Francoska vadnica
za
višje razrede srednjih šol
Druga, bistveno neizpremenjena izdaja
Sestavil
Rudolf Južnič
profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani
Cena vezani knjigi s tolmačem din 36"—
Ta učbenik je bil po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta S št. 430 z dne 4. julija 1939 odobren z odlokom g. ministra za prosveto IV. št. 9886 z dne 25. julija 1939
Ljubljana 1939 Založila Jugoslovanska knjigarna
f>0454
Vse pravice pridržane
NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA PODRUŽNICA V NOVEM MESTU (J. GAJETA)
SAMOSTALNIK
A. Oblikoslovje 1
§ 6. — Kanada je zelo oddaljena od Portugalske. Klatili so1 jablan, da2 bi sklatili3 zrela jabolka. Mirte so bile mnogoštevilne in goste4. Ta smaragd ti bo odprl vsa vrata. Bilo je5 sredi januarja. To se je zgodilo v okolici Havra. Nemiri6 so izbruhnili7 v Kairu. Laba je reka, Elba je otok. Prišel bom, ko bo minila velika noč. Opravil je velikonočno spoved.
§ 7. — Kolera je pustošila1 deželo. Požar je izbruhnil in uničil2 vilo, ki je imela lepo verando. Verdi je napisal novo opero. Ni šel3 na Juro, ker se mu vrti v glavi1. Tvoja bolečina bo velika, ko boš spoznal, da te nikjer5 ne čaka sreča. Zdi se, da je občutljiv za8 francosko hvalo7. Pod železno mrežo8 je bil kakor v kletki9.
2
§ 8. — Sovražniki so ujeli nekega trobentača1 (pass.). Robert je star2 znanec. Stari znanci smo. Vsi ti vojaki so bili novi rekruti. Nočem več, da3 bi me imel za norca. Sorodnica jo je spremljala (pass.). Tovariš predsednik in tovarišica4 tajnica sta sklicala člane agrarne stranke. Nastavljenec in na-stavljenka6 sta bila napadena. Ta trgovina6 zaposluje mnogo7 pomočnikov8 in pomočnic8. Srečal sem dva kmeta in tri kmetice. Bili sta dvojčici9: Junakinja je bila zvesta tovarišica10. Banica11 je sprejela ubogo deklico12. Vojvodinja je igrala šah; bila je dobra igralka. Govorila je grešnici kakor prerokinja. Grofica je odslovila služabnika in služabnico13. Gostilničarka14 je govorila francoski. Danes je Ana moj gost. Rim je bil vzgojitelj15 Galije. Učitelji in učiteljice so se udeležili kongresa. Srečal je slona, ki ga je spremljala (pass.) slonica16. Lovci so ustrelili17 volka in volkuljo. Imel je mačka, mačko in mačico. Rimski orli so prodrli18 do severa.
§ 9. — Dolžan sem mu veliko hvalo1, a nočem biti odvisen2 od njegove muhavosti3. Posrečilo se mu je rešiti se s4 pomočjo svojega pobočnika5. V Pizi6 sem videl poševni7 stolp. Paž je obrnil stran in bral. Funt masla je veljal šest novčičev8. Kapitan je ukazal rešiti mornarčka. V gozdu sem našel9 v mahu gobe. Napisal je zgodovinsko razpravo10. Dobri ljudje, usmilite se me! Vsi ti stari ljudje me dolgočasijo. Zbral je (p. c.) pri sebi vse te ljudi.
§ 10. — Oblečena1 je bila v rožnato pižamo2. Zadosti ga je spoštoval3. Strihnin4 je zelo nevaren. Nikotin škoduje zdravju. Francoski pravopis je težak. Peča se z boksanjem5. Bankir je kupil eleganten avto. Moj brat ima zelo lično6 motorno kolo7. Naše čete so napredovale8 na9 vsej fronti10.
4
§ 11. — Prvi polk afriških lovcev je zapustil (p. c.) strelske jarke1, da2 bi se odpočil. Kretničarjevi3 sinovi so zapazili (plspf.), da so brzojavne žice prerezane4. Fotografije5 so v albumih. Bili so6 siti7 vseh teh zmag, vseh teh tedeumov. V Londonu8 so policisti9 vprašali športnike10, kam gredo. Pisatelj11 je dal natisniti tiskovne pogreške12.
§ 12. — Ptičar je nastavil1 limanice, da bi ujel ptice. Ta hudobni deček je razbil2 šipe, ki sem jih umila. Dobra stara žena se je zanimala za igre in igrače3 svojih nečakov. Sove so zelo koristne ptice. Pnevmatika4 (pl.) je počila5. Indijski6 knezi so dajali otrokom novce7. Njeni dragulji8 so bili zelo dragoceni. V puščavi smo videli (p. c.) šakale. V Parizu so radikali9 vrgli10 ministrstvo. Okna11 naše stolnice so barvasta12. Tolkel13 je kamenje14 (pl.) (po) cestah15, (da) bi se preživil16. Na17 poljih smo videli (p. c.) strašila18 za ptiče. Vagoni drčijo19 na tračnicah. Bila je zelo skrbna20 v vseh podrobnostih svoje toalete21.
5
§ 13. — Vsi njegovi predniki so imeli modre oči (§ 77, 2 a). Bili so nastanjeni v skromnih stanovanjih, za silo1 razsvetljenih z okroglimi okenci2. Oče naš, kateri si (pl.) v3 nebesih4, posvečeno5 bodi tvoje ime. Vsadil6 sem česen (pl.). Če si se učil botanike, moraš poznati družino česnov.
§ 14. — Psi so se vrgli na košuto, ki je bila v zadnjih vzdihljajih. Franki1 so znali sukati2 orožje (pl.); njihova bojna sekira je bila strašno orožje (sg.). Ladja3 pariških brodnikov4 jeB še danes v grbu mesta Pariza (§ 81, 1). Imate čipke, plačati boste morali ogromno carino. Dolžan mi je plačo za 3 mesece6. Ni treba vzeti doslovno7, kar pravi. Književnik je bil v8 (takem) stanju, da9 ni mogel pisati. Naredil (impf.) je vse, da bi si zagotovil10 naklonjenost11 svoje stare tete.
§ 15. — V okolici mesta se lahko1 vidijo razvaline dveh svetišč2. Prilizovalec živi na stroške tistih, ki hočejo, da se jim laska3. Organizatorji so dosegli znižanje4 potnih stroškov. Čakali bomo do zaroke moje sestre. O priliki kraljevega pogreba so se vršili5 razgovori s tujimi državniki. Francoska delegacija je bila pri8 pogrebu kralja Jurija. Kaj si dobil za7 novoletno darilo? Rudarji hodijo v8 osrčje9 zemlje, da tam delajo v temi.
6
§ 16. — Prižigal sem voščene vžigalice1. Fantje so hodili v središča2 vojnih okrožij3. Sovražniki so napadali zadnje straže4. To je bila najlepša (izmed) poštnih ladij5. Šla je ven skozi ena (izmed) steklenih vrat6. Tristo nun7 je bilo na kle-čalnikih8. Ali si videl donebnike9? Kje je obešalo za brisače10? Kdo ti je dal cigaretnico11 ? Daj mi sem zobotrebce, prosim. Pri krsti kralja Jurija V. so bedeli12 lovski13 in gozdni14 čuvaji. Obmejni stražniki15 so videli (impf.) tihotapce. Občudovali smo najlepše mojstrovine16 italijanske umetnosti. Naše stare matere in naši stari očetje niso poznali niti brezžičnega brzojava niti radijskih17 koncertov. Združene države imajo pet ladij za pristajanje zrakoplovov18 in 100 podmornikov. Zaklad se ceni19 na 9 milijard papirnatih dolarjev20. Prej si pisal romane za podlistek21. Zrakoplovi22 odhajajo z letališč23. Francoski in angleški generalni štab24 (pl.) sta imela razgovor.
B. Skladnja 7
§ 70. — Zapazil je oglarjevo kočo. Srečal je moža, ki mu je rekel, da ga čaka neki otrok. Lisica je zvita1 žival. Lisica je prevarila vrana, ki je imel kos sira. — Slepec je nesrečen.
Ljubil je lepoto (= lepo) in resnico (= resnično). Morala bi biti srečna, da2 najde dom3. Pomislite (vsaj) malo4! Tukaj je mali vseznalec5. — Pogubili ga boste na ta6 način. Vi niste iz tega6 kraja7, gospod. Utonil bo, nesrečnež. Tepel me je, lopov8.
8
§ 71. — Povedal bom to1 papanu in mami. Ivanov papa in Ludovikina mama sta prišla. Bog je vsemogočen. Naj te reši in varuje2 dobri Bog! — Sveti Anton Padovanski3 je naš patron. Pokazal mi je cerkev sv. Genovefe. Ivan brez Zemlje4 in Rihard Levjesrčni sta bila brata. Dumas oče in Dumas sin sta bila romanopisca. Ludovik XIV. je sledil5 za Ludovikom XIII. Učenci so igrali Cida. Čital sem Lafontainove basni in Lesageove romane. Jakob Legrand in njegova žena Magdalena Legrand sta odšla. Občudujem Tizianove slike ter Tassove in Ariostove pesmi. Ko bodo prišli de Cheranovi in de Breteuilevi, jim bom pokazal Racine, ki sem jih pravkar kupil (§ 248, 2). Kapetovci6 so sledili za Karolingi7.
Galci so se često dvignili8 zoper Rimljane.
9
§ 72. — Pri njej je obedoval moderni Pariz. To je papeški1 Rim. Angleži so osvojili (p. c.) Malto, dočim je2 Elba italijanska. Napoleon se je rodil (p. c.) na Korziki, živel je nekaj časa3 na Elbi, umrl je (p. c.) na Sv. Heleni. Mohamedanci romajo v Meko. Corneille je živel (p. c.) v Havru. Ta kraj4 je5 v okolici Havra. Mudila6 se je eno leto v Kairu. Sedež nizozemske vlade je7 v Haagu.
§ 73. — I. — Irska in Škotska sta bili1 združeni z2 Anglijo. — II. — Njegovo Veličanstvo Jurij V., kralj združenega3 kraljestva Velike Britanije in Irske, cesar indijski, je pravkar (§ 248, 2) umrl. Naši naročniki4 iz Alžira5, Tunisa6 in Maroka7 bodo prejeli poštni ček, da obnove naročbo8. Parnik9 je pripeljal bivšega župana10 nazaj11 iz Evrope. Ko se bo vrnil iz Japonske in Indije, bova odpotovala12 skupaj iz Angleške v Severno Ameriko. Krimska vojna in orientalsko vprašanje sta vznemirjala13 duhove. — III. — Priljubljen je v Franciji in v Angliji. Živel je v Normandiji. Potoval14 je v Kanado, v Združene države, v Novo Zelandijo15 in v Avstralijo, v Indijo in v
Južno Afriko, nato se je vkrcal za v (§ 260, la) Severno Ameriko. Bil je (p. c.) na Japonskem. Rudyard Kipling se je rodil (plspf.) v Indiji 30. decembra 1865. Moj brat ima posestva v Bearnu16 in v Poitouju17.
10
§ 74. — Afriko obliva1 (pass.) Sredozemsko morje, Atlantski ocean (Phon. § 14, 3, Rem. b), Indijski ocean2 in Rdeče morje. Beograd leži3 ob stočišču4 Donave in Save. — La Dole je najvišji vrh5 Jure. Pireneji niso tako visoki kakor Alpe. Ležišča6 železa v7 Uralu so neizčrpna.
Sainte-Beuve se je rodil (p. c.) v Boulogne-sur-mer. General Justine je prodrl8 s svojo armado do Frankfurta ob Mainu. Reka Saone je pritok9 veletoka10 Rodana. Prefekt loir-skega okraja je sprejel poslanca (okraja) Cher-et-Loir. Prefekt okraja Saone-et-Loire je prišel v Pariz.
§ 75. — Rodan teče1 proti zahodu in potem proti jugu. Gore obdajajo2 Tesalijo3 na severu, jugu in zahodu; na vzhodu pa je omejena od Egejskega4 morja. Na severni fronti5 se je začela6 bitka.
11
§ 76. — I. — Danes je1 sobota, plačilni dan2. Včeraj je bil (impf.) petek. Jutri bo nedelja. V torek bo odpotoval. Katoličani v petek ne uživajo mesa3. Mati je oblekla nedeljsko obleko4. V petek, 3. avgusta 1482, je Krištof Kolumb5 odjadral (260, la) proti Indiji6. Odhod je bil določen na7 prihodnji četrtek. Svojega brata sem videl samo8 ob nedeljah.
II. in III. — April se je porajal9 in čutilo se je, (da) prihaja10 pomlad. Proti sredi aprila je prišel, a je 2. junija zopet odpotoval11. Bilo je12 meseca januarja. Preteklega13 februarja je bil (p. c.) pri meni. Spominjam se nezgod 6. februarja. Be-ranger pravi, da izgubimo" prijatelje spomladi, a (= et) da jim stiskamo roko pozimi. Mallarme je rajši imel zimo kakor pomlad.
IV. — 01B binkoštih prejemajo otroci birmo. Pepelnica je med Božičem in Veliko nočjo.
12
§ 77. - Načitan je in duhovit1 (§ 90, Rem. b). Iskal je dela. Ali se bavite s športom2? Smučam3. On ima srečo4. Njegov brat nima sreče. — Brrr!5 mrzle roke imate. Vse se mu
posreči; ima srečno roko. Ona ima oster jezik. Imel je belo brado. — Kako6 velika ušesa imate!
13
§ 78. — Mistral se je rodil v Maillanu1, vasi ležeči2 tri ure (§ 250, 1 b) od Avignona. Predsednik republike je izročil kardinalski biret8 monsignoru Maglionu, nunciju5 sv. Stolice. Preživel je (p. c.) svoje počitnice v Carnacu, lepem kopališkem kraju6 v Bretagni. — Živel je (p. c.) dolgo časa v New-Yorku, največjem mestu sveta. Vstopi (§ 274, 10 a) Marička7, sobarica8 moje matere.
Pariz leži9 na stočišču10 dveh velikih rek, Marne in Oise. Prihajajo iz daljnih11 dežel: Perzije, Afganistana12, Indije. — Op. Profesor Thiers me je nagovoril13, rekoč: „Dober dan, g. doktor, (ali) ste videli gospo grofico?" Vaš gospod oče mi je rekel, da je Vaša gospa mati hudo bolna. O katerih gospodičnah je govoril (p. c.) gospod ? Mlin mojstra Cornilla se je dobro držal14.
14
§ 79. — Kuriti1 moramo s smrekovimi storži2. Pasje mrzlo3 je. Ne vmešavajte4 se v družinske zadeve. Tisti, ki se bavijo5 z zimskim športom6, prihajajo v našo deželo, kjer so idealna7 (§ 92, 3) smučišča8.
Sovražniki so uničili (p. c.) vodovode9. Akcijski radij10 tega aeroplana11 bo 2000 (§ 189, 7) km.
