirajo informacije, ki želijo, da se jim prikažejo, vkljucno z njihovim nacinom prikazovanja (razlicne vizualizacije); - še vedno se gradijo novi standardi in formati za zajemanje metapodatkov; - digitalne knjižnice prodirajo na vsa podrocja znanja. Postajajo tudi pomemben element pri izobraževanju na vseh stopnjah; - trajno ohranjanje digitalnih vsebin je še vedno zelo vroca tema, ki buri razprave na konferencah. Takoj po konferenci so potekale dve enodnevni in dve dvodnevni delavnici, in sicer: 1. HDL 2005: 3rd Workshop on Digital Libraries in Health Care 2. NKOS 2005: 4th NKOS Workshop on Mapping Knowledge Organisation Systems 3. IWAW 2005: 5th International Workshop on Web Archiving and Digital Preservation - katere se je udeležila mag. Alenka Kavcic - Colic 4. CLEF 2005 - Workshop on the Cross-language Evaluation Forum V nadaljevanju prispevka sva povzeli vsebine, ki so bile predstavljene in obravnavane na konferenci. Vec o le-teh lahko preberete v zgoraj omenjenem zborniku, ki je dosegljiv v Informacijskem bibliotekarskem centru NUK. Modeli in arhitekture digitalne knjižnice V raziskovalnih laboratorijih za digitalno knjižnico v institutu Virginia Tech, ZDA, so pri izdelavi digitalne knjižnice za podrocje arheologije ArchDLs uporabili model 5S, ki omogoca maksimalno prilagajanje uporabniškim potrebam. Model 5S upošteva pet razlicnih entitet, in sicer ciljne uporabniške skupine (Societies), opis interakcij med uporabniki in racunalniškim sistemom (Scenarios), distribucijo arheoloških predmetov v štiri-dimenzionalnem casovnem in geografskem prostoru (Spaces), nacin organizacije arheoloških informacij skozi vec dimenzij (Structures) ter pretok multimedijskih informacij v procesu arheološkega planiranja, izkopavanj, analize najdenih predmetov in publiciranja. V knjižnici Atenske Univerze uporabljajo digitalni repozitorij FEDORA, ki so ga izdelali na Univerzi v Virginiji, ZDA. V repozitoriju se hranijo digitalne zbirke iz razlicnih institucij in fakultet, ki imajo zelo specificne znacilnosti in vsebine. Da jim ni potrebno za vsako zvrst digitalnih objektov izdelati posebno konfiguracijo sistema, so sistem nadgradili z dodatnim mehanizmom za upravljanje z digitalnimi objekti, ki omogoca avtomatsko prepoznavo ter ustrezno shranjevanje razlicnih tipov objektov. Predstavljene so bile razlicne rešitve pri gradnji digitalne knjižnice, na primer LibraRing, ki omogoca funkcionalnosti za informacijsko poizvedovanje in filtriranje informacij. V nekaterih primerih smo imeli obcutek, da nove rešitve v digitalnih knjižnicah razvijajo raziskovalci, ki ne sodelujejo s knjižnicarji. Zato tudi prihaja do odkrivanja "tople vode", vendar z uporabo najnovejših teorij, modelov in matematicnih formul. Koncna funkcionalnost žal ni tista, ki bi jo potrebovali. Sistemi kot so FEDORA, DSpace, GreenStone in podobno so razvili knjižnicarji in zato so neprimerljivo boljši. Seveda pa ne smemo podcenjevati inovacije, ker te kvecjemu vplivajo k nadaljnjemu razvoju že uveljavljenih sistemov. Multimedijske in hipermedijske digitalne knjižnice V ospredju so bile digitalne zbirke glasbenih posnetkov. Predstavljena je bila rešitev za avtomatsko hierarhicno organizacijo digitalnih glasbenih vsebin na osnovi izvajalcev (Avstrijski raziskovalni institut za umetno inteligenco na Dunaju, Dunajska medicinska Univerza in Univerza Johannes Kepler v Linzu). Na Univerzi v Padovi, Italija, so razširili tehniko za iskanje po besedilih na glasbeni jezik. Na tak nacin so razvili sistem za poizvedovanje po glasbenih digitalnih vsebinah, ki temelji na tehniki za melodicno segmentacijo. Prikazan je tudi sistem za združevanje in poizvedovanje po distribuiranih multimedijskih in hipermedijskih digitalnih knjižnicah, ki so ga razvili na Tehnološkem izobraževalnem institutu v Istambulu, Grcija, v sodelovanju z Univerzo Sudnerlanda, Velika Britanija. XML Poseben sklop je bil posvecen standardni shemi za prikazovanje metapodatkov XML (eXtended Marcup Language). Prikazana je bila uporaba XML za aplikacije digitalne knjižnice (ISTI -CNR, Pisa, Italija). Predstavili so iskalnik za digitalizirano gradivo, cigar arhitektura temelji na XML (Univerza v Alicante, Španija). Seznanili so nas tudi z rezultati projekta LegDoC (Legacy Document Conversion), ki ga vodi evropski raziskovalni center Xerox v Franciji in ki ima za cilj avtomatsko pretvorbo ali migracijo vecjega števila digitalnih dokumentov v PDF, PS in HRML v shemo XML. Ob pretvorbi se avtomatsko ustvarijo semanticne anotacije in analize logicnih struktur digitalnih dokumentov ki omogocajo njihovo natancnejšo lokalizacijo. Prikazana je bila tudi izkušnja Multimedijskega racunalniškega centra Univerze Humboldt v Berlinu pri uporabi XML za procese odprtega publiciranja (projekt SCOPE - Service Core for Open Publishing Environments). Izkušnje pri gradnji digitalnih knjižnic V Alexandrijski knjižnici, Alexandrija, Egipt, so razvili digitalni repozitorij DAR (Digital Assets Repository). Podatkovni model sistema je zastavljen tako, da metapodatki v njem povezujejo razlicne zvrsti elektronskih virov z njihovo vsebino ter na tak nacin omogocajo zelo ucinkovito iskanje in poizvedovanje. Sistem tudi omogoca avtomatizacijo procesa digitalizacije knjižnicnih zbirk, kakor tudi trajno ohranjanje, arhiviranje ter dostop do digitalnih vsebin s pomocjo vmesnikov za pregledovanje in poizvedovanje. DAR je kompatibilen s standardi internetnih aplikacij. Nemška nacionalna knjižnica za znanost in tehnologijo (TIB) je kot clanica mednarodne Fondacije DOI (IDF) prevzela register primarnih znanstvenih podatkov. DOI (Digital Object Identifier) omogoca identifikacijo podatkov/publikacij v digitalnem okolju in se zaenkrat v Nemciji dodeljuje le digitalnim dokumentov s podrocja zemeljskih ved. V ozadju vmesnika za dodeljevanje DOI stoji kompleksen sistem na bazi XML, ki nam je bil predstavljen. V okviru projekta Cervantes, sta Oddelek za racunalniške znanosti in Oddelek za hispanske študije TEES Centra za proucevanje digitalnih knjižnic v Texas A&M Univerzi, zgradili digitalno knjižnico, ki je posvecena enemu avtorju, v tem primeru Miguelu Cervantesu. Sistem omogoca multimedijsko hranjenje razlicnih kulturnih in zgodovinskih vsebin iz casa življenja avtorja ter produkcijo, ki se navezuje na življenje in delo avtorja po njegovi smrti. Sem sodijo bibliografije del, analize besedil, zgodovinske raziskave, glasbeni posnetki, Ex Librisi, tekstualna ikonografija itd. Študije uporabnikov V tem sklopu so bile predstavljene razlicne rešitve za poosebljanje lastnih digitalnih zbirk in za samostojno prilagajanje potrebam uporabnikom. V raziskovalnem centru Palo Alto so pripravili aplikacijo za ustvarjanje in vizualno spremljanje dokumentov v lastni "knjižnici". S poizvedbo se v zgornji polovici zaslona racunalnika pojavi okno, v katerem se prikažejo dokumenti s prepoznavno stran (naslovno ali kakšno drugo, ki jo uporabnik izbere). Sistem omogoca, da se ob prehodu s kazalcem na obmocje besedila (cono) dokumenta prikaže celotna stran ali vec strani istega dokumenta. Enostavnejši sistem so razvili v Novi Zelandiji, na oddelku za racunalništvo Univerze Waikato. Aplikacija je oblikovana kot sistem namizja za upravljanje z lastnimi dokumenti. V ozadju je sistem Greenstone. V raziskovalnem centru v Palo Alto so razvili tudi aplikacijo za branje dokumentov, ReadUP. Aplikacija temelji na internetnem bralniku, ki vsako stran predstavi kot celotno stran in na desnem robu omogoca razlicne funkcije, kot so oznacevanje besedil, navigacija po straneh, prikazovanje vec strani naenkrat, iskanje po celotnem besedilu, ter dodajanje anotacij. Na racunalniškem oddelku nemške Univerze Konstanz so razvili aplikacijo za pregledovanje metapodatkov, MedioVis, ki omogoca drugacen vpogled v knjižnicni katalog. V zgornji polovici zaslona racunalnika se prikaže seznam del iz poizvedbe, v spodnjem delu zaslona je v levi strani okno z bibliografskim opisom izbranega dela, medtem ko pa na desni strani je navedena njegova lokacija v knjižnici. Na Univerzi Tampere na Finskem so opravili raziskavo o vpliva znanstvenih disciplin na nacin uporabe digitalne knjižnice in njenih elektronskih informacijskih storitev. Podatke so pridobili na podlagi uporabe Finske nacionalne elektronske knjižnice. Manj tehnicno študijo uporabnikov so izvedli v University College London. Analizirali so tehnike informacijskega poizvedovanja študentov humanisticnih ved ter probleme, s katerimi se ob tem srecujejo. Trajno ohranjanje digitalnih vsebin Dr. Robert Tansley iz laboratorij Hewlett-Packard je v sodelovanju z MIT Libraries oblikoval in izdelal aplikacijo za digitalne repozitorije DSpace. Aplikacija temelji na odprti kodi in je pa avtorsko zašcitena. Ob tej priliki je predstavil najnovejšo razlicico, DSpace 2.0. V raziskovalni knjižnici nacionalnega laboratorija v Los Alamos v sodelovanju z univerzitetno knjižnico Univerze Ghent v Belgiji so izdelali rešitev za trajno ohranjanje arhivskega informacijskega paketa, ki nastane ob zajemanju spleta. Format ARC, ki ga razvija in uporablja Internet Archive za shranjevanje datotek, ki jih robot prevzame iz interneta, so združili z datotecnim sistemom v XML za prikazovanje veckratnih digitalnih objektov (XMLtape). Dosegli so, da je dostop do digitalnih objektov preko protokola OAI-PMH veliko lažji. Dr. Thomas A. Phelps iz Univerze v Liverpoolu je predstavil nov model za multivalentno ohranjanje digitalnih dokumentov, ne glede na njihov format. Model je boljša alternativa od Lorievega Universal Virtual Machine (UVM) in obicajnih konverzij ali emulacij, osredotoca pa se na zastarevanje datotecnih formatov. Multivalentna arhitektura podpira mnoge formate dokumentov (PDF, HTML, skenograme, TeX, DVI, UNIX itd.) in omogoca dodajanje anotacij, na kateremkoli delu dokumenta. Na Univerzi Middlesex v Londonu in Londonski Univerzi so raziskali projekte digitalizacije fotografskega gradiva, in sicer: vpliv digitalizacije na izvirno gradivo in na njegovo digitalno reprodukcijo, odnos med originalom in reprodukcijo v smislu izbire, avtenticnosti in prikazovanja gradiva ter posledice pri njunem trajnem ohranjanju. Metapodatki Obravnavana je bila problematika zajemanja metapodatkov in dostop do digitalnih vsebin s pomocjo protokola OAI-PMH (Univerza v Illinoisu, Urbana-Champaign, Madžarska Akademija za znanost). Egipcani so v sodelovanju z Univerzo v Kaliforniji v okviru projekta Aleksandrijska digitalna knjižnica razvili aplikacijo za prenos metapodatkov v XML shemo. Aplikacija temelji na racunalniškem jeziku Python. Digitalne knjižnice in e-ucenje Na oddelku za racunalništvo Univerze v Leuvnu so v okviru projekta ARIADNE razvili repozitorij za gradivo, ki je namenjeno potrebam izobraževanja. V nadaljevanju so razvili sistem za poizvedovanje, SILO, ki so ga testirali na uporabnikih ARIADNE. Ugotovitve so predstavili na konferenci. V Singapurju so na Univerzi Nanyang v sodelovanju z Nacionalnim institutom za izobraževanje razvili vmesnik za poosebljanje dostopa do G-Portala. To je izobraževalni portal na podrocju geoprostorskih in georeferencnih virov. Uporabnik lahko sam doloci, katere metapodatke želi, da se mu prikažejo, prilagodi lahko funkcije iskanja ter izbere skupine atributov, ki jih potrebuje. Prenese lahko tudi metapodatke izven sistema za lastno uporabo. Na Univerzi Old Dominion v Norfolku, ZDA, so opravili zanimiv eksperiment nad Googleom. Ucitelji enajstih javnih šol v Virginiji, ZDA, so na podlagi 38 iskalnih gesel, ki so temeljili na pedagoških standardih za javne šole v Virginiji, ocenili pridobljene rezultate poizvedb. Poizvedovali so v Nacionalni digitalni knjižnici za znanost (NSDL), ki je pomemben vir za pedagoško gradivo s podrocja tehnicnih znanosti, in v Google. Zanimivi je, da so ucitelji ocenili kot bolj relevantne za pedagoške standarde javnih šol rezultate, ki so jih pridobili iz Google, kot iz NSDL. V Laboratoriju za digitalne knjižnice in elektronsko publiciranje na Oddelku za arhivsko in bibliotekarsko znanost jonske Univerze, Krf, Grcija so izdelali model politik za reprodukcijo digitalnih zbirk z upoštevanjem avtorskih pravic. Klasifikacija besedil v digitalnih knjižnicah Koraljka Golub, hrvaška študentka na doktorskem študiju na Univerzi v Lundu, je predstavila svojo raziskavo o tem kako vplivajo strukturni elementi in metapodatki v HTML na avtomatsko vsebinsko klasifikacijo dokumentov. Predstavniki Univerze v Hannovru so predstavili P2P (peer-to-peer) infrastrukturo za iskanje dokumentov po distribuiranih digitalnih repozitorijih na podlagi njihove klasifikacije in vsebine. Raziskovalci iz Univerze v Hiroshimi in Tokijskega instituta za tehnologijo so s pomocjo algoritma HITS za pridobivanje spletnih strani razvili sistem za avtomatsko detekcijo znanstvenih clankov v vecjezicni podatkovni bazi. Poizvedovanje V okviru tega tematskega sklopa so bile predstavljene razlicne rešitve v zvezi z informacijskim poizvedovanjem. Na solunski Aristotelovi Univerzi so razvili latentni semanticni klasifikator za indeksiranje, ki kombinira analizo internetnih povezav s vsebino besedil, z namenom, da pridobi in indeksira dokumente na spletu iz dolocenega vsebinskega podrocja. Raziskovalci iz Univerze Duisburg-Essen so predstavili analizo uporabe sistema DAFFODIL. To je sistem virtualne digitalne knjižnice, ki omogoca distribuirani dostop do razlicnih zvrsti gradiva oz. podatkovnih baz. Raziskovalci Oddelka za arhivsko