§ 80. — (Ko) je prišla doli1 k morju, je doživela2 županova mati bridko3 razočaranje4. Ne prodajaj medvedove kože! Višina5 gorovja znaša6 2000 m nad morsko gladino7. Zapazil je kočo nekega oglarja. Sosedov pes je pretrgal8 verigo.
§ 81. — Vas Argenteuil je blizu Pariza. To se je godilo prvi ponedeljek meseca aprila. Aleksander, kralj Macedonski1, je zaslužil priimek Veliki. Kje je operna avenija2, gospod? Stanoval je (p. c.) v hotelu Londonu. Anatol France je bil sin knjigarnarja (na) Voltairovem nabrežju3. Kje je Sv. Petra cesta4? Prišli smo v Aleksandrov vrt po5 Rafaelovi ulici. Prejel je Nobelovo nagrado6 za7 literaturo.
§ 82. — Vpitje množice1 je vzbudilo njegov strah. Petje fantov nam je ugajalo. Očetov strah je bil velik, materine bolečine so bile še večje.
§ 88. — Zavzetje mesta je užalostilo1 kralja. Govorilo se je o zopetni uvedbi2 obvezne vojaške službe. Kdaj bo:i razdelitev nagrad1?
15
§ 84. — Vzel je ribiško palico1 in odšel. — Z murvinim listjem hranijo sviloprejke. — Ima klobuk s trakovi in čevlje z visokimi petami. Poglej vse te glave z belo brado! Ima tri-nadstropno hišo. — Pojavil se je mož z debelo2 ustnico in rdečo poltjo3. — Rad imam juho s čebulo. Jedel sem (p. c.) mlečen riž. — Pil je (p. c.) kozarec vina. Kupila je (p. c.) kozarce za vodo. Deček je prevrnil4 skodelico s kavo.
16
§ 85. — Ne utegnem iti tja (= nimam časa). — Ali utegneš iti z menoj? Ima mnogo časa. Vsi so molčali. Naposled je mojster Jakob prekinil1 molk. Često bruha kri in izgubi zavest. Ti si nor, izgubil si pamet2. Ta človek rad dobro je in pije. Ko se boš prezračil3, bo to (§ 132, 1 c) prešlo. Predsednik (ministrskega) sveta je povzel besedo4. Govorim5 nemški, a ne govorim ne angleški ne italijanski.
§ 86. — Nimaš prav, delaš mu krivico1. Napravite prostor2, sprevod bo šel mimo3. Ni vedel, s kom ima opravka. (Ali) ti je vroče? Da, tukaj je vroče. Ni ga sram to povedati. Kralj je pomilostil obsojenca. Ni se zavedal4 resnosti položaja5. Sem njihovega mnenja. Menimo6, da ga ni treba prositi odpuščanja. Zavzel se je (p. c.) za nesrečneža in mu namignil, (naj)7 kljubuje nevarnosti.
17
§ 87. — I. — Predstojniki in tovariši so mu čestitali. Hitro1 so postavili2 stole in klopi (pass.). Okna in vrata so bila zaprta. — Prijatelji in čitatelji njegovega lista so mu pisa(ri)li. Lafontainov oče je bil nadgozdar8.
II. — Črna in blatna4 reka je počasi tekla. Govoril je (plspf.) s plemenito in vedro zgovornostjo5. Borili so se na severni in na južni fronti6. Francoski in japonski odgovor še ni znan. Cilj7 je bila politična in gospodarska organizacija osrednje in balkanske8 Evrope. Deseta, petnajsta in šestnajsta armada so premagale (p. c.) sovražnika.
§ 88. — Pomorščaki ali (pa) potniki bodo poginili. Čitaj roman ali dramo! Kupi premoga ali (pa) drv! Kdo bo zmagal ? Grki ali Perzijci? — Mornarji ali pomorščaki so se rešili. Železna cesta1 ali železnica je iznajdba osemnajstega stoletja. Grki ali Heleni2 so bili vzgojitelji Rimljanov.
18
§ 89. — Glej str. 1, tretje poglavje. Tiho1! prosim. — Otroci, ljubite (cherir) svoje starše! Polkovnik, prodirajte2 proti severu! — Op. Bodite pridni, otroci! — Po mnogih3 grožnjah je šel ven. Imel je vse polno4 knjig. — Ni5 rože brez trnja. Noč me je presenetila (p. s.) brez strehe6, brez hrane. Govoril je s spoštovanjem o svojem predstojniku. — Op. Nikdar se ti ne bo posrečilo brez pomoči mojega brata. — Nikdar ni bil (noben) človek nesrečnejši. — Op. Nikdar se mi ni zdelo7 nebo tako lepo. Nikdar ni bil oče tako zadovoljen. — Nima ne peresa ne svinčnika. Kazali8 niso ne obžalovanja ne strahu. — I Rimljani i Galci bodo zaradi tega trpeli. — Op. Nisem videl ne matere ne otroka, o katerih govorite. To ni ne Nemec ne Jud9. Ne solze10 ne prošnje niso ganile (impf.) kralja. — Ubo-štvo ni napaka11. — Ni12 človeka, ki ne bi hotel (§ 198, 2 a) priti na njegov klic. Ni tako mogočnega kralja, ki bi mogel (§ 198, 2 a) premagati njegovo voljo. — Ubogi in bogati, ple-menitaši in meščani so prihajali. V Bretagni so šli moški, ženske (in)13 otroci na proščenje14. Pomorske15 velesile so se udeležile pomorske konference: Anglija, Združene države, Japonska, Francija in Italija. — Op. Silno rad je imel16 verske stvari: cerkve, maše, sprevode17. — Po zajtrku bom govoril (z) njim. Mesto so opustošili z ognjem in mečem18. Dela noč in dan, pozimi in poleti.
DELNI ČLEN 19
§ 90. — Trije modri1 so prinesli kadila, zlata in mire2. Sovražniki so odnašali3 rž, slamo, oves (in) žito (pl.). Trgovec z mešanim blagom4 mi je prodal kisa, gorčice, olja in bonbonov5. To je zgubljen čas. Ostalo je kruha in smetane. — Bil je na-čitan in duhovit6. Komaj7 se držim pokoncu. Ima mrzlico.
§ 91. — Kupila je (plspf.) prav1 lepe čipke, za katere je morala (p. c.) plačati ogromno carino2. Uporabljali so3 ga za manjša4 dela5. Čital je (p. s.) stara6 pisma. Napravil7 nam je neizmerne usluge. — Oblečen je v8 cunje9 in hrani se s sočiv-jem. — Pil10 sem skodelico lipovega čaja11. Ali bi pili10 kozarec vina? Deklica mi je prinesla (p. c.) košaro češenj. To je nekoliko drago. Ali nimate nič cenejšega? — Njegovo veselje ni več poznalo (p. s.) meja12. Imam pero13. Nimam peresa. Imam pero14. Nimam peresa. Nimam peres. — Ti mu izkazuješ mnogo časti. Večina otrok je prišla (§ 164, 1). — Op. Pek dela kruh z moko, vodo, soljo in kvasom. — Ne15 prosim vas, (da) mi pošljete moke, ampak riža. — Videl sem (p. c.) dekleta in mladeniče, (ki) so delali na16 polju. — Pošljite mi še en vagon moke, o kateri smo govorili. Nalijte mi kozarec vina, ki ste ga pravkar (§ 248, 2) kupili. — Jedli so meso. Pojedli so meso. — Po mnogih17 grožnjah je šel ven. — Sully Prudhoinme je bil (p. s.) pesnik in nič drugega. Slišalo se je samo prasketanje ognja. — Grof je moj klijent. On je njihov prijatelj.
PRIDEVNIK A. Oblikoslovje 20
§ 17. — Ona ima oster jezik. Soba se je zdela ozka in majčkena1. Bila je pri miru2. Vatable je poučeval hebrejski jezik. To je bil njegov najljubši3 prostor4. Dobrohotno5 se je nasmehnil6. Prosim Boga, da bi vas varoval s svojo dobrotljivo roko7. Ministrova izjava je bila (p. c.) zelo kratka8. Banka mu je plačevala dosmrtno9 rento. Ima napačne ideje. Značaj grškega in francoskega naroda10 je bil različen. Vojvoda je bil glavar mlajše veje. Imel je rdečo brado (§ 77, 2) in debelo11 ustnico. Stanoval je (v)12 starinski13 in razdrapani14 koči. Njegova vest je bila nemirna. To je lep zgled. Stara žena je bila nora od veselja. Boginje15 maščevalke so preganjale krivca.
21
§ 18. — Njeni lasje so rdeči. Zime so v Italiji mile1. Pnevmatika2 je počila3. Sesedli so se4. — Naročniki bodo prejeli poštne čeke. — Pomorska5 konferenca ni dosegla svojega
namena6: omejitev oboroževanja7 (pl.) na morju5. V Švici so idealna8 smučišča9.
22
§ 19. — Točen1 je kakor ura2. Noben frankovski3 kralj ni bil (p. c.) tako mogočen kakor Karel Veliki. To je lahko kakor pero. — Pili smo najboljša vina. Delo je najbolj poštena in najbolj spoštovanja vredna4 stvar na svetu5. Bili smo pri svojih smrtnih (superl.) sovražnikih. Volk je pojedel dva najlepša prašiča6. — Izmed vseh francoskih pokrajin7 je Bretagne ena izmed najzanimivejših8. Sully Prudhomme je prvi izmed Parna-sovcev9 prekoračil prag Akademije. On je najmanjši med svojimi brati. — To je moj najhujši sovražnik. Opazijo (§ 159) najneznatnejšo napako.
§ 20. — Indijanci1 in Indijci2 verujejo v3 boljši svet. Ima višjo hišo kakor (je) moja. To je lepši fant. To je najlepši fant. Hujši4 ukrepi5 bi lahko6 imeli usodne posledice. Oboroženi so z najmodernejšimi puškami. — To je najlepša hiša (= izmed hiš). — Rana je zelo huda7 (= izmed najhujših). Ta trgovina8 je ena izmed največjih. — Najskromnejši ljudje mi najbolj ugajajo.
§ 21. — Ti si čisto1 nor. Neizmerno2 je bogat. Prilika je bila posebno3 ugodna. — Vi ste najljubeznivejši4 (človek). Ta veleučeni profesor in oni silno bogati trgovec sta se sporazumela5 v6 vseh točkah.
B. Skladnja
23
§ 92. — Okna so zaprta1. — Op. Bilo je2 sredi januarja. — Točno3 pol treh je. V pol ure bom prišel nazaj4. Hodil je bos in gologlav pri5 treh stopinjah pod ničlo. — Bila je zvesta pokojni kraljici. — Imel je polne roke zlata. Oči je imel polne solz. Roke gor6! — Ali ste srečni, gospa? — Zdi se7 srečna. Videti je8 srečna in zadovoljna. — Sestra in brat sta bila srečna. To mu daje neverjetno drznost9 in srečo. Stoli in klopi so bili v naglici10 postavljeni11. — Poslali so tja francoskega policijskega12 ravnatelja13. To so idealna14 smučišča15! — Vrata in okna so bila na stežaj odprta16. Pokazala je pot prišlecem. Prišlec17 je vprašal mladoporočenko18, kje so prvorojenci. Vprašal
je kratkokrilo19 deklico, kje so novorojenci. — Deklica je gluhonema. — Njena obleka je obšita20 z dvema vrstama21 trakov rožnate barve. Oblečena je bila v22 svileno pižamo23 živomodre24 (barve). To je živordeče. Trakovi so svetlomodri, obleka pa temnomodra. — Imeli so češnjevordeče25 pasove. — Op. Bile so zelo rožnate.
24
§ 93. — I. — Videl sem belo jablan in bel (§ 93, II, 2) mandljevec1. — II. — Tam doli2 se dviga3 velikanska4 gora. Hribolazce5 je ustavila ogromna razpoka6 (pass.). Modri starec mu je dal dober (II, 4) svet. — Njegov sin je utonil (plspf.); ta nesrečni7 dogodek ga je užalostil8. Dragi moji otroci! — Napravil9 nam je neizmerne usluge. Ubogi otrok! Izgubil je svoje dobre (II, 4) starše. — Črna in umazana10 reka je počasi tekla. Plameni so razsvetljevali11 črne globočine. — Čudni12 nočni13 metulji so bili14 v škatli. — To je dober deček. Velik starček je vstopil. Debele15 solze so (mu) tekle po16 licih. Obula je čevlje z17 visokimi petami. Uporabljali so ga za manjša18 dela19. To je ljubek20 otrok. To lepo sonce ga je zbudilo. „Slaba stvar21," je zamrmral22. — Hudobni deček ni ubogal23 svojih staršev. Pokazal mi je tako zvano24 pismo. — Bili ste (impf.) prvi trgovec mojega kraljestva in hoteli ste (p. c.) biti zadnji njegov (en) plemič25. — III. — Bil je enako26 pošten v javnem kakor zasebnem27 življenju. Gledal je cesto z28 žalostnim obrazom29. To je težka stvar. Konji so se ustavili pred očetno30 hišo. Človek31 ljubi materin32 jezik. Ti ne poznaš človeške narave. Strašna misel33 mu je prišla. Kupil je (p. c.) velikanske34 breskve. To je zvit človek. — Njena obleka je bila opremljena35 z zelenimi trakovi. Črni oblaki so se zbirali36 na nebu. Branil je katoliško vero. — To je bila 8 km dolga37 dolina. To je skrajno nevarna stvar. Bil je svojemu kralju zvest vojak. — Ima novo obleko. Imel je za sošolca38 grdega dečka. To je bila okrogla miza. Kupil je (p. c.) debelega prašiča39. — Glej sedmo poglavje! Henrik IV. je bil oče Ludovika XIII. — To je nepremagljiva40 ovira. To je monumentalna41 peč. — Šel je v sosednje mesto obiskat svojega bolnega prijatelja. — Gledal sem njegove dolge roke in njegove drobne42 ustnice. Teološki43 razgovor44 je bil končan45. Vršili so se46 politični razgovori47. — IV. — Živel je s svojo materjo, dobro staro ženo. — Besan^on
je glavno mesto48 francoske urarske49 industrije. Naša hiša ima najlepše50 moderne vzorce51. To je bil star skop lorenski kmet52. — Imel je lepo53 in majhno hišo. — To je bila deklica s54 preprostim in odkritim55 obrazom (= figure). Stanoval je v starinski56 in razdrapani57 hiši.
25
§ 94. — Vem iz1 zanesljivega2 vira, da je uničen3. So nekatere dolžnosti, ki nam jih nalaga4 naša vest. Razni časopisi so omenjali5 njegovo pustolovsko življenje6. — Nekega večera pretekle7 pomladi je prišel k meni. Srečal sem (p. c.) ga preteklo leto7. December je zadnji mesec leta. To je pravi8 kraljev bratranec. Njegov oče je pošten človek. Predsednik je vljuden človek. Ta dežela je rodovitna z9 velikimi možmi. Ta slavni veliki človek je čast našega časa. Lastnoročno je napisal pismo. Oblekel je čisto10 perilo. Ljubim tega vrlega človeka. To je nov človek, ki se vrača. Majhen človek je potoval z velikim človekom.
§ 95. — Polil je1 svojo novo obleko s kavo. Ima novo pipo. Nova knjiga je pravkar (§ 248, 2) izšla. Čital je stara2 pisma svojega brata. Ta stari vojak se je bojeval (plspf.) pri Waterlooju; to je star Napoleonov vojak. To je naš novi sluga.
§ 96. — Modrina neba mi je ugajala. Združil je1 koristno in prijetno. Sokrat je bil modrijan. Učenjak je izdal2 novo knjigo. — Poskusil boš3 nekaj dobrega. Ljubil je vse lepo.
26
§ 97. — I. — Imela je oljčnozeleno obleko. — Grajal je pohujšljivi tisk1. Moj oče vodi2 vzorno pristavo3. — Ustrelil je4 kapitalno5 košuto. — Kakšna grozna6 godba! Vražji pek ni molčal. Nimam rad tega blebetavega7 Cherana. To je smešen8 otrok. Ta peklenski9 ogenj je vse uničil. — Ne bodite tako otročji! — To je zaslužen človek. Njegov obraz je bil bled kakor vosek10. — Izpije požirek čaja. — Imel je volneno srajco. — Toulon in Brest sta vojni11 pristanišči. — Pri nas je samo deževnica. Lupila je krompir. Postrežnica12 pride štirikrat na13 teden. Stopil sem (p. c.) v trgovino za dežnike. To je bil bojni14 konj. — Ima park po francoskem (načinu). Izgovarja ae na nemški (način). To je bil neustrašen15 junak. Kdo je iznajditelj brezžičnega telefona? — II. — Pomorščaki so
bili krasni16 v17 svojih starinskih18 uniformah. Včerajšnja seja je bila viharna19. Včerajšnji dan je bil lepši kakor predvčerajšnji. Sprednje20 noge21 so bile črne. Tukajšnji22 ljudje niso nikdar zadovoljni. Ti fantje so bili iz sosednjih23 vasi. — III. — O mojem očetu je govoril (p. c.) na neprimeren24 način. To so bili dostojni25 ljudje.
§ 98. — Skop je bil z1 besedami. Hiša je 30 metrov visoka in 10 metrov široka. Steklenica je bila polna vode. — Zelo je spretna v šivanju2. Občutljiv je za3 hvalo. Pripravljen4 je na borbo. — Dežela je bogata z žitom. Ta dežela je rodovitna z velikimi ljudmi. — Pripravljen je na vojno in je z njo5 zadovoljen. Ganjen je od tega5 in [je] občutljiv za to6.
ŠTEVNIK 27
§ 22.-25. — Bilo je1 200 dečkov. Bilo jih je2 najmanj3 200. Koliko vas je4? 200 nas je. Imel je 21 let. To me je pomladilo zae 10 let. 65 let mlajši je bil. Šel boš6 do štiristote stopnice7 stopnišča. 11. maja je odpotoval, 8. julija se je vrnil. V 11. stoletju so mohamedanci8 imeli Palestino. Zamudil sem vlak, (ki odhaja) ob eni uri. Bilo je kakor v Tisoč in eni noči. Ogledalo se je razbilo9 na milijarde kosov. — Govorili bomo zopet10 o tem čez teden11 dni. Kupil sem tucat12 jajc. — Pojedel sem polovico jabolka. Natanko13 pol treh je. Ena desetina in ena tretjina je 13 tridesetin. Ta račun se da razrešiti še na tretji način14. Dvojno od štirih je 8. Polovica osmih je štiri. Tretjina od devetih je tri. Četrtina od osmih je dve. — Plačal je desetkrat toliko15.
§ 99. — Benedikt XV. je bil papež od 1914 do 1922. Vsa naročila1 veljajo2 od prvega vsakega meseca. Naročnina preneha3 31. decembra tega leta4. Pogodba5 je veljavna do6 prihodnjega7 sedmega. On odpotuje 2. septembra, vi boste odpotovali sedmega. Od 18.—22. ni bilo več sovražnikov v mestu. Karel V. je bil izvoljen8 leta 1519. (za) nemškega cesarja. Papež Sikst V. je sledil Gregoriju XIII. — Če odbijem9 številu 25 petico ali če odštejem9 pet od sedem, dobim10 dve. V Benetkah je desetorica nadzirala vse in vsakogar11. Ali je enaj-storica prišla? Ne, 8 jih je prišlo, trije so ostali doma. — Umrl je 1. 1912. Rojen je aprila 1930. Danes, 19. januarja, je
odpotoval v Anglijo. V petek, 3. avgusta 1492, je Krištof Kolumb12 odjadral proti Indiji13. — Bilo je14 prve dni oktobra. Bilo je" sedmega. Bilo je14 18. januarja 1871. — Glej 2. knjigo, prvo poglavje! Gl. str. 1., 1. prizor!
§ 100. — Ura je kazala1 pol osmih. Polnoč je minila2. Bilo je okoli3 dveh zjutraj. Prišel je (p. c.) točno o poli treh. O polnoči je prišel domov4. Pred5 2 mesecema je umrl. Videli se bomo zopet jutri teden6. Preteklo pomlad je prišel (p. s.) nekega večera k meni. Bil je zadnji dan meseca junija.
ZAIMEK Osebni zaimki 28
§ 101. — Zakaj ga ne poslušaš? Če jih bo prinesla, jih bom sprejel. Greš tja? Jej malo kruha! Ga ne maraš1? — Govorite (z) njim, pomirite ga, to mu bo dobro delo2. Pripeljite ga! Odpeljite jo! Poberi se3! Dajte mi piti4! —Povabi ga na kosilo5! Vrzite jo na tla6! Tukaj je zadosti jabolk; pustite ga, (naj) vzame7, kolikor8 bo hotel. Ivan bi šel rad9 v mesto; pustite ga, (naj) gre (tja)!
§ 102. — Kje so moje knjige? Zakaj mi jih nisi vrnil1? Kdaj mi jih boš prinesel? Ali ga niste zapazili? — Če jim jih bo pokazala, ji jih bodo vzeli2. — Jaz te nisem k temu3 silil (p. c.). Parmentier (§ 133, 1) je razširjal njihovo gojitev4. Ona ima zadosti sadja, a mi ga ne da. — Če je to legenda, pripoveduj mi jo! Povejte jim to5! Vzemi ga in mi ga prinesi! Povej mi to, kakor [to] misliš. Odidite in odpeljite ga tja! — Vzemi knjige, a prinesi nam jih še danes nazaj6! — Ludovik mi ga je pokazal. Ali ji jo boš prinesel? Ali nam jih ne daste po7 tej ceni? — Hoče se mi pokazati. Če bom kdaj8 bolan, se vam priporočam. Predstavil me mu bo. — V9 vse se hoče vmešavati. Hoče mi jih dati. — Slišal ga je, (ko) je prihajal. Pustila mu je, (da) gre10 tja. Spustil11 ga je v sobo.
29
§ 103. — Ugajal1 je, zanimal1 je, ganil2 je. — Obračam liste in najdem karto. — Vstane, napade, pade. Vse3 svoje življenje je kopal4, oral (in)5 sejal za druge. — Rodil6 se je,
živel6 je in umrl6 v Parizu. Kramljal6 je nekaj časa s svojim tovarišem, potem je šel ven. Želel sem6 ga posnemati, a se nisem upal6. Ležal je, pa ni mogel spati. Zvečer je čital ali pisal. — Nič ti ne manjka, pa si nezadovoljen. Ni bolan in (vendar) pošilja po zdravnika. — Dela, čeprav je bolan. Pokliče me, kadar gre ven. — Hočem7 vam pripovedovati, kaj sem videl in slišal. — Op. Vidijo8, da prihaja, razločijo jo, spoznajo jo.
§ 104. — Ivan ga nagovori' (in)2 pozdravi. Objema jo, tolaži (in)2 osrčuje8. — Vstal je in se je oblekel. Našli smo jih v gozdu in jih privedli nazaj4. — Pokliče jih in govori (z) njimi. Da mu frank in ga poprosi, naj5 mu prinese škatlico6 vžigalic.
30
§ 105. — Drugim lagati, to bi še šlo1, ampak sebi! Leži, kjer je2. Ona govori o čemerkoli3. Recite mu karkoli! Storili boste, kakor se vam bo dobro zdelo. Bili smo pripravljeni posredovati4, če bi bilo treba.
§ 106. — Posadila1 ga je poleg sebe. Mati je dala otroke spat2. — Videl sem jih, (ko) so odhajali3, (in)4 slišal sem, (kako) je bilo njihovo petje vedno tišeB. — Ob6 sončnem vzhodu so dospeli. Bila je že pokoncu7, ko je dospel. Jaz ležim, ti sediš.
31
§ 107. — Pisal mu je1, kakor je obljubil. Zakaj me to vprašate? (Saj) veste bolje kakor jaz. Boš prišel? Da. Prise-žeš? Prisežem. Kje je mati? Povejte mi takoj2! — Vem, bolan je. (Saj) veste, vse stori, da bi jo zadovoljil. — Veselost3 je bila močnejša kakor preudarnost4. Zaostajala je za njo po5 lepoti. To mi boš plačal!
§ 108. — Ali ste bolni? Da, a ne nevarno1, upam. To pot2, upam, bom uspel. Prišel bo, mislim. — Razumeti3 morate, da ne more priti. Razumem, razumem. — Boste prišli? Ne vem. Krivico4 ste mu storili. Ne verjamem. — Lahko5 ga pošljem kamorkoli6, če hočem. Zmeni se7, kakor se hočeš! Prišel sem prej8, kakor sem mislil.
§ 109. — Ti si torej kralj? Sem. Njegova obleka (pl.) se je zdela zmečkana1, kakor so (pač) popotne obleke. — Ali ste
Francoska vadnica
2
vi sobarica2 moje sestre? Sem. Ali ste Ivanovi bratje? Smo. Ali ste soseda moje sestre?
82
§ 110. — Odšel bom. Zakaj je odšel (p. c.)? Odidi! Tam je naša hiša, moj brat gre (pravkar) iz nje1. Vrnil se je2 domov.
§ 112. — Nima kruha. Zakaj ga nima? Oni ga tudi nimajo. Ali je zadosti sadja ? Ali ga je za vse ? Ne, ni ga. Zakaj ga ni? — Imate peresa? Zadosti jih imamo. Ali je pil vodo? Da, izpil je je kozarec. — Marija ima tri leta. Karel jih ima šest. Ko1 je izgubil šest koz, je kupil sedmo. — Molčati znam2. Ne maram3 tvojega darila.
§ 113. — Kdor je prebrodil1 plitvino2, pozna njeno nevarnost. Hrast je moč gozda, breza je njegova dražest3. Ali je hiša visoka? Nisem meril njene višine.
§ 114. — To bi bil zločin. Da, a on ga je sposoben. Ima uspehe in je nanje ponosen. Medved ga je tako stiskal1, da se ga ni mogel rešiti2. — V mestu so zelo bogati ljudje; med njimi3 so (taki), ki veljajo4 za milijonarje. — To je nemogoče, ne govorite mi več o tem! — Bolan je; (a) vendarle5 se zabava.
§ 115. — Nadaljujmo . . . Kje1 smo bili? On je pri2 prvih početkih3 računstva4. Ob svoje stroške5 boste. To6 (ti) je mati! To (ti) je vreme! To7 (ti) pada! To je8 (pa že) preveč. Poti ni hotelo biti konec9.
§ 116. — Ne govorite več o tem, ne mislite več na to! Ivan, ali si v sobi? Da, sem. Ali je Ludovik tudi? Da, je. Ponosen je na1 svoje uspehe in vedno misli nanje. Ali misli na to? Zakaj vi na to ne mislite? Ali greste v gozd? Ne, ne gremo. — Kmet ni več zdržal2 od bolečine. Nikoli ne poskušajte dopovedati3 temu trmoglavcu, vaš trud bi bil zaman4.
33
§ 117. — Ludovik XIII. je rekel: »Pozdravljeni1, gospodje! Ugajalo nam je, (da) smo vas tu zbrali2." — Tale otrok vam dela neumnosti. So ljudje, ki vam znajo vse storiti. — Naredili srno3 vse, kar je bilo mogoče. Smo3 ponosni, kaj4? Ta prodajalna mi ugaja; človek3 (lahko) izbere, kar mu ugaja. No, Pe-trček, smo pridno5 delali?
§ 118. — Kdo ti je to1 povedal? On. Koga je videl? Mene. Kaj razumeš pod tem2? Jaz nič. Jaz tudi ne3. Kdo je gospodar, ti ali jaz? Truden si. Truden, jaz? — On (da bi) vladal? Mene (da bi) tepel, mene? — A, to si ti? Njega (§ 133, 1) imam rajši. — Če bi bil jaz ti, bi premislil. Ti nisi on. — Iz njegovega stanovanja4 se vidi vse, kar se godi5 pri nas. Govoril je o tebi. Skril se je zame. Modrijan je zadovoljen s seboj. — Prišel bom. Jaz tudi. Dobro se počutim6, in ti? Ti edini (§ 119, II) nisi zadovoljen. Sam se je izdal. — Tako je bogat kakor jaz, a ni tako (§ 19, 1 a) srečen kakor jaz. — (Če) ti umrješ7, smo uničeni8. (Ako) bodo oni uničeni8, nam ne preostane (drugega) kakor9 umreti. — Pusti me, da odpotujem10! Molči vendar11! — Jaz (§ 137, III, 1) mu ne bom šel tega1 pravit. Ti, ki delaš, nič ne zaslužiš. — Kje si? Tukaj. Kje so? Tam.
§ 119. — I. — Govorite z1 njo, a ona vas ne posluša. Meni (on) ugaja. „Meni bi to lahko2 zaupali," je rekel. — Mene je udaril, svojega očeta! Uničil3 vaju je, tebe in tvojega brata. — II. — Kje je on ? Kaj hočeš ti? Tudi vi ste srečni. Tudi jaz sem žalosten. On bo kralj in jaz bom kraljica. Jaz nisem zadovoljna. — Jaz, ki sem utelešen4 red, sem prisiljen5 živeti v tem neredu. In vi se smejete, gospa Lavalova? — Kje je tisto pismo? Kako je ta človek dolgočasen! Odpotoval je, ne-hvaležnež. Kako je ta deček prestrašen! — III. — Moja mati in jaz sva bili srečni. Moj brat in jaz delava. Prevaril nas je, vas, njega in mene.
§ 120. — Jaz se upiram1, on vztraja2 (pri tem). Ti imaš prav, on nima prav3. Oni vsi vidijo, da imaš prav.
§ 121. — I. — Ogledovala1 se je v ogledalcu. Nalil si je vina. — II. — A. — Vsi2 so se vrnili domov. Človek3 ni videl daleč od sebe. — Tako zvane4 Potemkinove vasi so bile prevara. — Modrijan je zadovoljen s seboj. Diogen5 je bil modrijan, ki je bil zadovoljen s seboj. Moj brat je doma. — To se pravi6 ljubiti ga zaradi7 sebe, ne zaradi njega. — B. — (Same) po sebi so te stvari zelo preproste. To so bile (same) po sebi8 prav nedolžne stvari. Revščina nima v sebi ničesar, kar (bi) (jo) onečašča(lo). — (Samo) po sebi se razume9, da je bolan. To se razume (samo) po sebi.