in bibliotekarsko znanost jonske Univerze predlagajo izboljšave s strani odjemalcev pri uporabi protokola Z39.50. S tem naj bi se odpravile napake, ki se pojavljajo zaradi pomanjkljivih implementacij. Digitalne knjižnice besedil Raziskovalci University College London, Yahoo! In Državne Univerze v Pennsylvaniji so primerjali dve bibliografski bazi citatov, in sicer DBLP in CiteSeer. Obe sta s podrocja racunalništva. DBLP se gradi rocno, medtem ko pa CiteSeer se generira avtomatsko s pomocjo spletnega robota. Na Tehnološki Univerzi Nanyang so razvili sistem za povzemanje besedil doktorskih disertacij s podrocja sociologije. Dosegli so zelo dobre rezultate. Španski raziskovalci iz Univerze v Coruni v sodelovanju z Univerzo v Cile so iznašli metodo za statisticno kompresijo v velikih digitalnih knjižnicah. Metodo imenujejo PBDC (Phrase Based Dense Code), ki omogoca zgostitev besedil do 32% s tem, da še vedno je omogoceno normalno iskanje in poizvedovanje po vsebinah besedil. Vec o opisanih vsebinah, referatih in informacijah o konferenci dobite v zborniku: Research and advanced technology for digital libraries, ki bo dosegljiv v Informacijskem centru za bibliotekarstvo NUK ali na njihovi spletni strani http://www.ecdl2005.org: Prihodnja, 10. konferenca bo potekala v Alikanteu, Španija, od 17.-22. septembra 2006. Vec o 10. konferenci ECDL, tematiki, ki jo bo pokrivala si lahko preberete na uradni spletni strani ECDL 2006: http://www.ecdl2006.org/index.jsp. Alenka Kavcic-Colic, Špela Razpotnik Narodna in univerzitetna knjižnica KONFERENCA "COMPUTERS IN LIBRARIES" Washington, 22. - 24. marec 2006 "Computers in Libraries" je najvecja severnoameriška konferenca s podrocja uporabe tehnologije v knjižnicah. Poteka že enaindvajseto leto, usmerjena pa je izrazito v prakso in konkretne rešitve v "živih" knjižnicah. Gre za predstavitev sodobnih trendov tako v razvoju tehnologije kot pri znacilnostih uporabnikov, predstavljeni so tudi konkretni primeri uporabe tehnologije, izkušnje, projekti in pobude. Da gre za res veliko konferenco, prica število udeležencev, ki nas je bilo preko 2300 iz 17 držav. Tema oziroma podnaslov letošnje konference je bila "Managing Digital: Innovations, Initiatives & Insights". Konferenca poteka v treh vzporednih programih, tako da se vcasih res težko odlociš, katerega referata se boš udeležil. Vsak dan se zacne z uvodnih referatom, v sredo je to bil Chris Sherman z "Search Engine Report". Predstavil je stanje iskalnikov po internetu, Google sicer še zmeraj dominira, vendar je v splošnem opaziti trend k medsebojnem razlikovanju, k ponudbi razlicnih storitev za uporabnike. Zlasti je to opaziti pri Googlu, Ask, MSN in Yahoo. Trendi vodijo v smer personalizacije, ponudbe razlicnih zemljevidov (tudi npr. Marsa in Lune), lokalizacije - zlasti v smislu podpore lokalnih storitev oz. podjetij, iskanja z uporabo priporocenih strani drugih uporabnikov itn. Glede Googlovih programov digitalizacije knjig založnikov in knjižnic je bil mnenja, da programa prestavljata ocitno zmago za knjižnice. Prikaz knjig je izveden tako, da zelo šciti besedila pred kopiranjem in uporabnika usmerja v nakup knjige oz. v (lokalno) knjižnico. Zakljucil je s paradoksalno ugotovitvijo, da se svoboda dostopa do informacij na internetu na Kitajskem polagoma povecuje, medtem ko so v ZDA sprico zadnjih zahtev Department of Justice do iskalnikov zasebnost in svobošcine cedalje bolj ogrožene. Naslov referata Mary Ellen Bates pove vse o vsebini: 30 nasvetov o iskanju v 40 minutah, najbolje da si jih ogledate v zborniku. Izpostaviti velja servise, ki ponujajo shranjevanje najdenih rezultatov, uporabniške opise in izmenjavo z ostalimi uporabniki, tudi tu je cutiti vpliv Web 2.0. Tema "Federated search Engines: Lessons Learned" je združevala tri krajše referate Hoeppnerjeve in Zhangove, Cervoneja in Wisniewskega. Izkušnje iz študij uporabe združevalnih iskalnikov govorijo, da uporabniki najvec uporabljajo iskanje po kljucnih besedah, dalec zadaj pa sledita iskanji po naslovu in avtorju. Najraje vidijo, ce so zadetki razvršceni po oceni relevantnosti. Ce vir ni zajet v združevalno iskanje, potem ga uporabniki ne uporabljajo. Uporabniki imajo težave z razumevanjem modela združevalnega iskanja, saj ga razumejo po analogiji z Googlom. Pricakujejo podobno hitrost iskanja, ceprav se seveda združevalni iskalniki ne morejo primerjati z Googlom. Zelo moramo paziti pri izboru virov, kajti ce je v združevalno iskanje vkljuceno preveliko število virov, lahko racunamo na nasprotne ucinke od pricakovanih. Vsi so govorili o velikem uspehu združevalnih iskalnikov na njihovih univerzah, je pa treba veliko vložiti v promocijo nove storitve, tako so npr. na univerzi v Pittsburgu najeli marketinško agencijo. Pikasova in Schwartz sta predstavila nacine iskanja novih digitalnih formatov. Schwartz je govoril o t.i. "podcastingu" t.j. samodejnemu nalaganju avdio vsebin - datotek v formatu mp3 in drugih formatih, podobno kot lahko dobivamo nove vsebine v besedilni obliki z uporabo RSS tehnologije. Najprej so tu imeniki kot so Podcast Alley (http://podcastalley.com), Podcast.net (http://podcast.net), iTunes (http://apple.com/itunes), Loomia (http://loomia.com). Iskalnika Blinx (http://blinx.com) in Podscope (http://podscope.com) pa nudita tudi iskanje po transkribiranem besedilu posnetkov, kolikor jim to omogoca samodejno prepoznavanje govora, ki vcasih ni najbolj natancno. Hoeppnerjeva in Scharfova sta govorili o študijah uporabnosti spletne strani, kjer so pri oblikovanju spletnih strani in organizaciji spletnega mesta želeli dobiti preko fokusnih skupin tudi mnenje uporabnikov. Po daljšem premoru je sledila posebna seja "Dead Technology Session", kjer so referenti bolj in tudi manj resno pristopili k fenomenu in razliki med Library 1.0 in Library 2.0. Zabave ni manjkalo, tudi na racun ameriškega predsednika, knjižnicarjev, tehnologije in še cesa, referenti pa so za ponazoritev svojih tez uporabili rekvizite kot so dežnik, palerina, kartonasta vreca in majica z napisom "Librarian". Obcinstvo se odzivalo burno z aplavdiranjem, medklici in odobravanjem. Se mi zdi, da velja ceniti takšno sposobnost samodistance in ironije. Megan Fox je predstavila razlicne prenosne naprave za dostop do omrežnih vsebin: dlancnike, pametne mobilnike, pametne ure, t.i. "ultra mobilne" osebne racunalnike, bralnike e-knjig in možnosti, ki jih ponujajo. Govorila je tudi o pripravi in preoblikovanju omrežnih vsebin za tovrstne naprave in možnostih, ki jih ponuja mobilna tehnologija knjižnicam. Lep primer je racunalniški katalog AirPAC (http://sciron.cuyahoga.lib.oh.us/airpac), elektronske knjige prilagojene za prikaz na dlancnikih ali pametnih telefonih ali servis Vprašaj knjižnicarja. Zanimivi so tudi iskalniki, prilagojeni za mobilne naprave, kot je gada.be, kjer lahko vpišemo en ali vec iskalnih terminov kot domeno npr. http://iskana-beseda.gada.be, vodici po muzejih, nakup kart itn. Alane Wilson je predstavila projekt "pregleda okolja" ("environmental scan"), ki so se ga lotili v OCLC. Namenoma so se odlocili, da bodo pregled izvedli sami, kljub omejenim kadrovskim zmožnostim, saj bodo tako dobili precej boljše rezultate, kot pa ce bi izvedbo zaupali zunanjemu izvajalcu, kakor so to poceli prejšnja leta. Pregled identificira nastajajoce situacije, nevarnosti in trende, ki bodo vplivali na prihodnost organizacije. Pri tem ne izhaja iz poslanstva same organizacije, kot se ponavadi lotimo strateškega nacrta organizacije, pac pa skuša dolociti strategijo organizacije na podlagi trendov v okolju. Rezultati pregleda so pomembno vplivali na strategijo OCLC, naj omenimo samo storitev Open WorldCat na iskalnikih. V panelni diskusiji "Digitization Issues & Challenges" je predstavnik podjetja Kirtas Lofti Belkhir predstavil njihov pogled na digitalizacijo, omenil je tudi njihovo ponudbo strojne in programske opreme za digitalizacijo. Imajo skener, ki zmore skenirati 2400 strani na uro in to popolnoma avtomatsko, saj pravijo, da je njihova naprava nežnejša od rocnega obracanja listov. Opozoril je tudi, da digitalizacija ni cilj, pac pa šele zacetek oz. osnova za nadaljne delo z vsebinami. Lloyd Davidson z Northwestern University pa predstavil pesimisticen pogled na prihodnost knjižnic s t.i. STM podrocja. Mnoge so se spojile z glavnimi univerzitetnimi knjižnicami, vecina gradiva je zdaj dostopna preko narocniških servisev, videti je trend ukinjanja. Ostali nastopajoci sicer niso sprejeli njegovega pesimizma, ostal pa je nelagoden obcutek. Terence K. Huwe, Director of Library & Information Resources, Institute of Industrial Relations na University of California, Berkeley je govoril o projektu "The Web at Risk", ki spada v podrocje trajnega ohranjenja digitalnih virov. Projekt bo trajal tri leta, koordinira ga California Digital Library, spada pa v program National Digital Information Infrastructure (NDIPP), ki ga koordinira Library of Congress. Vreden je 2,4 miljona dolarjev. Namen projekta je ustvariti odprtokodna orodja, ki bodo omogocale arhiviranje zanimivih virov z odprtega spleta. Na ta nacin bodo podprli delo posebnih zbirk tudi z digitalnimi viri, saj zbiranje in obdelava klasicnih virov ne zadošcata vec v dobi, ko cedalje vec publikacij in dokumentov nastaja samo v elektronski obliki. Trenutno evalvirajo rezultate zbiranja spletnih strani razlicnih robotov. Izpostavljeni so bili problemi z dovoljenji avtorjev oz organizacij, ki imajo v lasti arhivirana spletna mesta ter zanimiv problem politike izgradnje posebne zbirke v sodelovanju z ostalimi institucijami/knjižnicami, ki se v tradicionalnem okolju sploh ni zastavljal. Lee Rainie z Pew Internet and American Life Project je govoril o znacilnostih uporabnikov, natancneje generacije imenovane "millenials". Ni odvec pripomniti, da so podatke zbirali v ZDA, tako da ne vem, ce so možna enostavna posploševanja. Gre za generacijo rojeno 1982-2000, znotraj zelo razlicno, saj je kar 31% pripadnikov manjšin. Znacilnosti generacije so torej, da so posebni, zašciteni (tj. pod pokroviteljstvom staršev), imajo veliko samozaupanje, organizirajo se v skupine oz. time, so ambiciozni, a tudi pod pritiskom, podrejajo se normam in z odprtimi rokami sprejemajo sodobne tehnologije. Zelo so obkroženi z mediji, njihova tehnologija je mobilna, internet igra veliko vlogo v njihovih življenjih, niso samo pasivni sprejemniki informacij, pac pa tudi aktivno ustvarjajo in predelujejo vsebine. Ponavadi delajo vec opravil hkrati, vendar jim ni mar za posledice njihove uporabe tehnike npr. avtorske pravice itn., tehnika bo v precejšni meri vplivala na njihov pristop k ucenju in raziskovanju. Roy Tennant z California Digital Library je predstavil svoj pogled na racunalniški katalog knjižnice (OPAC). Izrazil je precejšnjo skepso nad funkcionalnostjo, ki jo OPAC tradicionalno omogoca. Klical je celo k smrti OPAC. Dobre plati OPAC vidi v v kontroli inventarja in pri iskanju znanih publikacij, pri vseh ostalih nacinih uporabe pa odpove. Ne podpira lociranja ostalih publikacij poleg knjig in periodike na ravni naslova, logicnega grupiranja zadetkov po npr. FRBR, pregledovanje po posameznih vidikih, razvršcanje po oceni relevantnosti, priporocilo podobnih publikacij itn. Razlog za takšno stanje vidi v nastanku sistemov za avtomatizacijo knjižnicnega poslovanja, ki so izhajali iz avtomatizacije podpornih opravil: katalogizacije, izposoje, nabave ter so se osredotocali na opravila knjižnicarja, ne pa uporabnika. Tako se zdaj soocamo s problemom, ko sta funkciji upravljanja in odkrivanja virov med seboj pomešani, knjižnicarji so preložili odgovornost na ponudnike sistemov. Prihodnost OPAC vidi kot enemu sistemu izmed mnogih interoperabilnih sistemov, lahko ga bomo uporabljali posebej ali pa kot del enotnega iskalnega orodja in tako ne bo najpomembnejše iskalno orodje knjižnice. Omenil je zanimivo porocilo Karen Calhoun "The changing Nature of Catalog and its Integration with Other Library Discovery Tools" za Kongresno knjižnico, ki v casu konference še ni bilo objavljeno (osnutek dostopen na http://dspace.library.cornell.edu). Decembra lani pa je bilo objavljeno porocilo knjižnic kalifornijske univerze "Rethinking How We Provide Bibliographic Services for the University of California" (http://libraries.universityofcalifornia.edu/sopag/BSTF/Final.pdf). Demonstriral je nekaj zanimivih primerov kot so Georgia Library PINES (http://demo.gapines.org), katalog združenja RLG RedLightGreen (http://redlightgreen.com), AquaBrowser (http://www.medialab.nl) in projekt OCLC Curiouser (http://www.oclc.org/research/projects/curiouser). Andrew Pace pa je podrobneje predstavil projekt v knjižnicah North Carolina State University (NCSU), ki je imel za cilj vzpostaviti sodoben OPAC. Ogledate si ga lahko na naslovu http://www.lib.ncsu.edu/catalog. Pace je poudaril, da proizvajalec programske opreme Endeca ne prihaja iz vrst tradicionalnih ponudnikov programske opreme za avtomatizacijo knjižnic. OPAC knjižnic NCSU ni integriran v sistem za avtomatizacijo, pac pa zapise za knjižnicno gradivo v formatu MARC vsakodnevno izvozijo iz sistema in uvozijo v aplikacijo Endece. Racunalniški katalog je tako povsem locen od sistema za avtomatizacijo knjižnice. Paul Miller iz podjetja Talis se je predstavil z zanimivim nazivom "Technological evangelist". Govoril je o konceptu Knjižnice 2.0 (Library 2.0), se pravi o viziji knjižnice kot odgovoru na pojavne oblike Spleta 