Svojilni zaimki
35
§ 122. — To je moja (§ 30, 1) stvar1. Videla je mojo hi-navščino in mojo sramoto. Kraljica Viktorija je imela2 svoje podložnike, svoje dominione3, svojo armado in svojo mornarico za4 svojo osebno posest (pl.). Služil si5 je kruh v6 potu svojega obraza. Vojak je odgovoril: „Da, gospod general!" Tukaj imaš7 svoje Francoze. Kje je Njegova kraljevska Visokost8? Poznam svoj Pariz bolje kakor ti. — Potniki so odnesli vsak svoj kovčeg. — Pri blagajni9 so kupili10 vsak svojo karto. Objeli smo vsak svojega očeta. Pokazali mi boste vsak svoj prostor. — Vsak je našel na svojem prtiču karto. Vzeli so" svoj zvezek in čitali svojo nalogo. — Kje je vaš prostor, Ivan?
§ 123. — Ali je bila to njegova krivda? Strah njih vseh1 je bil velik. To je moja iznajdba. To ni moje mnenje. Mati je vzela (plspf.) svojega sina in ga odnesla domov. — Spodili so ga (pass.) iz njegove lastne hiše.
§ 124. — Njegova moč in njegov pogum sta bila izredna. Prodal je svojo hišo in svoja zemljišča1. — Poslal sem blago na vaš riziko in vašo nevarnost2. — Ima majhno in lično3 hišo. — Ima velik in majhen vrt. — Naši prijatelji in bralci nas vprašujejo, kdaj se bo vršil4 kongres. Pisal je pismo svojemu prijatelju in zaščitniku.
§ 125. — I. — Zaškripal1 je z2 zobmi. Popolnoma je izgubil glavo. Povešala3 je oči, kajti sram jo je bilo. Zahvaljujem se vam iz dna4 srca. — Zakričal5 ji je v uho. Stisnil6 sem prijatelju roko. Konj mu je lizal roko. — II. — Oblekel je svojo lepo nedeljsko obleko (pl.). Obesil je površnik pod7 klobuk. Prinesite mi domačo suknjo8! — Brije9 (si) brke in (si) daje striči10 lase. — III. — Preobul se je11. Podvojil je (svojo) gorečnost12. — IV. — Ali imate13 še pismo, ki vam ga je pisal? Ali imate še njegovo knjigo, ki vam jo je poslal?
36
§ 126. — Neki moj ubogi prijatelj živi v veliki bedi1. — To je moje mnenje. Moje tudi. To je zate2, a ni zame. Tvoja košara je tako težka kakor moja. Moj in tvoj brat sta odpotovala. Izgubil je moje in vaše knjige. Katera bolečina je večja kakor moja? — Povabim te v svojem3 in svojega prijatelja
imenu. Moji in Ivanovi prijatelji so šli obiskat mojo in tvojo mater. — Ta hiša je moja. Čigave so te knjige? Njegove so. Ni samo tvoja, je tudi mestna. To je prav tako4 tvoja hiša kakor moja. Gremo v gozd; greš z nami5? — Ljubi našo deželo prav tako4 kakor svojo lastno! — Odnesel je moje in tvoje. Vsi moji so mrtvi. Kakor ravnate6 vi z našimi, (tako) mi [ravnamo] z vašimi.
Kazalni zaimki
37
§ 127. — Tale avtomobil je elegantnejši kakor onile mo-tocikel1. — Ne delaj te neumnosti! Kaj hoče ta človek? — Op. Na ta način se boste uničili2. To je najlepši človek tega3 kraja4. — Brez nje ne bi bil on nikdar umetnik, ki ga občudujemo.
§ 128. — Take1 oči vidijo, kjer drugi ničesar ne vidijo. Takšno je njegovo stanje2, takšna je njegova bolezen. — Kakršno drevo, takšen sad. Kakršno življenje, takšna smrt.
§ 129. — Vedno mi praviš isto. — Stavil1 mi je ista vprašanja. — Op. Moji občutki so isti kakor pred mojim odhodom. — Celo moji prijatelji so me izdali. Še moje sestre me več ne ljubijo. — Celo njegovi sovražniki so ga spoštovali2. Celo ženske se zanimajo za te igre. Oni sami so mi to rekli. Še tisti, katerim sem izkazal3 toliko uslug, me sovražijo. — Njegovi prijatelji, (da,) celo njegovi bratje so ga zapuščali. — Celo bolniki so vstali, da bi ga videli. — Še revni ljudje so mu pomagali. — Pošten je, prav tako4 kakor njegov oče. Vendar ste prišli5! Vendar imate srečo. — Kmalu bo mogel6 zapustiti državno službo7.
38
§ 130. — Ta uniforma je elegantnejša kakor ona. Te fotografije mi bolj ugajajo kakor one. Prepovedal mi je govoriti s tem ali onim. — Tukaj je vrt in hiša; ta je moja, oni je last1 mojega brata. — Tisti, ki vas zapuste v nesreči, niso vaši prijatelji. Za2 njihovim vlakom je prišel vlak predsednika Lebruna.
§ 131. — Mati mi je rekla1: „Treba je narediti to2, treba je narediti ono3." To zadostuje, ono ne zadostuje. — Pijte tole
na moje zdravje! Jaz vam pravim tole. Zakaj je okno odprto? To ti bo škodovalo. O ne4, to mi dobro de5. To mi ne zadostuje. — Jemo. V6 tem se ne razlikujemo7 od živali. — To se razume8. Ne govorite tako! Kako se počutite, dragi prijatelj? Tako, tako! — To je strašna ženska; [to] vam neprenehoma klepeta9. — To je lahko. To je težko. — To je končano. To je strašno. — To je lepa povest10.
§ 132. — Daj1 cesarju2, kar je cesarjevega3. Oni gledajo4, kar jaz gledam, a ne vidijo tega, kar jaz vidim. — To mora biti nekaj dobrega5. To ne more biti (drugi) kakor tvoja mati. — To se zgodi6 včasih. To je ne bo osrečilo7.
39
§ 133. — Naša mati ima ključe. Ona te je zibala (p. c.). Oče bo zadovoljen. Oni nam niso pomagali. — Sprehodi v parku so ji ugajali. — Otroci se najbolj zabavajo. Moj prijatelj bo iznenaden1.
§ 134. — Učence izprašuje1 učitelj. — Očeta je prevaril. Mater je naredil2 nesrečno. Svobodo hoče. Strahopetnost3 je zaničeval. — Svoje sovražnike je srečaval. — Izdajalce smo kaznovali. Mene to ne osupne4.
§ 135. — Svoje mladosti se spominja. Na domovino misli. S1, poslanci je govoril. Tebi se (imam za) vse zahvaliti2. — Na deželi3 se najbolje počuti4. Tukaj živi že5 30 let. Tedaj sem se z njim seznanil6. Zato7 je odpotoval (p. c.). Tako je postal menih.
§ 136. — Popotnik je človek; potovanje je življenje. Jaz sem gospodar. On je izdajalec. — Njegov sklep1 je blaznost2. Revščina je veliko breme3. Sovraštvo je grda4 reč. Neumnost5 je na to misliti. Veliko veselje bi bilo skakati6 po polju (pl.).
Oziralni zaimki 40
§ 137. — I. — Posinovil je otroka, ki ni imel ne očeta ne matere. Zapustiti je moral tiste, ki so ga ljubili. Gledal sem orla, ki je plaval1 nad menoj. Videl je lično2 hišico, ki mu je zelo ugajala. — On ljubi vse, kar je lepo. — Dražesten3 otrok je bil, s katerim sem mogel govoriti o Havru. Kramljal4 sem z gospo Lavalovo, pri5 kateri me je pustila mati. — II. — Po-
glej tega ubogega otroka, ki so ga vsi zapustili! Ali je prejel pisma, ki si mu jih pisal? On pove to, kar je treba povedati, in stori to, kar je treba storiti. — Oče mi da vse, kar mi je treba. — V svoji krutosti6 mi niste ničesar pustili. — III. — Jaz sem vas poklical. Vi nimate prav. — Ali si ti tisti človek, ki je pisal pismo? — Ubogi dečki smo, ki nimamo ne očeta ne matere. — Vi ste edini, ki me je tolažil. — IV. — Kdor hoče mir, pripravlja vojno. Tako zelo7 je bila podobna8 (svoji) materi, da, kdor jo je videl, je videl njeno mater. — Odpeljal bom, kogar bom hotel. — Pripovedovala je vsakemu, ki jo je hotel poslušati. — To pismo pride9 vedno tistemu v10 roke, ki11 ga ne sme12 brati. — Eni so prišli bosi13, drugi brez sukenj. — Bila je tako rekoč14 moja dolžnost to15 povedati. Koliko si mu dolžan? Kakih14 200 frankov. — V. — To je jasno. — Družina je ena izmed najbogatejših in, kar je še več (vredno), v sorodstvu16 z aristokracijo. Bil sem v veliki nevarnosti17 in, kar je še hujše, čutil sem se smešnega. — Preveč je delal18 (in) to19 ga je utrudilo. Metal20 je svoja kopja21, in to22 je znal prav dobro delati. — Kupil bom to zemljo, naj velja kolikor hoče.
41
§ 138. — Imel sem bratranca, na1 katerega sem se dolgo zanašal2. Dečki, s katerimi si prišel, so odšli. — To je lepa ideja, za katero bom umrl, če bo treba. — Ne spusti3 iz oči vrat, skozi katera je šla (ven). — Kje je otrok žene, ki me je prosil(a), naj pridem? — Učitelj je poklical oba učenca, med katerima sem sedel. Govorili smo (p. c.) s potniki, med katerimi je bilo več Francozov. — Moja mati mu je telefonirala. —
—	Samo4 v vas imam zaupanje.
§ 139. — Njen soprog, na katerega je bila tako ponosna, je bil pogumen delavec. Je več ranjencev, med njimi1 ena žena. Legenda je naredila iz Rolanda junaka, čigar moč in pogum sta bila izredna. — Kje je človek, o katerem si govoril?
—	To so ponižne duše, ki sem rad v njihovi družbi2. Šel je proti hiši (in)3 potrkal na njena vrata. Vzel sem njegovo suknjo, v katere žepu sem našel to pismo. — Odpotoval je v trenutku, ko ima4 priti preglednik. To je bilo v času, ko5 cveto drevesa.
§ 140. — Do te enakosti1 je bilo2 Japonski največ. — Na to ni mislil (p. c.). — Jedli so nekoliko kruha, nato so legli. Prečital je še eno stran, nato je zaprl knjigo. — Zaslužil je
toliko, da (si) lahko kupi grad. Dajte mi pisalno pripravo3! Lahko trosi, ima s čim plačati.
Vprašalni zaimki
42
§ 141. — I. — Kdo me je klical (p. c.) k telefonu? Ne vem, kdo je prekinil električni tok1. — Kdo sem? Ali veš, kdo sem? Ljudje so ga gledali, ne da bi vedeli, kdo je. — Koga je sprejel knezoškof2? Vprašam mater, koga je povabila.
—	Komu si brzojavil? S kom so se igrali otroci? — Kdo pa3 je prišel? — Kdo te je vprašal za pot4? Koga si spraševal5?
—	Nekdo je prišel. Uganite, kdo! — Tekmujejo6, kdo bo prvi prišel. Tekmovali so, kdo bo našel najlepše grozde, kdo bo hitreje napolnil svojo košaro. — Otroci so jedli kakor za stavo.
—	Kdo si? Kdo ste? Kdo je kralj? Kdo je zgradil7 prvi zrakoplov? Kdo so starši tega otroka? — II. — Kaj označuje8 misleca? Kaj se godi9? Vem, kaj je potrebno. — Česa vam je treba? Mama, pridite! Kaj pa je? Kaj je v škatli? — Kaj pa se je zgodilo? — Kaj? Na kaj mislite? O čem ste prepričani10?
—	Kaj mu je11? Kaj vam je? Kaj je rekel? Kaj pravite? Ne vemo, kaj (bi) rekli12, ne vemo kaj (bi) storili12. — Mama, kaj je to, beda13? — Op. Kdo sem? Kaj sem? — Ivan, spremljajte me! Prosim, gospod? — Kaj ne pride? Kaj mi ne poveste tega?
§ 142. — Kakšna je cena tej1 knjigi? Kakšen jezik govorite? Kako ti je ime, kje2 je tvoja domovina? Kakšne svinčnike si izbral? — Kdo je ta človek? Kdo je ta ženska? —
—	Kakšen pogum! Kakšna strahota3!
§ 143. — Kateri izmed teh dečkov je najpridnejši ? Kateri izmed njih bi si bil upal pogledati ga? Videl sem vašo sestro. Katero? Katerega izmed teh klobukov imate rajši1? — Vem, kateri izmed teh gospodov vas bo spremljal. — Hotel je vedeti, kdo je odpotoval, gospodar ali sluga.
Nedoločni zaimki
43
§ 144. — Vsak učenec bo poplačan1 po2 svoji zaslugi. Vsaka soba je imela svojo številko. — Ukazal mi je, naj mu
prinesem nekaj3 jajc in nekoliko4 moke. Nekateri ljudje so vedno nezadovoljni. So nekateri dečki, ki nikoli ne pazijo5. — Dajte mi razne vzorce tega sukna. Napisal je (p. c.) na tablo razne kvadratne in kubične korene. Razni časopisi so omenjali6 njegovo pustolovsko življenje7. — To je različna stvar. Oba prijatelja sta imela različne nazore8. — Poiščimo katerokoli sredstvo! Prinesite mi kakršenkoli stol! — Dokazal je pri9 marsikateri priliki, da je pogumen. Pri9 mnogih prilikah mi je napravil10 usluge.
§ 145. — Povem to1 vsem in vsakomur. Vsak(do) je govoril samo o svojih zadevah. Vsaka je pripravljena2 odpotovati. Vsak izmed dečkov je prejel klobuk, vsaka izmed deklic predpasnik. Nekdo trka. — Nekateri lažejo, da prikrijejo3 svoje pre-greške4. Nekatere izmed visokih osebnosti so se ustavile v Parizu. Godi se5 nekaj čudnega6, kaj (= ali ne)? Nesla je nekaj belega. Ali je še kaj? — To je nekaj drugega. Govorimo o čem drugem! Govoriti je lahko; delati je nekaj drugega. Nikdar ni slabo (§ 238, 3) govorila o komerkoli. Kdorkoli je to videl, ne dvomi več. — Podpirajo7 se drug drugega. Ljubite se med seboj! Spominjajmo se drug drugega! — Govori se, da je izgubil vsako upanje. Jemo, ker smo lačni. — Motijo8 nas vsak trenutek9. Smejejo se10 vam v obraz11. — Ali jokate, draga gospa? Ali smo nesrečni? — Ustavljajo se, zbirajo se12, obkrožijo starčka, vpijejo za13 kočijažem, tečejo za13 vozom. — Povej mi, kje se lahko14 kupijo oblačila. Če se hoče človek dati fotografirati, gre k fotografu. Kar se človek15 mlad nauči, nikdar ne pozabi. — Peljali16 so ga v govorilnico, kjer so ga pustili samega. — Ne želi17 (§ 171, 4) svojega bližnjega18 blaga !