2.0 (Web 2.0). Pojem Web 2.0 morda najbolje razloži prispevek Tima O'Reillya What is Web 2.0 (http://www.oreilly.com/go/web2). Knjižnica 2.0 naj bi bila tam, kjer je uporabnik, knjižnicno gradivo oz. informacije naj bi bile precej bolj vidno oz. najdljive ter zasnovana na sodelovanju. Poziva k sodelovanju proizvajalcev sistemov za avtomatizacijo knjižnic, dolocili bi segmente, kjer bi sodelovali in segmente, kjer bi tekmovali v tržni bitki. Oblikovali bi skupno platformo zasnovano na standardnih storitvah spleta, preoblikovali poslovne strategije oz. modele itn. Platforma Knjižnica 2.0 bi bila sestavljena iz "ohlapno povezanih manjših kosov programske opreme", ki bi jih ponujalo vec ponudnikov, Miller pravi, da se dnevi zaprtih, lastniških in monolitnih sistemov koncujejo in da prihajajo casi modularnih sistemov. Vec o ideji drugacne arhitekture t.i. "Platforme" si preberite na http://www.talis.com, kjer najdete bele knjige, diskusije itn., oglejte si tudi Millerjev clanek objavljen v Ariadne (http://www.ariadne.ac.uk/issue45/miller/) in belo knjigo "Do libraries matter?: The rise of Library 2.0" (http://www.talis.com/downloads/white_papers/DoLibrariesMatter.pdf). Pojav Spleta 2.0 se je bolj ali manj izražal skozi celotno konferenco. Blogi in wikipedije so bile pogosto omenjene. Poleg omenjenega clanka Tim O'Reillya si je najbolje ogledati nekaj primerov. Za knjižnicarje zelo zanimivo spletno mesto je LibraryThing (http://www.librarything.com), kjer uporabniki sami katalogizirajo svoje knjige oz. pri tem sodelujejo. Del.icio.us (http://del.icio.us/) je spletno mesto za izmenjevanje spletnih zaznamkov, uporabniki jih oznacijo s svojimi kljucnimi besedami, tako da lahko po njih išcemo. Gre za nekakšno predmetno oznacevanje spletnih strani za organizacijo svojih zaznamkov, ki pa jih, ce želimo, delimo z drugimi uporabniki. Naše oznake ("tags") so jim v pomoc pri iskanju. Squidoo (http://www.squidoo.com) omogoca objavo spletnih vodicev po doloceni temi. Na spletnem mestu Flickr pa lahko hranimo, ce želimo, pa tudi javno izmenjujemo fotografije. Pri tem jih spet lahko oznacimo s kljucnimi besedami ("tags") za lastno organizacijo ali pa za druge uporabnike. Na You Tube (lahko oznacimo s kljucnimi besedami ("tags") za lastno organizacijo ali pa za druge uporabnike. Na You Tube (lahko oznacimo s kljucnimi besedami ("tags") za lastno organizacijo ali pa za druge uporabnike. Na You Tube ( Marshal Breeding pa je predstavil projekt Croquet (http://www.opencroquet.org), ki poskuša nadgraditi obstojeci splet v smer podpore interakcije, sodelovanja in skupnih delovnih prostorov za uporabnike. Uporabniški vmesnik uporablja tridimenzionalne predstave objektov in arhitekturo, ki ne rabi vec strežnikov, pac pa temelji na povezavi uporabnika z uporabnikom (peer-to-peer). Današnji splet, ki je osredotocen na prikaz razlicnih dokumentov (tj. spletnih strani), postane samo en segment v novi arhitekturi. Program konference in prezentacije referatov v Powerpointu si lahko ogledate na naslovu http://www.infotoday.com/cil2006. V Informacijskem centru za bibliotekarstvo bo dostopen tudi zbornik prispevkov. Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica Evropska zastava EVROPSKI KOTICEK OSNOVNI POJMI, TERMINOLOGIJA EVROPSKE UNIJE Preden si bomo pobliže ogledali in spoznali cemu in kako se je zacelo združevanje Evrope, katere so glavne institucije in kako delujejo, bomo predstavili razlago najbolj pogosto uporabljenih izrazov, ki jih vsak dan v zvezi z Evropsko unijo beremo ali slišimo. Pogosto prihaja do zamenjave na primer Sveta Evrope in Sveta Evropske unije, do nerazumevanja kaj so to Evropske skupnosti, kaj Evropska skupnost, kaj Evropska unija in podobno. Da pa bo imel ta sklop prispevkov »glavo in rep«, bomo v naslednji številki predstavili tudi posamezne elektronske terminološke zbirke, ki vam bodo v dobrodošlo pomoc, kadar boste v zadregi ob morebitnem vprašanju vašega uporabnika ali obiskovalca: » Kaj je to direktiva?« ali »Kaj je Evropski svet?«, »Je prav Evropska Unija ali Evropska zveza?«, »Kaj je to Evrožargon«… Evrožargon Ljudje v evropskih institucijah in medijih, ki se ukvarjajo z evropskimi zadevami, pogosto uporabljajo besede in izraze, ki jih razumejo samo oni. Evrožargon so izrazi, ki so lahko tuji splošni javnosti. Vec o tem na http://europa.eu.int/abc/eurojargon/index_sl.htm Evropska unija • je politicna nadgradnja Evropskih skupnostih, ki temelji na treh tako imenovanih konstitutivnih stebrih in je uradno vzpostavljena s Pogodbo o Evropski uniji; »Evropska unija« je tehnicni izraz, ki vsebuje doloceno vsebino: združevanje tocno dolocene skupine držav ter procese poenotenja in združevanja (integracije) politicnih institucij in postopkov; • je skupnost, v kateri si suverenost delijo države clanice in ustrezne institucije EU; • osnova delovanja so temeljne pogodbe (primarna zakonodaja) in skupna zakonodaja (sekundarna zakonodaja); • (še ni ) pravna oseba, zato nima mednarodno pravnega znacaja in ne more neposredno sklepati mednarodnih pogodb in podobno; • kot sodobna oblika povezovanja držav na medvladni in medinstitucionalni ravni ima: . lastni pravni sistem, . skupni trg - notranji trg, . skupno zunanjo in varnostno politiko, . skupni denarni trg in denarno enotoa – evro, . skupne institucije (Komisija, parlament, banko...). Izraz »Evropska unija« je bil v Sloveniji enotno dogovorjen ob podpisu Evropskega pridružitvenega sporazuma in potrjen v strokovni skupini pri zunanjem ministrstvu, ki je skrbela za redakcijo prevodov mednarodnih sporazumov. Evropska zveza • splošen, okvirni termin • lahko pomeni kakršnokoli drugo zvezo; na primer zvezo evropskih držav (ZSSSR), društev…Vecina evropskih jezikov pozna in uporablja oba izraza in razlikuje njuna pomena. Evropske skupnosti V petdesetih letih 20. stoletja se je šest evropskih držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemcija in Nizozemska) odlocilo združiti svoje gospodarske vire in vzpostaviti sistem skupnega odlocanja o gospodarskih zadevah. Oblikovale so tri organizacije - skupnosti, ki pomenijo zacetek evropskega združevanja in temelj za nastanek Evropske unije. Te tri skupnosti: Evropska skupnost za premog in jeklo – ESPJ*, Evropska skupnost za jedrsko energijo – EURATOM in Evropska gospodarska skupnost – EGS so bile znane pod skupnim pravnim imenom Evropske skupnosti. Evropska skupnost V posebnem clenu Pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti (znana tudi kot Rimska pogodba, 1957) je bilo vnaprej doloceno, da se bo Pogodba o ESPJ 23. julija 2002 iztekla in postala integralni del Evropske gospodarske skupnosti, to je zadnje ustanovljene in dalec najpomembnejše od vseh treh skupnosti. Novonastali