—	Nikogar (§ 242, II, lc) nisem slišal. Nihče ne pije, nihče ne je. — Nič mu ne ugaja. Ničesar nisem videl, ničesar nisem slišal. Nič novega ni. Kaj je gospa? Nič.
44
§ 146. — Lep deček mi je prinesel (p. c.) darilo1. Stara ženska mi je odprla vrata. Eden izmed2 njih me je napadel3. Ena je vezla, druga je brala. Videl sem enega in drugega. Šli so drug4 za drugim. Eni so se smejali, drugi so jokali. — Drugi časi, druge navade6. Včeraj je imel druga oblačila kakor danes.
—	Op. On ne misli ne na enega ne na drugega. — Ne boji se6 ne enega ne drugega. — Mi pesniki imenujemo to reali-
zem7. Vi znate lagati . . . oni ne znajo. Zakaj rečeš „vi"? Reci „mi"! — Ali mi nimaš nič drugega povedati? — Prodal je prašiče po 300 frankov eno k drugemu.
§ 147. — Njegove besede niso imele nikakega smisla. Vi se norčujete1 z menoj! Nikakor ne2! Za nobeno ceno noče slišati, (da bi se) o meni govorilo3. — Nihče si ni dovolil najmanjše šale. Noben glas me ni klical. — Nihče ni prišel. Nikogar ne najdem. Noben človek ga ni čakal. Od šestih tisočev zlatnikov ni ne eden manjkal. — Op. Nikdar nikogar ne vidim. Nikdar nikomur ne škoduje. Ali kdaj komu kaj da? — Želim, da nikomur ničesar ne poveš. — Nemogoče je, da bi te kdo spoznal. — To je najvišja hiša, katero sem kdaj videl. Pre-neumen4 je, da bi kaj videl. Pridnejši je kakor kateri5 izmed6 vas. Predober je, da bi komu škodoval. — Poslušal je, ne da bi kaj slišal. Utonil je, preden7 mu je kdo prišel na pomoč8.
§ 148. — Več žen je videlo to nezgodo. Več izmed njih mi je priporočalo, (naj)1 odpotujem. Videl sem jih več.
§ 149. Marsikateri mornar je poginil v viharju. — Marsikdo, ki ga je napadel, je podlegel. — Tak človek zasluži, da ga sovražijo (pass.). — Gospod ta in ta, vi ste nesramni1. — Napravil je to in ono stvar. Storili boste to pod2 temi in temi pogoji. — Pridi tak, kakršen3 si! Hočem vam pripovedovati dogodek, kakršen je, ne da bi ga razlagal. — Imela je slabo obleko4. Za silo se je nastanil5 v hiši.
45
§ 150. — Ves dan sem hodil1. Vsa njegova družina je bila zbrana. Kapelica je bila postavljena2 s3 hvaležnostjo vsega4 naroda. — Vsi so vstali. Po vsem5 svetu ga poznajo. — Prejel sem samo polovico, a dolžan sem vse. Treba je tvegati vse za vse. Ali ste bolni? Nikakor ne. — V splošnem6 je zadovoljen. — Vse to ga ni zabavalo. Ni vse zlato, kar se sveti7.
—	Ves Rim je trepetal. — Uboga mati je bila vsa v solzah.
—	Popolnoma zadovoljni so. Vsa srečna je. Bila je še čisto mlada. To je bila čisto nova8 koža. Prednja9 kolesa so bila čisto majhna. Mrmrala10 je vsa trepetajoča. Kakor je bila majhna, je bila ponosna, da11 pomaga svoji materi. — Kar med eitanjem je jedel. Čeprav vojak, se zanima za literarno gibanje12. — Antona so bila sama ušesa. Same oči so ga. — Naš razum13 je samo spoznanje14, sama ljubezen. — To sukno je (iz) čiste
volne. Obleka je bila (iz) same svile. — Vse je videla, vse uganila, vse poželela15. Neznan16 strah nam je jemal17 vso moč, vse veselje, vse upanje. — Čeprav je dober in odkrit18, mi ne ugaja.
§ 151. — Vsaka pot pelje v Rim. Vsak delavec je vreden svojega plačila1. Vsak predmet ima dolžino, širino, višino. — Vsaka stvar je na svojem mestu. Vsak človek ima svojo fi-ziognomijo2. — Vse je dobro, kar se dobro konča3. Ta čudoviti4 ključ ti bo odprl vsa srca, vsa vrata. Pozna vse moje posle5, vse moje odjemalce6. — Tekel je, kar so ga noge nesle7. Prinesel mi je vsakovrstnih8 sladkorčkov9. — Ponovite vsi! Oni vsi vidijo, da je to nemogoče. Mi vsi smo prišli od daleč. Vsi smo se bali. Vse sadje je zrelo. Niso vse prišle. — Vsa okna in vsa vrata so bila zaprta.
GLAGOL A. Oblikoslovje 46
§ 58. — Šli so na sprehod1 v drevored, a so kmalu odšli. Pojdi proč in da te ne vidim nikdar zopet2 tukaj! Ali boš odšel? — Poslali bomo deklo tja. Tukaj je vhod, tam je izhod.
§ 59. — 1. Kdaj (si) je pridobil pravico pretepati1 me? Galijo je osvojil Cezar2, slavni osvojevalec3 (pass.). Vsak dan4 je šla poizvedovat po bolnikovem stanju5. — 2. Obleganci so naredili izpad6 in pognali napadalce7 nazaj8. — 3. Nekdaj ni bilo dovoljeno pokopavati igralcev9 v blagoslovljeni zemlji. — 4. Voda vre. V prenesenem10 pomenu11 pravijo, da kri vre. Voda (ki) vre, dela mehurčke12. — 6. Dvorjan13 si je nakopal kraljevo jezo14. Otroci so tekmovali, da bi pomagali15 staršem.
—	8. Otrok, ki ni znal plavati, je skoraj utonil. Trgovec je propadel16. — 9. Zavzeli so mesta brez boja. — 10. Sovražniki so razdejali to cvetoče mesto. Bilo je v času, ko drevesa cveto.
—	11. Sovražniki so pobegnili17. — 12. Okrvavljeni ptič je ležal na gnoju. Zajec je zapustil svoje ležišče. — 13. Zakaj sovražite tega človeka? Saj18 ga ne sovražim. Zakaj bi ga sovražil? Njegovo sovraštvo je grdo19. — 15. Vrata so bila napol odprta. Kruto je trpel. Njegovo trpljenje je bilo strašno, ko se je rana
zopet odprla. — 16. Slišal sein pastirja20, (ki) je igral21 staro božično pesem22. Njegova naivnost je nezaslišana. — 17.—20. Minister vztraja23 (pri) svoji ostavki. Država vzdržuje24 gimnazije25 (pass.). Nenadoma2" je prišel, da bi posredoval27 v tej zadevi. Obvestili28 smo ga, a on nas ni ubogal. Bil je oblečen v29 staro suknjo.
§ 60. — Dolgo smo čakali (p. c.) v čakalnici. Naš časopis se povsod prodaja, naprodaj1 je pri vseh knjigarnarjih. Sneg (pl.) se topi; njegovo topljenje povzroča naraščanje2 rek. — 1. Spovedati se hočemo župniku, ki nas bo odvezal3 (nam bo dal odvezo4). Profesor napiše na tablo kubične in kvadratne korene in mi jih da5 razrešiti. Sklenila je iti (§ 217, 2 Op. 3) na deželo. — 2. Ko se je bitka začela6, so se bojevniki7 pogumno bili. V klavnici8 koljejo vole in teleta. — 3. Pili so mrzle in gorke pijače. — 6. Vrata in okna so bila zaprta. Imela je napol9 zaprte oči. Kadar se mladiči izležejo10, jih samec11 in samica12 hranita. — 7. Bitka se je končala13 za nas s (po)polno14 zmago. Država je sklenila (p. c.) pakt o nenapadanju15. Bil je izključen iz stranke. — 8. Med zgraditvijo16 in razdejanjem17 mesta je preteklo18 mnogo let. Potni stroški so bili znižani19; to znižanje20 je precejšno. Ta človek je zapeljivec, ki zapeljuje mladino; tudi moj brat je postal21 žrtev njegovega zapeljevanja. Pastir peče na pašniku22 krompir. Peka23 krompirja mi je ugajala. Kruh je ravno prav pečen24. Občutil25 sem žgočo26 bolečino. — 11. Moja mati se je bala tega človeka; njen strah je bil velik. — 13. Ta rastoča proizvodnja27 potrebuje trgov28. — 15. Kje ste? Kaj pravite? Kaj delate? Če jim ugovarjate, vas preklinjajo. Blagoslavljati je treba in ne preklinjati. Blagoslov je več vreden kakor kletev. — 16. Prav dobro je opisal (p. c.), kar je videl; to je lep opis29. Previdnost30 vam ukazuje31, da se izognete nevarnosti. Izobčili32 so ga iz svoje družbe (pass.). Cicero33 je postal žrtev proskripcije34. — 18. Rad imam ocvrte ribe. — 19. Počival35 je na mrtvaškem odru36; roke so mu sklenili37 na prsih. Moja mati ga je prosila s sklenjenimi37 rokami. Mazilil je njegove rane z balzamom38. Večni je rekel Samuelu39: „Vstani in mazili ga!" Duhovnik je prinesel sv. poslednje olje40. — 20. Karel V. je bil izvoljen (za) cesarja. Volilci so zvedeli41, da se bodo volitve vršile42 5. avgusta. Poslanec ni bil več izvoljen. — 21. Otrok je tekel, da bi ujel kresnico, ki se je svetila v temi. Ne kadi, to ti škoduje; nikotin je zdravju škodljiv.
—	23. Obleka, ki jo je danes oblekla43, ji lepo pristoji44. Kompromitiral se je s pogreško46, ki jo je zagrešil. Pismonoša mi je izročil pismo zate. 24. Mlinar46 melje v mlinu žito. 25. Eni se rode, drugi umrjejo. — 27. Po pašnikih22 se pase živina47. Gledal je s toliko poželjivostjo, da ni mogel napasti48 svojih oči. — 28. Ko sem se (bil) obrnil49, je žena izginila (plspf.). To je bila čudna50 prikazen51. Če bi se prikazal, ga (vi) ne bi spoznali. — 29. Ugajal nam je, ker se je rad52 šalil in pripovedoval šaljive zgodbe. — 30. Slika53, naslikana od slavnega slikarja, mi je ugajala. Kaj ti je54 treba stokati55? Vojak (si) je opasal sabljo. Raba nekaterih besed je omejena. Barva si brado in lase. Policija je posnela56 veliko prstnih odtisov57. Zakaj si prekršil moje ukaze? Dela se, (kakor) da58 spi. —
31.	Videli smo, (kako) se je delal59 dan. Ob zori60 je vstajal. —
32.	To je bilo nevarno podjetje. Veliko (§ 274, 9) je bilo naše presenečenje, ko nam je javil61 zavzetje mesta. — 35. To je zadosten dokaz. To mi zadostuje. — 37. Boš molčal? Ko so nas zapazili, so utihnili. — 38. Ne boš se mogel odtegniti tej obvezi62. Znal je vleči63 kvadratne in kubične korene. Odštevanje je eden izmed štirih osnovnih računov64. — 39. Prepričan je, da je naša vojska zmagala in da smo zmagovalci. — 40. Ver-cingetoriks je (za) šest let preživel svoj poraz.
§ 61. — 1. Sedi vendar, če si utrujen! Sedel je k naši mizi. Zopet se usede in začne pisati. Rajši imam1 star kakor mlad kruh. — 2. Čutil se je osamljenega2, kakor če bi bil pravkar3 padel na glavo. Videl je zamrzle4 niagarske5 slapove6. Padec6 te trdnjave7 je zadal8 sovražnikom odločilen udarec. — 5. Kdaj zapade njegova menica9? Ni mi znan datum, kdaj zapade10. Pripravljen sem mu pomagati, če se to zgodi. V svetovni vojni11 je pripadla (p. c.) Franciji važna vloga12. — 6. Treba bo zgodaj vstati. — 7. Ganjena je bila, ko je videla ta ginljivi prizor13. — 10. (Ker) sem vedel14, da je moder in učen, sem ga vprašal15 za svet. — 11. Ta uniforma mu pristoji. Narodna noša16 ji je prav lepo pristajala. Seja17 je trajala dve uri. Vzravnal se je (v postelji)18. — 12. Obsojen je bil (p. c.) pogojno19 na leto ječe. — 13. To ni vredno truda. Bolje bo, da odpotujete. Bil je hraber vojak, njegova hrabrost je bila znana.
—	14. Videl boš, da bo Ivan poskrbel za to20. Ne bom ga več videl21 (vse) svoje22 življenje. Njihovi nazori23 so različni. Jutri bo pregled24 čet.
B. Skladnja 47
§ 153. — Včeraj sem mu bil predstavljen. Boš videl, da bodo to stvar potlačili1 (pass.). — Naša armada je bila premagana od sovražnikov. Guverner2 ga je odstavil (pass., p. s.).
—	Vsi so jo slišali (pass.). Vsi ga ljubijo (pass.). Od vseh je bil zapuščen in pozabljen. Njena mati jo je spremljala (pass.).
—	Oče hoče, (da)3 ga ubogajo4 (pass.). Rečeno je bilo, da bo odpotoval. — Ali veš, kje se prodaja obleka6? V Parizu so se razgovori nadaljevali0.
§ 154. — Ni se mogla (p. s.) vzdržati1, da2 ji (ne) bi čestitala. Spomnite se na svojo obljubo! Ne drzni se3 mu ugovarjati4! Skrinja zaveze5 je šla pred Izraelci6. Grozila mi je (p. c.) s7 policijo. Nihče ne more služiti dvema gospodarjema obenem. Oče mu je rekel, naj se nikomur ne dobrika. — To diši po skrivnosti. To je smrdelo8 po blatu in umazani9 vodi. Bil je v veliki nevarnosti10. Vzel sem11 svojo beležnico12 iz žepa. Kmet je spravil (p. c.) letino13 domov.
§ 155. — Dal1 mu je piti. Dal mu je piti kozarec vode. Dal mu je čitati zgodovino slavnih2 mož. — Mati mu je pustila, (da) je vzel masla. Slišali smo ga pripovedovati (o) avtomobilski nesreči3.
§ 156. — Norčevali so se (p. c.) iz naše nesreče. Ne zaupaj temu človeku! Prebili bomo brez njegove pomoči. Veselil se je moje bolečine. Treba je izrabiti1 priliko, kadar se ponudi2. — (Ko) me je videl, se mi je približal. Nisem vedel, pos kateri strani bi šel4. Ne mešam5 se v to, kar se me ne tiče. — Op. Prav dobro igra tenis6. Igrajmo kaj! Kaj? Šah. Roland je zatrobil7 na rog8. Spominjam se svojega prijatelja. Spomni se9 na ta srečni čas!