pravni subjekt je temelj prvega stebra Evropske unije in se imenuje “Evropska skupnost” ali kratko “Skupnost“ Stebri EU So temelj strukture in delovanja Evropske unije: • v prvem stebru sta ostali Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo, torej »Evropska skupnost« ali kratko »Skupnost«. Ta steber zajema vecino skupnih politik in podrocje prostega pretoka ljudi, ki ga je Pogodba iz Amsterdama (1997) je prenesla iz tretjega stebra; • odlocanje spada v pristojnost Komisije, Parlamenta in Sveta EU; • drugi steber je skupna zunanja, varnostna in obrambna politika, kjer sprejema odlocitve samo Svet EU; • tretji steber je pravosodje in notranja politika, kar pomeni policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Odlocitve zopet sprejema Svet EU sam. “acqui communautaire” (acqui) ali pravni red EU Besedna zveza v francošcini “acqui communautaire” (v anglešcini "Community patrimony"), najpreprosteje povedano, oznacuje »Evropsko unijo takšno, kakršna je«. Izraz zajema vse pravice in obveznosti, ki so skupne vsem državam clanicam. Pomeni torej celoto vseh pogodb, nacel, dogovorov, predpisov, deklaracij in resolucij, zakonov EU, sodbe sodišc Evropske skupnosti in podobno. Ta izraz obsega tudi skupne ukrepe, ki jih vlade držav clanic sprejmejo na podrocjih pravosodja in notranjih zadev ter skupne zunanje in varnostne politike. Preden vstopijo države v EU, morajo sprejeti »acqui«, kar pomeni, da morajo pravni red EU prenesti v svojo zakonodajo. Pravni red EU sestavljajo: • primarna zakonodaja: ustanovne pogodbe in njihove dopolnitve, vsi sporazumi in pogodbe med clanicami ter Skupnostjo in drugimi državami;1 1 Vec o ustanovnih pogodbah in sporazumih je na spletnih straneh http://evropa.gov.si/evroslovar/pravni-viri/#01 in http://www.svez.gov.si/index.php?id=1015 • sekundarna zakonodaja: direktive/smernice (directives), uredbe (regulations), odlocbe (decisions), priporocila in mnenja, ki jih sprejemajo organi EU, zelena knjiga, bela knjiga, sodna praksa Evropskega sodišca… . Sekundarna zakonodaja je obvezujoca in neobvezujoca. Obvezujoce so: • Direktiva/smernica (directive): okvirni zakon EU; clanica mora pri vkljucevanju direktive v domaco zakonodajo slediti njen koncni cilj in predvideni rok, pri izbiri metod in instrumentov je svobodna; ni nad nacionalno zakonodajo; • uredba (regulation): neposredno uporabna v državah clanicah, dolocila se v domaco zakonodajo v celoti prenesejo; lahko nadomesti posamezni zakon, je nad nacionalno zakonodajo; • odlocba (decision): v celoti obvezujoca za tisti subjekt, na katerega je naslovljena. Med neobvezujoco zakonodajo pa gredo: • mnenja, priporocila in podobno so le moralno obvezujoci dokumenti; • zelena knjiga: dokument z doloceno aktualno temo/vsebino, ki ga izda Evropska komisija z namenom sprožiti razpravo v državah clanicah; • Bela knjiga: dokument, ki ga objavi Evropska komisija in je rezultat razprav vseh vpletenih o doloceni temi iz zelene knjige. Država clanica Države, ki pripadajo doloceni mednarodni organizaciji, so njene "države clanice". Izraz se pogosto uporablja tudi za oznacevanje vlad teh držav. Država postane clanica Evropske unije po podpisu pristopne pogodbe in po ratifikaciji le-te v nacionalnih parlamentih dotedanjih držav clanic. S 1. majem 2004 so države clanice Evropske unije: Belgija, Ceška republika, Danska, Nemcija, Estonija, Grcija, Španija, Francija, Irska, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo. Pridružena država je država kandidatka, ki izpolnjuje Kobenhavnska merila, je zakljucila pogajanja za vstop v Evropsko unijo in je podpisala pridružitveni sporazum (Evropski sporazum). Država kandidatka je država, ki je zaprosila za vstop v Evropsko unijo in katere prošnja je bila uradno sprejeta. Z ustreznimi institucijami Evropske unije potekajo uradna pogajanja in usklajevanje zakonodaje z zakonodajo EU (predpristopna pogodba). Trenutno obstajajo štiri države kandidatke: Bolgarija, Hrvaška, Romunija in Turcija. Preden lahko država kandidatka vstopi v EU, mora izpolniti tako imenovana "Kobenhavnska merila"Preden lahko država kandidatka vstopi v EU, mora izpolniti tako imenovana "Kobenhavnska merila"Preden lahko država kandidatka vstopi v EU, mora izpolniti tako imenovana "Kobenhavnska merila" 2 Vec o Kobenhavnskih merilih bomo napisali v naslednji številki Knjižnicarskih novic, ko bomo predstavili še nekaj pojmov z ekonomskega podrocja. Država prosilka država, ki zaprosi za vstop v Evropsko unijo. Ko je njena prošnja sprejeta, postane država kandidatka. Ne smemo zamenjevati: Svet Evrope – Svet Evropske unije – Evropski svet Svet Evropske unije, Bruselj (Council of the EU) Svet EU zastopa interese držav clanic in ima zakonodajno funkcijo; z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo, znotraj Skupnosti nadzoruje financno poslovanje institucij EU, odloca pri skupni zunanji in obrambni politiki ter na podrocju notranjih in pravosodnih zadev. Države clanice zastopajo njihovi ministri glede na obravnavano temo. Evropski svet (European Council) Sestavljajo ga predsedniki držav in vlad držav clanic in predsednik Evropske komisije. Danes je politicno najpomembnejša institucija Evropske unije. Oblikuje splošne politicne smernice razvoja EU in zastopa interese posameznih držav clanic. Sestaja se dvakrat letno pod predsedstvom države clanice, ki trenutno predseduje Svetu EU, neformalno pa zaseda tudi marca in oktobra. Svet Evrope, Strassbourg (Council of Europe) Je mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1949, ki ima danes 46 držav clanic. Slovenija je polnopravna clanica od 14. maja 1993 leta. Prvi cilj Sveta Evrope je doseci vecjo enotnost med njegovimi 46 clanicami pri varovanju osebne svobode, politicne neodvisnosti in vladavine prava na nacelih, ki so podlaga prave demokracije in se na razlicne nacine dotikajo življenja vseh Evropejcev. Vse države clanice Sveta Evrope so pri vsem svojem ravnanju zavezane trdno spoštovati nacela svobode, clovekovega dostojanstva in blaginje vsakega posameznika. Viri in literatura: A guide to select EU information sources. Brussels, 2001 Ješovnik Peter: Evropska unija: zgodovina, ustanove, politike in Evropski model družbe, Koper, 2000 Moja Evropa : prirocnik za življenje in delo v Evropski uniji. Ljubljana, 2004 Slovenija v Evropski uniji? : 169 odgovorov o clanstvu Slovenije v EU. Ljubljana, maj 2005 Tatjana Šporar Narodna in univerzitetna knjižnica IZ RAZSTAVNIH DVORAN POGLED SKOZI OBJEKTIV: FOTOGRAFSKO DRUŠTVO CELJE, 1945-2005 razstava v Osrednji knjižnici Celje, 21.12.2005 – 3.3.2006 V avli Osrednje knjižnice Celje na Muzejskem trgu je bila v zimskih mesecih na ogled zanimiva fotografska razstava Pogled skozi objektiv. Nastala je v sodelovanju Domoznanskega oddelka celjske knjižnice s Fotografskim društvom Celje, ki je v preteklem letu praznovalo 55-letnico. Ob tem jubileju sem poskušala zbrati cim vec dokumentarnega gradiva, vabil, katalogov in fotografij nekdanjih in sedanjih clanov društva, ter skozi dokumente prikazati razvoj društva in dokumentarne ter umetniške fotografije na Celjskem. Celje ima že dolgo fotografsko tradicijo, saj se celjska fotografija zacenja že v casu dagerotipije. V sredini 19. stoletja je v Celju že prisoten fotograf Anton Burovic, ki je v porocni knjigi vpisan kot »dagerotipist«. Med zgodnje celjske fotografe štejejo še Johann Brandner, Slika 1: Avtor fotografije je Vinko Skale Josef Beck, Ferdinand Reiner, Ana Gombosch, August Walsa, Alfred Alesi, Josef Martini, Srecko Magolic, Viljem Pick, Adolf Perissich in Johann Martin Lenz. Lenzov atelje je leta 1920 kupil Josip Pelikan, ki je fotografsko zaznamoval obdobje med obema vojnama v Celju. Njegovo delo na profesionalnem in umetniškem podrocju je nadaljeval tudi njegov ucenec Viktor Berk, najstarejši clan Fotografskega društva Celje. Ljubiteljska fotografska dejavnost ima na Slovenskem že dolgo tradicijo in predstavlja pogosto vrhunec slovenske fotografske ustvarjalnosti. Tudi v Celju imamo pred drugo svetovno vojno številne ljubiteljske fotografe, ki so s svojimi kamerami ohranjali podobo Celja in številne dogodke, pomembne za njegovo zgodovino. Po drugi svetovni vojni so se ljubitelji fotografije združevali v društvih pod okriljem obcinskih svetov ljudske tehnike. Eno najstarejših v državi je Fotografsko društvo Celje, ki je po razlicnih pricevanjih pricelo delovati že leta 1948, toda kot uradni zacetek štejemo 16. junij 1950, ko je bilo vpisano v register društev. Njegovo 55-letno delovanje je zelo pomembno za razvoj umetniške fotografije v Celju, saj so s svojimi izobraževalnimi tecaji, delavnicami, seminarji in posveti vplivali na razvoj ljubiteljskih fotografov vseh starosti. Tako v sodelovanju s fotografsko zvezo Slovenije organizirajo zacetne in nadaljevalne tecaje ter tecaje za studijsko in digitalno fotografijo. Predvsem je pomembno delovanje njihovih clanov med mladimi, ki jim na preprost nacin približajo razlicne tehnike fotografije. Delavnic »fotografiranje s svetlobo« se udeležuje vedno vec mladih, ki postajajo pravcati profesionalni ljubitelji fotografije. Clani Fotografskega društva Celje so se udeleževali številnih natecajev in klubskih državnih, mednarodnih in drugih tekmovalnih razstav, kjer so preverjali kakovost svoje fotografije in se razvijali v vrhunske fotografe. Tako ima sedaj društvo številne mednarodno priznane fotografe. Društvo je bilo tudi samo organizator vec republiških, državnih in mednarodnih tekmovalnih fotografskih razstav, ki so se odvijala najprej pod okriljem Fotografske zveze Jugoslavije, kasneje Fotografske zveze Slovenije. Sedaj pa društvo organizira številne mednarodne salone in razstave pod okriljem mednarodne organizacije za umetniško fotografsko dejavnost »FIAP«. Do leta 1999 je društvo delovalo v vlažnih in neprimernih prostorih v Cankarjevi ulici, sedaj ima boljše prostore na Glavnem trgu 9, kjer lahko razvija številne nove tehnike, za katere prej ni bilo pogojev. Razstava kaže na raznoliko, bogato in uspešno dejavnost društva v 55 letih delovanja. Za razvoj fotografije na Celjskem in za vrsto odmevnih dosežkov, ki so skozi uspehe posameznih clanov pomenili nesporno promocijo društva kot celote in Celja v evropskem prostoru, je društvo v letu 2005 prejelo bronasti celjski grb. Upam, da se bomo tudi v bodoce veselili njihovih uspehov in bo ob 60-letnici predstavljeno delovanje društva v jubilejnem zborniku. Razstavo je obiskalo veliko starejših in mlajših obiskovalcev, ki so si ob tem ogledali še video projekcijo fotografij clanov društva. Ucenci sedmih in osmih razredov osnovne šole Lava so se pogovarjali o fotografiji z gospodom Viktorjem Berkom, uglednim celjskim fotografom in clanom društva. Ob obisku »študentk« Univerze za III. življenjsko obdobje Celje pa smo se dogovorili, da bodo zbrale fotografije o Celju in Celjanih, ki jih hranijo doma v svojih družinskih arhivih, in nato bomo skupaj pripravili razstavo. V sodelovanju z društvi in drugimi organizacijami zberemo ogromno novega gradiva ter tako bogatimo zbirko in vedenje o krajih in ljudeh v preteklosti in sedanjosti. Tako ohranjamo dragoceno kulturno dedišcino in omogocamo boljšo dostopnost uporabnikom, kar pa je tudi naše osnovno poslanstvo. Meni osebno pa predstavlja takšno sodelovanje veliko veselje in izziv, zato si tudi v prihodnje želim cim vec tovrstnega sodelovanja. Tatjana Kac Osrednja knjižnica Celje IN MEMORIAM BREDA BAJUK (1937-2006) Pust, deževen dan, cas, ko zimi pojemajo moci in se pocasi poslavlja. Tudi Bredi so v borbi z neizprosno boleznijo pošle moci. Bila je dolgoletna direktorica Knjižnice Prežihov Voranc, naša prijateljica, mentorica in sodelavka. Le malo je ljudi, ki jim je dan tak neizcrpen vir življenjske energije, kot je bil dan Bredi. Sprošcala jo je v delovni vnemi, z njo je premagovala številne ovire in življenjske preizkušnje ter uživala ob ponovnih vzponih. Rojena je bila v družini profesorja in pisatelja Jožeta Kranjca. Ob vsesplošnem medvojnem in povojnem pomanjkanju je že zgodaj spoznala resno plat življenja. Po koncani gimnaziji si je ustvarila družino in se zaposlila. Vstopila je v knjižnicarske vrste, pri cemer ji je pomagal profesor Bogo Pregelj, takratni ravnatelj Mestne ljudske knjižnice. Kot predsednik odbora za knjižnicarstvo pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij je dal pobudo za ustanovitev samostojne splošnoizobraževalne knjižnice v obcini Ljubljana Vic-Rudnik. Breda je bila imenovana za prvo direktorico Knjižnice Prežihov Voranc. Sama je bila za opravljanje vodilnih nalog, strokovnega dela, tehnicnih in vzdrževalnih del, predvsem pa je bila knjižnicarka. Obseg dela se je širil in terjal kadrovske okrepitve. Prihajali smo novi sodelavci, neizkušeni, natrpani s teorijo, a le malo smo vedeli o knjižnicarski resnicnosti. Bila je naša mentorica, svetovalka in prijateljica. Ob njej smo spoznavali, da knjižnica ni le prostor, namenjen hrambi gradiva, temvec da smo ljudje, knjižnicarji in obiskovalci, tisti, ki ji oblikujemo dušo. V nas je utrdila prepricanje, da je v knjižnici poglaviten bralec (uporabnik). Tridesetletno zacasno domovanje knjižnice v neprimernih prostorih ji ni vzelo poguma. Zastavila si je visoke cilje in s svojo mocno osebnostjo jih je tudi dosegla. V casu gospodarske reforme, ko so bile ustavljene vse investicije v negospodarstvo, se je pogumno podala v akcijo za gradnjo nove knjižnice. Uspelo ji je to, kar lahko uspe le neustrašnemu borcu in neomajnemu optimistu. Nova