§ 157. — Na nič ne misli. Jaz mislim na to (= y). Navajen je bil na to misel. Njegova nevednost je (še) povečala (iinp.) njegovo prevaro1. Njegova mati se je zanimala za njegove študije. To zlo je treba ozdraviti. Govoril bom z njim o tej zadevi. Edvard VIII. je sledil za Jurijem V. Ne bo preživel te stiske2. — Hodil je od gostilne do gostilne. Njegove moči vedno bolj3 pojemajo4.
§ 158. — Vprašal ga bom za njegovo mnenje. Gostilničar je zahteval od potnika osem frankov. Zahteval je1 (poklical je) doktorja. Spomnil sem ga na njegovo obljubo. Izposodil si je od mene 10 frankov.
§ 159. — Njegovi čevlji so bili stari in obrabljeni. Markiz je uporabljal svoj visoki položaj, da je pomagal svojim prijateljem. Vojak je pograbil1 karabinko2 in bodalo. Čakal je na kolodvoru svojega očeta. Polkovnik je pričakoval3 napad. Ubogi človek ni ničesar opazil (p. c.). Ljudje v tej vasi verjamejo v4 strahove6. Poslanik je prisostvoval razgovorom, ki so se vršili6 v Parizu.
48
§ 160. — Kadar sneži, obujemo galoše1. Vzemi s seboj2 dežnik, deževalo bo3. — Bilo je pasje mrzlo4. Trideset stopinj je v5 senci. — Op. Kadar si lačen, moraš jesti; kadar si žejen, potrebuješ pijače6. Posrečilo se mi je narediti izpit7. Veseli me8, da te ne zebe. Manjka mu takta9. Zakaj nisi držal10 besede? Ne morem grabiti11, ker manjka grabljam en zob. Nič ti ne manjka. Kuharica je pokvarila12 pečenko. Gotovo bo zamudil12 vlak. — Ne spodobi se, da vedno govori. Gre za to, da pridemo13 o pravem času. — Ljudje pridejo. So14 izjeme. So15 učenci, ki nikoli ne delajo.
§ 161. — Ogleduje se v ogledalcu. (Ona) si barva1 lase. — Ljubite se med seboj! Medsebojno so si izkazali (p. c.) usluge. Medsebojno si delajo poklone. — Ljudje ubijajo2 v vojni drug drugega. — Kesale so se, da so prišle3 prepozno4. Ali se še spominjaš dni našega detinstva? — Ne vtikaj5 se v naše zadeve! Obrnila se je, da bi bolje videla. Sporazumeli se bomo o6 vseh točkah. — Žena je pokleknila pred glavnim oltarjem7 in začela moliti. Rad molči. Zbudil se je, potem (pa) je zopet zaspal8. Od tedaj9 je preteklo (p. c.) mnogo let. — Njegovo stanje se je vedno bolj10 slabšalo. Ni ga bilo sram smejati se, ko je videl, da je naš strah vedno večji11. Izpremenili ste se nekoliko, prijatelj. Padel je (p. s.) v blato in je bil prisiljen (§ 217, 2 Rem. 2), da se prebleče12. Preložil je13 knjige. Pariz je zamenjal svoje staro ime Lutecija14 z imenom naroda, čigar središče je bil. Menjati morate zrak. Bolnika so pre-oblekli.
49
§ 162. — Brzojavil mi je, da se vrne1. Moj brat se je za2 10 let postaral. Revolucija je nastala3.- Glas4 je počil3 kakor bomba. Žena je izginila (plspf.). Vlili5 so mu vode v uho. Njegovo stanje se ni poslabšalo6, vročina7 se je celo zmanjšala8. Dve uri smo hodili. — Ivanov oče je preminil7". Kdaj
je umrl7® ? Ministrstvo je padlo73. Ostala je7a doma. Odpotovale so7a v Pariz. Oče se ni vrnil7a. Važna vloga je pripadla73 naši deželi. Kam je šla7a? Ko je dospela, je srečala brata. Zakaj niste šli noter? — Duša se je vrnila9 (plspf.) k Bogu. Krojač mi je preobrnil9 (mojo) staro obleko, tako da10 je kakor nova. Ali je ovčar že prignal ovce? Ne, ni se še vrnil. Zakaj ste spustili zaveso11 dol12? Ali ste že nesli moj kovčeg gor? Šla je v prvo nadstropje, a ni prišla še dol. Vzel je13 papirje iz žepa, potem je šel ven. — Kje ste stanovali zadnje leto? Ostala je gluha na14 to uho. (Ko) so razdelili15 vsoto, so zopet odšli16. Ivan in Jurij sta se zmenila, da17 bosta odpotovala z vlakom, ki odhaja ob eni uri (§ 22, Rem. 2). Ali ti ta služba18 ni prijala (p. c.), da19 si jo odklonil? — Henrik je napravil20 zrelostni izpit21. Kje ste bili22 na počitnicah? Dan je minil (p. c.) brez nezgode. [On] pride, ko je nevarnost minila. Nekoliko ste se izpremenili. Ni več ista, zelo se je izpremenila. (Ko)23 smo se zbudili, smo vstali. Pobarval24 si je lase.
§ 163. — I. — Pet nas je bilo. Koliko vas je? — Živa je, ni mrtva. Učitelj je bil moj prijatelj. Učiteljica je bila prijateljica moje sestre. — Mi (= To smo mi, ki) najbolje delamo. On ne pride več. Oni vas ne zapuste. — Otroci so prišli. Prišli so otroci. — Vi ste preprečili to nesrečo. — Te minute sreče so bile (impf.) nekaj krasnega1. — Kosti so bile kup pepela. Počitnice so zame veliko veselje.
II. — Malenkost2, košček3 papirja, majhen trak naredi otroku veselje. Voda, zrak (in) luč so dobili4 mračen blesk5. — Zgodovina, zemljepis, slovstvo, vse ga zanima. Bogastvo, nadarjenost6, prilika, nič mu ni manjkalo. — Mati bo umrla ali (pa) otrok.
§ 164. — Večina otrok je bolnih. Mnogo (jih) je revnih. Francijo namaka veliko število rek. Večina (jih) je plovnih. Papež je imel1 tajen konzistorij2, med katerim3 je bila imenovana cela vrsta4 cerkvenih knezov5. Več kakor6 en otrok se je izgubil (p. c.) v gozdu.
Raba časov 50
§ 165. — Ura je točno1 osem. Moja mati in sestra delata v sobi. — Ob sedmih zajtrkujem, o poli osmih grem v šolo.
—	Črna kava je počasen strup. Človek obrača2, Bog obrne3.
—	Obrne se, a Karel je bil že daleč. Vstane, napade, pade.
—	V 24 urah odpotujemo. Vlak odide4 v osmih minutah. (Še) mesec dni (= en mesec) in vrnem se v Pariz. Samo gani se5, pa bom streljal.
§ 166. — Poklical sem (p. s.) doktorja, ki je veljal1 za najboljšega specialista2. Ko sem odhajal iz hiše, mi je otrok ponudil škatlico3 vžigalic. Potegnil sem mošnjo, da bi plačal, pa je bila prazna. — Noč je bila svetla4 in mirna. Potniki so spali in šepetali. Na mah5 se je voz ustavil. — Kadar so o tem govorili, ga je oblivala kurja polt6. Brž ko so prižgali (impf.) svetilke, se ni nič več slišalo. To je bil najlepši človek tistega kraja7. — Op. Čakal sem ga dve uri. Skušnja je dolgo trajala. — Videl sem vsak dan ulico in hišo. Vsak dan sem sprejemal častnike.
51
§ 167. — Legel je in upihnil svečo. Prišla je v goro; sprejeli so jo kakor majhno kraljico. Ko je prišla vrsta name1, sem zajahal konja. — Ni bila doma2, ko sem dospel. — Prehod čet je trajal 5 dni. Spal je 24 ur. Sv. Ludovik je vladal od 1226—1270.
§ 168. — Ali si izpolnil1 ček? Da, tukaj je. Vprašal je služkinjo: „Ali je gospa (že) doma2?" Kje je oče? Ven je šel. Kje si bil zadnjo nedeljo? V Parizu sem bil. Ali si imel lepo vreme? Da, krasno3 vreme sem imel. Pripoveduj mi, kako se je stvar zgodila4! Op. Dolgo sem nanj računal5. — Pravkar (§ 248, 2) ste mi napravili8 veliko uslugo. Moral (§ 248, 9) si jo srečati. Sem (že) nazaj7. Tukaj sem. Prišel si zadosti hitro, vendar je prišel Ivan dve minuti pred8 teboj. — Ne delajte hrupa; otrok je pravkar zaspal, zbudili ga boste9. Pravkar me je srečal. Kaj bodo naredili otroci, če se zgodi10, da mati umrje? Pride zapirat vrata.
52
§ 169. — Prišel je iz razpoke1, kakor je prišel2 vanjo. Mislil je na pismo, katero je prejel. — Kadar se je vrnil domov, je večerjal in legel. Kadar je mati zaspala, je šel ven.
—	Oče Bernard je zbral3 vso svojo družino, da bi praznovali praznik svetih Treh kraljev4. Bilo je5 na koncu kosila: slo-
Francoaka vadnica
S
vesni trenutek je prišel; veliki in majhni, vsi so bili tiho6. Prinesli so na mizo dve košari, napolnjeni s kolački7. — Vlak je ravno odpeljal, ko sem prišel na kolodvor.
§ 170. — Ko je pevec končal, so vsi ploskali1. — Brž ko je nehal pisati, je vstal. — Op. Ko je bil njihov obed končan, so vstali. Kakor bi trenil, so vsi mladiči pobegnili. — Kakor bi trenil, je bil nesrečnež2 obkoljen. Kmalu se je prepričal, da ne bo nikoli uspel. — Brž ko sem ga zapazil, sem ga poklical.
53
§ 171. — Kaj boš rekel, ko te bo vprašal, kje si bil? Kam pojdeš v nedeljo? — Gotovo veste1, da je položaj resen2. — Počakajte še malo, kmalu3 pride. Ne hodite ven, prehladih se boste8! — Ne izgovarjaj (fut.) po nemarnem4 Gospodovega5 imena! Ne kradi! — Boš molčal? — Če pride, mu boš rekel, da nisem doma. Če me malo počaka, bova skupaj odpotovala. Če bom kdaj bolan, se vam (§ 102, 4 b) priporočam. — Če ne vstaneš, bom sam odšel. Če mi ne napravi te usluge, ne pridem nikdar več.
§ 172. — Ko bo nehal1 delati, vas bo poklical. Ko bo otrok zaspal, bo prišla mati dol. — V enem mesecu bom zapustil Francijo. Štiri dni bom ostal v Parizu in v četrtek bom doma2. — Zakaj se je vrnil? (Gotovo) je pozabil ključe. Kje so moji ključi? (Gotovo) si jih kam založil3. (Gotovo) sem se zmotil.
§ 174. — Obetal je, da bo njegov brat popravil zlo, katero je naredil. — Če bi me vi mučili1, bi se znal umakniti2 v kako zavetišče3, kjer me ne bi nikdar našli. — Človek4 bi rekel, da nas hoče5 pojesti. Človek4 bi bil rekel, da se ona čudovito dobro6 počuti. — Ali bi mi mogli napraviti7 to uslugo ? Ne moreš si misliti, kako8 mi je to neprijetno. — Po9 nekih10 poročilih11 je položaj resen12. Sovražniki so (baje) napadli mesto. — Tukaj je pismo. Pa ga vendar niste odprli13? — Začel je sanjati. Kje bo čez en mesec? Kako bo živel? — Ali ste (morda) prekršili14 moje ukaze in ste prišli kljub moji prepovedi? Nikoli ga torej15 ne bom več videl16? Da ni držal besede17 ?
54
§ 175. — I. — Mislim, da je prejel moje pismo in da mi bo odgovoril. Vem, da ni bolan. Mislim, da je zgrešil1 svoje življenje. Otrok me vprašuje2, zakaj je njegov oče odpotoval
in kdaj se bo vrnil. — Op. Upamo, da bo prišel v mesto, ne da bi naletel3 (na) ovire. — Dobro je vedel, s kakšnim človekom ima opraviti4. Povedal jim je, kdo smo, odkod smo prišli in kam bomo šli drugi dan5. Župan je odgovoril, da ga bo sprejel ob petih. — Op. Ni mogel vedeti, da sem ravnatelj. Otrok ni vedel, da se zemlja vrti okoli sonca. — Slišal sem praviti, da je bolan. — Ne morem6 ti povedati, koliko hiš ima. — II. — 1. Ne verjamem, da je dospel. Koristno je, da si mu pisal. Če misliš, da bo prišel o pravem času7, se motiš. Želim, da pride tvoj oče k meni. Bolje je8, da mu poveš. Ali veš, da je odpotoval? — Op. Počakaj, da premislim! Počakaj, da končam! — Rajši bi videl, da bi moj sin spoznal svet. Hotel bi, da pravočasno7 odpotuje. Ne enega ni bilo med njimi, ki se ne bi imel9 (za) izgubljenega. Moral je iti ven, da vidi, kdo je prišel. Nisem mislil, da mu je telefoniral. Mati je bila vesela10, da je njen sin napravil skušnjo11. Zelo smo se čudili12, da so otroci bolni. Želel sem, da bi (ti) prišel. — Op. Počakal je, da bi se znočilo13. — Rajši bi videl14, da te ni tukaj.
55
§ 178. — Bog je rekel: „Naj bo luč!" In bila je (p. s.) luč. Naj počaka! Molči naj! Naj stopijo noter! Tukaj je 5000 frankov in naj ne slišim več govoriti o vas! Če se vojna vname1, česar Bog ne daj2, bo strašna. Naj v3 miru počiva4! — Bog naj te (u)sliši! Bog imej usmiljenje s teboj! Hvaljeno naj bo božje ime! Bog daj, da pride! — Op. O da bi prišla o pravem času5! — O da bi bil odpotoval o pravem času5! O da bi me bil spremljal! — Nima drugih prijateljev, kolikor vem.
Staven i členi
56
§ 180. — I. — A1, to ste vi, moj dragi! Mi smo. Niste vi, oni so. To so moji prijatelji. — II. — Bila je temna2 noč. Nekaj mi je padlo3 v oči. Padal je droben4 dež. Prišli so potniki.
§ 181. — Sovraštvo1 je grda2 reč. Odkloniti povabilo bi se bilo reklo3 priznati strah. — Ugaja mu potepati se4. — Jemati5 tujo lastnino6 se pravi (= to je) krasti. — Najbolj neizogibna stvar je smrt.
§ 182. — I. — On bo kralj in jaz bom kraljica. Molierov oče je bil tapetnik. Nista bila brat in sestra. Vi ste Francoz in jaz sem Francozinja. Njegova mati je bila perica1. Vi ste čarovniki2. — Op. To ni bil Anglež, bil je Francoz. Ne mislite, da sem ljudomrzec3. Kdo pa ste? Vitez sem. Pokazati vam hočem, da smo prijatelji. — Kdo je gospodar tukaj, ti ali jaz? — Op. Ves razred4 se zasmeje5. Slišal sem ga, ko6 je govoril. Slišim ga, ko0 gre dol (po) stopnicah7. — 8. Op. Srečni tisti, ki so lačni in žejni pravice, kajti nasičeni bodo! — II. —Bil je imenovan (za) kardinala pri8 zadnjem konzistoriju9. Bil je izvoljen (za) predsednika republike. Cepljenje proti davici10 je bilo proglašeno11 (za) obvezno v francoski armadi. — Je in ostane12 kralj kraljev. Niste hoteli postati zdravnik, (zato) boste zidar. Vse se mi je zdelo tuje.