knjižnica je postala znana in ugledna, dobila je svojo identiteto. K temu je prispeval tudi tehnološki razvoj, ki je prinesel nove možnosti, izzive in naloge. Ob razvoju maticne knjižnice je Breda izredno skrb posvecala tudi razvoju lokalne knjižnicne mreže. Uspešno je bila izvedena profesionalizacija osmih krajevnih (amaterskih) knjižnic, ostalih osem pa je bilo vkljucenih v knjižnicno mrežo. Kljub obilici dela je še vedno veliko stvari skušala narediti sama ali pa je želela pri njih sodelovati, vzela si je tudi cas za branje, spremljanje aktualnih dogodkov ter svetovanje in izmenjavo svojih vtisov z obiskovalci knjižnice. Imela je izjemen socialni cut, saj smo ob življenjskih preizkušnjah in stiskah našli ob njej trdno oporo tako zaposleni kot obiskovalci knjižnice. Po štiridesetih letih neumornega dela se je pred desetimi leti upokojila. Svoje dolgoletne knjižnicarske izkušnje je s pridom uporabila pri delu v knjižnici Doma pocitka na Taboru v Ljubljani. In zdaj je odšla. Tiho, neopazno in nepricakovano. Mi, ki smo z njo prehodili dobršen del poklicne poti, jo bomo ohranili v trajnem spominu. Bila je knjižnicarka v polnem pomenu te besede. Knjižnicarstvo ji ni pomenilo le poklicne poti, ampak je bilo del njene biti. To pripadnost je izžarevala navzven, jo vcepljala v nas in nas utrjevala v prepricanju, da si kot knjižnicarji nismo izbrali le poklica, ampak poslanstvo. Zahvaljujemo se ji za njen prispevek k razvoju nas knjižnicarjev, predvsem pa k razvoju knjižnicarske stroke na obmocju nekdanje obcine Ljubljana Vic-Rudnik. Zahrbtna bolezen je bila njena zadnja življenjska preizkušnja. Tako kot je odšla ona, odhajajo zmagovalci. Mi pa ostajamo in se jih spominjamo z globokim spoštovanjem. Njen duh naj plava nad nami in se rešen zemeljskih spon veseli bogatih sadov, ki jih je obrodila njena setev. Majda Bremše Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana-Vic POPRAVEK 1. Popravek statistike za leto 2004 V porocilu za leto 2004, Splošne knjižnice (NUK, 2005) in na spletni strani NUK: http://www.nuk.uni-lj.si/kis/splk2004.xls, je v tabeli 11 Odhodki (2004), pod zaporedno številko 17 v rubriki Bruto place pravi znesek: 98.115.211,00 SIT. Knjižnica Ivana Potrca Ptuj 2. V prvi številki (2006) Knjižnicarskih novic smo za Špelo Pahor, avtorico clanka "Pravljicna šola in pravljicni dan v Mariborski knjižnici", navedli, da je zaposlena v Mariborski knjižnici. Špela Pahor je zaposlena v Mestni knjižnici Izola. BORZA DELA DELO IŠCE Diplomirala sem na Oddeleku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo leta 2004 in išcem delo v knjižnici v Ljubljani oziroma Celju z okolico. Vec kot tri leta že preko študentskega servisa samostojno opravljam delo v specialni knjižnici (izposoja, medknjižnicna izposoja, oprema gradiva, delo z uporabniki, vnos dnevne zaloge revij v COBISS, administrativna dela...), odlicno poznam delo z racunalniškimi programi (Word, Excel, Power point, Explorer), elektronsko pošto, raznovrstnimi podatkovnimi bazami (Ebsco, ProQuest, IUS-INFO, GViN, Kliping, SourceOECD, Mediana) in sodelujem pri uvajanju intranetnih storitev knjižnice. Sodelovala sem pri organizaciji posvetovanja specialnih in visokošolskih knjižnic novembra 2004. Aktivno obvladam anglešcino, pasivno tudi nemšcino in hrvašcino. Sem samostojna in komunikativna oseba, rada delam tako v skupini kot samostojno in se želim dodatno izobraževati. Dosegljiva sem na telefonski številki 031/ 803 235. DELO IŠCE Išcem kakršnokoli delo v knjižnici na širšem obmocju Ljubljane. Sem profesorica primerjalne književnosti in filozofije z opravljenim strokovnim izpitom za bibliotekarko in z licenco za vnos monografskih publikacij v COBISS. Poleg specificnih racunalniških programov sem vešca dela z internetom in MS Office programi. Imam dvanajstletne izkušnje z delom v razlicnih tipih knjižnic: splošni knjižnici, osnovnošolski in srednješolski. Tekoce govorim angleško in nemško. mobilni telefon: 031 652 059 elektronski naslov: ksenijaz@mail386.com DELO IŠCE Sem diplomirana bibliotekarka in filozofinja s pridobljeno pedagoško - andragoško izobrazbo. Delovne izkušnje - tako pedagoške kot organizacijske - sem si pridobivala z vodenjem srednješolske knjižnice na gimnaziji v Ljubljani. Na šoli mi je bilo zaupano tudi vodenje ucbeniškega sklada ter pisanje šolske kronike. Delo z racunalnikom zelo dobro obvladam, saj ga vsakodnevno uporabljam pri svojem delu. Poleg slovenskega jezika aktivno govorim angleški in italijanski jezik, pasivno pa tudi nemški. Še naprej bi me veselilo delo v knjižnici - tako šolski, visokošolski, splošni ali celo specialni. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 041/ 222 - 794 (Sabina) DELO IŠCE Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in okolici. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani zgodovinar. Moje delovne izkušnje obsegajo pet let dela v Knjižnici Bežigrad, kjer sem zaposlen kot informator. Moje delo poleg tega obsega še urejanje UDK skupine 9(geografija, zgodovina) in delo na izposojevališcih. Poleg tega aktivno sodelujem pri posodabljanju vsebin na spletni strani knjižnice. Imam opravljen bibliotekarski strokovni izpit in tecaj COBISS2/katalogizacija-zacetni. Dobro poznam spletne tehnologe(HTML, CSS, JavaScript, PHP, MySQL) in delo v okolju Windows in Linux. Aktivno obvladam angleški jezik, zelo dobro pa italijanski in nemški jezik. Žal je moja zaposlitev v Knjižnici Bežigrad vezana na projekt obdelave retrospektivnega kataloga v sistemu COBISS, ki se z letošnim letom izteka. Glede na številne izkušnje in glede na to, da me delo v knjižnici veseli, bi želel ta poklic opravljati še naprej. Vec informacij lahko dobite na tel: 031 333 499 ali na elektronski naslov matevc@yahoo.com. DELO IŠCE Išcem kakršnokoli delo v knjižnici v Ljubljani ali okolici. Po izobrazbi sem diplomirana upravna organizatorka (diplomirala sem na Fakulteti za upravo v Ljubljani), imam pa izkušnje pri izposoji gradiva, urejanju knjižnicnih zbirk in bibliopedagoškem delu z mladimi bralci. Aktivno obvladam angleški, pasivno pa nemški jezik. Vec informacij na številki mobilnega telefona: 031 444-530. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program posveta "Gradili smo knjižnico", ki ga prireja Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju s Cankarjevim domom 22. maja 2006 v Ljubljani. 2. V drugi prilogi objavljamo najavo 2. mednarodnega strokovnega srecanja "Knjižnica - igrišce znanja in zabave", ki ga prireja Gradska knjižnica Ivana Gorana Kovacica - Karlovac v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto 14. in 15. septembra 2006 v Karlovcu. Tema letošnjega srecanja bo Knjižnice kot turisticna ponudba. Objavlajmo tudi prijavnico referata.