§ 183. — Bog je imenoval1 luč dan in temo2 je imenoval noč. Njegova svetost Pij3 XI. je imenoval kardinala Hlonda (za) svojega odposlanca4 pri evharističnem5 kongresu. Napoleon ga je imenoval (za) člana častne legije6. Imeli7 me bodo (za) ubežnika8. — Šel sem k9 vojakom. Beranger je postal tiskarski vajenec10. — Kruh se mi zdi dober11. Pustite ga (pri) miru12! Ta znanost dela13 ljudi dobre in poštene.
§ 185. — Množica je gledala in pozdravljala, ne da bi se ganila1. (Ko so bili) premagani, so se umaknili2 na3 vsej fronti4. Trepetajoč sem se zbudil. (Ves) divji5 ga je prijel za zavih6 (njegove) suknje. — Misli si7 koga prav grdega8! Ali misliš, da bo postal kaj9 znamenitega? Pokusili boste10 nekaj dobrega.
Podredje 57
§ 193. — Res je, da so prišli. Očito je bilo, da se bo to slabo končalo1 in da sem izgubljen. — Nepotrebno je, da bi (vi) to2 vedeli. Koristno je, (da) ste prišli. Mogoče je, da jih ni nikoli videl. Važno je, da se je ta poizkus3 naredil. Čudež je, da se ni vnela4 revolucija. Važno je5, da je odpotoval. Malo verjetno je bilo, da se kdaj vrnejo6. Mogoče je7, da nihče ne pride. Malo verjetno je, da bo storil, kar je obljubil. Ni potrebno, da to razumete. — Zdelo se je, da ga ni slišala. Zdi se mi, da se kesa. — Zdi se8, da to ni primerno. — Ta ženska je morala odpotovati. To (se) mora nehati1. — Mnogo je manj-
kalo, da bi bil [on] srečen. Ni mnogo manjkalo, da bi ga bil [on] ranil. Ne samo9, da nam ni pomagal, ampak se je celo9 zlobno veselil10, (da)11 nas je videl v zadregi12.
§ 194. — Rekel mi je (p. c.), da je bolan in da ne bo prišel k meni. Upam, da bodo naši otroci videli ta lepi dan. — Ne verjamem, da je nesrečen. Ni vedel, da je ona poleg njega. On ne trdi, da je to njegova zasluga. — Ali misliš, da je prišel? Ali misliš, da je naredil, kar si mu ukazal? — Če misliš, da je to res, si zelo naiven. Reci mu, naj me pride obiskat. Telefonirajte mojemu bratu, naj pride. — Op. Ali misliš, da nas je videl? Ti ne veš, da sem trudna. — Kaj hočeš, da storim? Kam hočeš, da grem? Želim, da ne zapustite te hiše. Ali hočete rajši1, da odpotujem? Prosil je, naj mu puste, da odpotuje. Rajši vidim2, da umrje. Hotel bi bil [on], da se ne bi govorilo o njegovem prijatelju. Mati ni dovolila, da bi šla njena hči tja. Ne bom trpel, da pride Ivan k meni. — Op. Dogovorjeno je bilo3, da bo sin odpotoval. Odločil je4, da bo vaš brat ostal v Parizu. Vlada odloči4, da bodo čete odšle. — General je ukazal, da prihranijo5 meso za ranjence. Ukazal je," da mi pomagajo. — Zadovoljen sem, da si prišel. Vesel6 sem, da nisi odpotoval. Čudim se, da me ne razumeš. Pritoževal se je, da7 ga ne poslušajo. Obžalujem, da vas je zapustila. Mati je bila ogorčena8, da stric ni prišel. Bojim se, da bo (§ 244, 4) vaša prisotnost škodovala bolniku. Bal se je, da njegova mati ni (§ 244, 4) prišla. Ne bojte se, da (§ 244, 4) bo šel ven. — Op. Zadovoljni smo, ker niso prišli. — Recimo9, da hoče priti. Recimo10, da je vse to moje11. Dvomim, da vas je videl. Dvomila je, da je prišel. Ne dvomim, da (§ 244, 5) je to res. Ni vedel, da je njegov sovražnik mrtev. Ne tajim, da so12 plemenita dejanja. — Op. On ne ve13, da je moja ljubezen14 različna od njegove. Dobro veš15, da sem veliko trpel.
§ 195. — Prišel bo, ti pravim. Skrajšal1 bo, se zdi, svoje potovanje. Če bi imeli to košaro! sem vzdihoval2. In zakaj ne ? je rekla.
§ 196. — Ali je telefoniral na županstvo? Ali vam je brzojavil, da se vrne1? — Bolan si? Ali ne prihajamo prepozno2? Niste zadovoljni? Ali je to res? — Kdo je prinesel pismo? Pismonoša. Kdo je prvi vstopil? Jaz. — Op. Kdaj bo prišel? Zakaj je šel ven?
§ 197. — Dobro je vedel, s kakšnim človekom ima opra-
viti1. Povedal mi je, koliko denarja je izdal. Ne vem, s katerim vlakom se bo peljal2. — Op. Povejte mi, kaj se je zgodilo8! Desnica ne sme vedeti4, kaj daje levica. Odpustite jim, ne vedo, kaj delajo. Kaj tega ne poveš ? Ne vem, zakaj tega ne poveš. — Ne vem, ali bo prišel. Vprašal sem jo, ali bo prinesla pismo.
58
§ 198. — Slabo je bila plačana za1 uslugo, katero mu je napravila2. Molk kneza, čigar strogost je poznal, mu je naznanjal nemilost. — Nimam nobene priče, ki bi mogla potrditi mojo pripoved8. — Nikogar ni bilo, ki bi se mu bilo tako mudilo4. Če najdete človeka, ki bi me ozdravil, vas bom naredil5 bogatega. Če je kaka dežela, ki ima pravico6 do ljubezni svojih otrok, je to Francija. Povejte mi, kje najdem omnibus7, ki bi me peljal8 (do) Trga svobode! To je najhujši egoist9, kar (jih) poznam. To je najboljši človek, kar sem (jih) kdaj videl. To je edini naslov, na katerega sem lahko10 ponosen. — Op. Vi ste edini človek, v katerega (§ 138, 3b) imam zaupanje.
§ 199. — Kamorkoli je šel, ga je srečaval. Videl jo je, kjerkoli je bil. Vidim te, kamorkoli greš. On ne ljubi tujih vplivov, naj prihajajo od koderkoli1.
§ 200. — Kadar je prišel, mi je kaj prinesel. Ko je prišel, mi je prinesel gramofonske1 plošče2. Kadar mi boste hoteli telefonirati, zahtevajte (številko)3 43—17! Ko so dospeli na kolodvor, so tam srečali znance4. — Ko boste prišli na to postajo, boste prestopili5. Nisem imel 12 let, ko sem izgubil očeta. — Ko so se bližali gradu, se je dekle nenadno6 ustavilo. — Medtem ko sem pisal, je on čital. Otroci so se igrali, medtem ko so njihove matere kramljale. Iskali smo, dokler je bil (§ 167, 3) dan, pot po7 gozdu. — Odkar je bolan, ne prihaja več k nam. Brž ko je prišel v Pariz, je vzel taksi8, da ne bi zamudil vlaka, ki je imel zvezo z9 Angleško. Kakor hitro je stopil v svojo sobo, je porinil zapah. Takoj ko je vstopil10, se je umil10. — Komaj je prestopil11 prag, se je žena prikazala. — Brž ko je toplomer padel na 12 stopinj pod ničlo, se je šel drsat. — Potem ko je napisal svoje naloge, se je šel sprehajat. — Ne telefonirajte mu, dokler se12 ne vrnem13. Pojdite ga obiskat, preden odpotuje. — Berite to knjigo, dokler se (ne)14 vrnem13. — Voz je tekel, dokler ga ni14 kočijaž ustavil. — Čakal je, da ga bo ona izpraševala15, a ona je molčala (in) čakala16, da bo
govoril. Počakajte, da odpotuje! Počakajte, da pride gospodar nazaj13! — Nismo se še dobro17 vrnili18 v Pariz, ko je brzojavka klicala mojo mater v Havre. — Op. Ne bodo odšli, dokler ne boste (z) njimi govorili.
59
§ 201. — Čim bolj1 so se sovražniki bližali, (tem) bolj2 je trepetal. Gaskonjec govori, kakor misli, in dela8, kakor govori. Kakor4 je oče podjeten, tako4 je sin boječ. Bil je tem nesreč-nejši, ker je njegova mati umrla6. — Tako smo revni kakor on. Toliko zaslužim kakor vi. — Prinesel je toliko denarja, kolikor ga je zaslužil (plspf.). Ni tako reven kakor jaz. Ona ne dela toliko kakor ti. Nimam toliko denarja kakor on. — Bolj je bolan, kakor (244, 1 a) misliš. To je težje, kakor se misli. — Govori, kakor da bi bil gospodar. Delaš kakor (takrat), ko si bila majhna. Če ima on bogastvo (pl.), imam jaz talent. — Bolj človek6 dela, bolj je zadovoljen. Bolj smo iskali, manj smo našli. Čim bolj mislim, tem manj razumem.
§ 202. — Bili smo bolje hranjeni, ne da bi kaj več1 veljalo2. Včasih se srce omehča, ne da bi človek vedel, zakaj. Ne le da mi ne3 ugaja, (ampak še) mrzim ga4. Ne samo da se ta človek ne kesa, (ampak še) norčuje se iz nas. — Ni dneva, da je ne (§ 243, II, 7) bi šel [on] obiskat5.
60
§ 203. — Roland je zatrobil1 s toliko2 silo, da mu3 je kri brizgnila iz ust. Dela tako pridno4, da je njegov gospodar z njim zadovoljen. Tako5 je podil6 konja, da je uboga žival izdihnila. Sedel sem (p. c.) poleg njega, tako da7 sem ga videl samo od strani8. Postavil9 je luč tako, da10 je njegov obraz ostal v poltemi11. Govoril bo z vami na tak način12, da ne boste imeli proti13 njemu nikakega nezaupanja. Tako14 mu je pretresel15 živce, da se je čutil nesposobnega prenašati18 takšno preizkušnjo. — Ni tako mogočen, da bi mogel premagati mojo voljo. — Napravite tako17, da bo zadovoljen. Govorite z njim na ta način10, da ne bo ničesar opazil! Hočem tako18 napraviti, da boš šel lahko19 ven. — Dovolj smo stari20, da vemo, kaj je treba storiti. Premogočen je, da bi ga ti mogel premagati.
§ 204. — Posebni1 ukrepi so bili storjeni2, da se vlak ne more iztiriti3. Mati je zbudila sina, da ne bi vlaka zamudil.
Da bi jih Francozi ne došli4, so Arabci hiteli5. Ščipala ga je v roko6, da ne7 (§ 244, 4) bi zaspal. On hodi tiho8, da ga ne7 (§ 244, 4) bi mati slišala. — Daj, da čitam!
61
§ 205. — Ker ni nihče odgovoril (impf.), sem vstopil (p. c.).
—	Ni bilo mogoče izročiti mu pismo, ker je šel zdoma1. Ker te je videl, ne moreš tega2 tajiti. Ker smo svobodni, imamo pravico3 storiti, kar hočemo. Prosi nas, naj ga opravičimo, ker4 je (pač) bolan. — Hočem5 se vrniti6. Ne da bi bil utrujen, ampak časa nimam. Bili so brez7 kruha; ne da bi manjkalo žita, ampak imeli niso ne mlina ne peči8. — Ti si torej gotov, (da) prideš o pravem času9, ker se ne vznemirjaš ? Ali je bolan, da je tako bled? — Povedal bom to svojemu očetu, tembolj ker sem mu obljubil (plspf.), da mu ne bom ničesar prikrival10.
—	Žalosten je; njegova mati je namreč bolna. Ne hitijo; ne mudi se jim namreč. — Ona ne pride; pozabila je torej, kar mi je obljubila (plspf.).
62
§ 206. — I. — Če je mati vstopila, je skril knjigo. — Če ne boste marljiveje1 delali, ne boste nikdar ničesar dobili (= imeli) od mene. Če kdaj pride, pozdravite ga! Kadar bom v bodoče2 prišel, če sploh3 zopet pridem, vas prosim, (da) molčite. Če bom kdaj bolan, se vam (§ 102, 4b) priporočam.
—	Če ne boš ubogal4, pokličem očeta. — (Če) je bolan, pošlje po zdravnika. — (Če) ga pokličeš, ne pride. — II. — Ko bi imel zvezdo z neba, bi ti jo dal. Ko bi imel to, bi imel vse. Ko bi bil Ivan zdrav, bi bil srečen. — Ako bi bil [on] prišel o pravem času5, ne bi bil vlaka zamudil. Ko bi se bil deček v mladosti učil, ne bi bil zdaj6 neveden. — Op. (Ko) bi bil [on] čakal dve minuti dlje7, sem bil izgubljen. — Ko bi bil prišel [on] o pravem času5, bi jo bil rešil. — Nemiren je bil, kakor da bi zagrešil8 kako napako9. Igra se je nadaljevala, kakor da se ni nič zgodilo10. — Če bi ga šel [ti] obiskat? (Kaj,) če bi [ti] rekel Karlu, (naj) pride? — O, če bi [vi] vedeli 1 Če bi ga bil [jaz] ujel11! — Kdo bi bil na to mislil? To bi bilo zelo prijetno. Treba bi jih bilo numerirati12. — (Ko) bi mi bil [ti] to rekel, bi bila zadovoljna. (Ko) bi bil [on] storil svojo dolžnost, bi bil dosegel svoj smoter.
g 207. — Posrečilo se ti bo, če boš le priden. Odpustil mu bom, če le pride. — Ko bi jo bil le1 prosil [jaz], bi bila prišla. — Če2 je prišel, ga bomo šli obiskat. Z vami grem, če vam le3 nisem nadležen. Mati je rekla4, da mu ne bo pustila, (da) bi (sam) odpotoval, razen če3 privoli (v to), da6 vzame6 svojega brata s seboj. — V primeru da7 ti to pove, pridi k meni! Pomilostim8 vas pod pogojem, da mi boste pokorni9. Odpustim ti pod pogojem, da bova skupaj večerjala. Bil je pripravljen10 odpustiti mu pod pogojem, da ga bo prišel
prosit odpuščanja11.
§ 208. — Ko bi [jaz] živel 100 let, ne bi tega1 pozabil. Če bi me tudi2 prosil [on], ne bi [jaz] prišel. On bi ga bil še tedaj3 sovražil, če bi bil popravil svojo napako4. Ko bi jaz tudi5 mogel, mu ne bi pomagal.
§ 209. — (Če) bi bilo nebo padlo nanje, ne bi bili zato1 bolj strti2. Lahko3 bi mu bil človek4 kričal njegovo ime na5 ušesa, (pa) ne bi bil tega opazil6. — (Če) bi šel (sam) ljubi Bog7 mimo, bi se ona norčevala iz njega (= en). (Četudi) naju bi skupaj videla, ne bi8 tega verjela. — Ničesar ne smeš priznati, (pa če) bi se moral postiti ob9 kruhu in vodi. (Če) bi morali [vi] beračiti po10 cesti, (če) bi morali spati na travnikih, (če) bi morali umirati od lakote, bi bilo to bolje, kakor (da) bi stopili11 v njihovo hišo. (Četudi) bi bil milijonar, ne bo imel zadosti denarja, da bi plačal stroške12 te pravde13.
63
§ 210. — Šel je ven, dasi se je znočilo1 in je pihal oster2 veter. Čeprav je veljal3 za starega, je bil še (vedno) najlepši človek tega kraja4. Vroče je bilo. Čeprav je slekel5 suknjo, ni mogel dihati6. Ni jedel, čeprav je bil lačen. Kakor je bila ta novica bridka7, se ni kazal žalostnega. — Op. Bil je srečen, čeprav (je bil) reven. — Če si še tako velik, nimaš pravice8, (da) bi me pretepal9. (Naj) je še tako mogočen, ne bo nas premagal. Bodisi da je bolan, bodisi da nima denarja, ne pride več. Nisem10 vedel (za) njegovo ime, bodisi da mi ga ni povedal, bodisi da sem ga pozabil. Naj bo to res ali ne, odpeljite me iz te hiše! (Če) hočeš ali nočeš, storil boš to11. Naj bo zaposlen ali naj bo prost, vedno misli na to.
§ 211. — Imel se je za tako1 krepkega2 kakor le kdo. Če mu zaupate to skrivnost, jo bo pripovedoval komurkoli. (Naj)
naredi zame karkoli, mrzim ga3. Česarkoli se loti4, vedno uspe.
—	Ob nobeni uri6 dneva ali noči ni odrekel (plspf.) pomoči, ki so jo zahtevali od6 njega. Kakršnekoli knjige mu je dajala, jih ni čital. — Naj bodo pogoji še tako trdi, sprejeti7 jih moraš.
Nedoločnik
64
§ 212. — Govoriti je lahko, delati1 je nekaj drugega2. — Op. Jemati3 je veselje, dajati je sreča. Napraviti tri korake naprej4 in5 se umakniti za6 štiri, mi ne ugaja. — Da bi vam povedal, zakaj, bi bilo predolgo. Čudim se7, da ga vidim tukaj.
—	Delati je treba. Bolje je oditi. Drago je8 stanovati9 v hotelu.
—	Veselje je jemati3, sreča je dajati. Blaznost10 je odpotovati. Vedno je laže božati kakor tepsti.
§ 213. — Zdi se, da je hudo bolan. Zdelo se je, da ne dela. — Delati se pravi1 živeti. Misliti2 se ne pravi1 vedeti.
§ 214. — Šel je1 na zrak2. Šla ga je1 iskat. Otroci bodo šli spančkat3. Poslali smo ga po zdravnika. — Op. Prefekt hoče4 govoriti, a kralj ga prekine. Vi prihajate ogledovat5 hišo; to ni mogoče.
65
§ 215. — Poklicati ga, delati hrup si nisem upal; uiti1 čisto2 sam nisem mogel. Mislili3 smo, da moramo govoriti. Pokal je4 z bičem. Lahko da5 se je varala. Da ustaviti konje. Skoraj je6 umrl za7 mrzlico. Skoraj sem6 naredil neumnost. Ali znaš plavati? Blagovolil me je pogledati. Zakaj hoče odpotovati? — Oče vas želi8 videti. Rajši ostanem. Studi se mi9, (ko) ga slišim tako10 govoriti. Rajši imam, (da) me ljubijo, kakor da se me boje (pass.). Rajši vidim, (da) ga ne slišim. — Op. Durtal je želel11 umreti. Rad je gledal slike. — Slišal je12 pastirja igrati na piščal13 božično pesem14. Gledala ga je, (ko) je odhajal15. Gledal sem, (kako) je padal sneg. Videl sem smučarja, (ko) se je pognal s skakalnice16. Čutil sem, (kako) se je zemlja tresla17. — Stori hitro, kar misliš18 storiti! Dva dni misli19 prebiti20 v naši prestolnici. Upa, (da) ga bo dohitel. Spominjam se21, (da) sem ga nekega dne videl. Domišljajo si, (da) jih bodo prehiteli22. Neka dama, (o) kateri23 sem domneval24, (da) je njihova mati, je govorila s temi otroki. — Trdi25,
(da) je prvi prišel. (On) trdi, (da) ima pravico26 do krone. Prisegala je, (da) ni nicesar^videla. Priča je izjavila, (da) ga je videla in slišala. Priznal je, (da) je ukradel kovčeg. Zatrjuje27, (da) je videl volka. — Op. Prisegal je, (da) bo prišel, a ni prišel. Prisegli ste mi, (da) ne boste več prišli.
§ 216. — Dodajte dva franka! Glej nadaljevanje1 na 2. strani! Obrnite! — Komu zaupati2, moj Bog! Kako (naj) se ti zahvalim? Kako ti ne bi odpustil? Kaj (naj) jim rečemo? Kaj (naj) storimo? — Ne vem, kako bi se opravičil. Ne ve mu kaj3 odgovoriti.
66
§ 217. — Nekega poletnega dne so bili ljudje (s) pristave pri delu1. Cesar je bil na griču (in) gledal2. Trdovratno3 je molčal. Stanovitno4 me sovraži. Cele5 noči piše. Njihov načrt je6, (da) razdelijo7 stranke. (Še) nadalje8 sta delila9 isto sobo. Ni ga obsojal, ampak se muje le10 rogal11. — Zakaj se obotavljate12 izbrati? Ne bo dolgo13 (in) postal bo neznosen14. Zamudila15 se je s pisanjem pisem. Začel18 je prepisovati pisma. Začel17 je zbirati18 znamke. — Naposled19 se mu je posrečilo uiti20. Z veliko21 hladnokrvnostjo se mu je posrečilo22 pomiriti ga. Nikdar se vam ne bo posrečilo23 dopovedati24 mu. — Rad25 čita časopise. Otrok se je zabaval s pisanjem. Rada26 se sprehaja po vrtu. — Sprejel27 bom to vabilo, če privolite v (to, da) me spremite. — Op. Igrali smo (p. c.) dalje. — Navadil28 se je prihajati k meni, da bi mi pomagal sekati drva. Trudi se, (da) bi ga pomiril29. Organizatorji se trudijo30 znižati31 potne stroške. Naučil se je brati in pisati. Pripravil32 ga je do (tega, da) je vstal. Zdravnik se je odločil tvegati operacijo. Odločijo se33, da ostanejo doma. Opogumili so se34, (da) so stopili na krov35. Nož mi služi za ostrenje36 svinčnika. Povabil me je, naj pridem k njemu. Pripravljal se je37, (da) odpotuje s38 prvim vlakom. — Op. Poskusili so potlačiti39 to zadevo. Skuša videti skozi luknjico ključavnice. Zaman se trudijo, (da) bi uspeli. Skušal vas bo pregovoriti. — Siliš me40, (da) vpijem. Prisiljen40 je bil ustaviti se. — Vlada41 je sklenila (p. c.) posvetovati se42. Sklenil je, (da) ti bo pisal. — Zahtevajo, (da) vidijo svojega brata. Prosil je, (da bi smel) odpotovati. Ker je imel roke zvezane, nas je prosil, naj mu natlačimo43 pipo. — Samo govoriti ti je treba44.
§ 218. — Jacquart je iznašel (p. c.) statve za tkanje svile. Ona ni (taka) ženska, (da) bi zapustila svoje otroke.
§ 219. — Pripravljen1 sem vam slediti, kamorkoli greste. Zelo je spretna2 v šivanju in likanju. Vi boste prva, (ki) bo vse izvedela3. Gaskonjski vojak zadnji beži. Ni voljan4 vdati se5. To ni težko razumeti.
67
§220. — Prosimo svoje naročnike1, naj ne čakajo do zadnjega2, da obnove naročnino. Prosil me je, naj ga predstavim svojemu prijatelju. Ihtenje3 jo je oviralo, da (ni mogla) govoriti. Svetoval mu bom, naj se vda4. Dovolim mu stopiti v dvorano. Nekdo (si) je drznil5 ugovarjati mu6. Brani7 se jesti. Rotim te, (da) mi odgovoriš. Ne more se vzdržati8, da ji (ne) bi čestitala. Pozval9 me je, naj grem z njim. Življenje je prisililo10 živali, (da) žro11 druge. Prepovedal sem (p. c.) vam priti. Obljubil mu je, (da) ga bo predstavil ministru. — Vi tvegate izgubo12 vsega svojega premoženja. Sestra se kesa, da je prišla. Tartarinu je bilo žal13, (da) ni prinesel svoje ka-rabinke14. Ne boj se, (da) boš prišel prepozno15. Bojim se, (da) sem ga užalil. — Podvizal se je z vrnitvijo16. Podvizal se17 je z ureditvijo18 svojih stvari. Hitro19 mu je odprl vrata. Človek se ni mogel naveličati20 opazovati21 pokrajino. — Krava je nehala prežvekovati22. Nehal23 je brati. Popolnoma24 se je uničil25. — Delal sem se, (kakor) da26 ne razumem. Delala se je, (kakor) da27 nas ne vidi. Bušil je v smeh28. Pozabil mi je (plspf.) to povedati. Spominjamo se29, da smo slišali njegov glas. Naj vam ne pride na misel30, da bi nas ne ubogali31.
§ 221. — To1 prednost1 ima, (da)2 je prišel prvi. Nisem imel sreče3, (da) bi ga bil srečal. Ni imel (toliko) moči, (da) bi bil vzdignil4 otroka. Nimam razloga5, (da) bi se skrival. Zvečer nimam niti6 pravice7, iti v kino8. Niso imeli časa, (da) bi prišli k nam. Imel je navado zgodaj vstajati. Gre mu na jok9. Nimam prilike (z) njim govoriti. — Op. Gorel je od (želje), da bi zapustil deželo.
§ 222. — Rad bi vedel1, kaj bo storil. Bil je gotov2, da ga ni nikoli srečal. Zaman3 bi bilo skrivati si resnico. Potrebno je, da odpotujemo4. Nevarno je igrati se z ognjem.
§ 223. -— Pripovedoval je. In smeh (pl.) se je začel. Slišali so šum. In vsi so pobegnili. — Op. General se je približal. Takoj so vsi vstali.
§ 224. — (Ko) se je zastor dvignil1, je bil oder2 prazen. To je moja dolžnost. Smehljaj (ji) je ostal na3 ustnicah. Človeško4 znanje je zelo skromno. Spomini so mu bili zelo prijetni.
68
§ 225. — Moja sestra mi je rekla, da ga je srečala. Ona misli, da jo vsi ljubijo (pass.). Moral je priti. — Potrebno je, da hitro1 posredujemo2. Prepovedano3 mi je bilo iti ven. Pisal mu je (plspf.), naj pride. Prepovedal mi je (p. c.) priti k njemu.
Povzpel4 se je na prste5, da bi dosegel knjigo. Skloni se, da bi bolje videla. Naučila se je (plspf.) pisati, da se ji ne bi (bilo treba) sramovati svoje nevednosti. — Glasno je čital [iz strahu], da ne bi zaspal. Ni prišel, ker se je bal, da bi tam srečal svojega sovražnika. — Op. Boji se, da je prišel prepozno6. Pridejal je tatvini laž, da bi prikril7 svojo tatvino. — Gotovo je bolna (§ 248, 9), da je zamudila to sejo8. — Opravičuje se, da me je motil9. Žalosten je bil10, da je prišel prepozno6. Zahvaljujem se vam, da ste prišle. Zaslužil je nekaj krajcarjev11 s tem, da12 je tolkel kamenje13 (po) cestah. Ker14 je živel sam, je postal molčeč. — Op. Ker15 nima denarja, ne bo kupil hiše. — Ona posnema vse slavne igralce, da bi16 (človek) mislil, da so to oni. Truden je, da16 nima več moči vstati. — Oni ženejo svoje sovraštvo17 tako daleč, da ga obtožujejo. Govorila je z njim na tak način, da so jo vsi slišali (pass.). Potrkal je tako, da je vse zbudil. Tako18 je naredil, da ni nikogar srečal. Ti si truden, a ne tako zelo19, da ne bi mogel več hoditi. — Povedal je to zadosti glasno, da so ga slišali njegovi sosedje (pass.). Zadosti je bogat, da lahko kupi to palačo. — Odpotoval je, ne da bi bil z nami govoril. — Op. Ne samo20 da mi [on] ne pomaga, (še) škoduje mi. Namesto da bi se približeval, se je oddaljeval. Rajši21 bom odklonil, kakor da bi sprejel22 te pogoje. — Govoril bom z njim o tem, preden odpotujem. Ne sodi ga, dokler ga nisi videl in slišal. Ko ga je objel, je odpotoval. Mislil bom na pokoj23, ko bom preskrbel24 svoje otroke. — Če (hočem) povedati resnico, (moram reči, da) ne vem, kaj mislim o njem. Iz dobre rodbine je, če25 sodimo po njegovem vedenju26. Odkrito rečeno27, nedolžen je. — Kurja polt me obliva28, če le29 pomislim na to. Prišel bo, razen če je bolan. Govoril bom z njim, seveda če30 ga srečam. — Čeprav je bogat, nima pravice31, zaničevati me. — Držim svojo obljubo,
čeprav sem v nevarnosti32, da bi bil obdolžen nehvaležnosti. Vse bom tvegal, čeprav33 (pri tem) propadem. Kupil je knjige, čeprav34 jih nikoli ne odpre.
Deležnik
69
§ 226. — Bavili so se (p. c.) z vsemi vprašanji, (ki) se tičejo1 vzpostavitve miru. Op. Cela2 dva dni je čakal odgovora. Med poukom morate biti pazljivi. Z3 mojo pomočjo se mu bo posrečilo premagati vse ovire. — Videl sem ženske s kričečimi dragulji4.
§ 227. - Vtaknili1 so ga v vrelo vodo. Nestalno2 življenje Arabcev mu je ugajalo. Ta izgovor3 ni zadosten. Obsojencem so priznali4 olajševalne5 okolnosti. To so obtožujoče6 okolnosti.
§ 228. — Pri hoji1 se je opiral na palico. Vrnili2 so se po3 vrtu. Jokaje so se ločili4. Kmet mu je smehljaje odgovoril. — Čeprav je čital knjigo, je mislil na nekaj drugega5. Čeprav se je povzpel na prste6, ni dosegel knjige. Čeprav je poslušal, ni ničesar slišal. Čeprav so mrtvi, so srečni. Čeprav je mlada, je razumna7. — Pomladila se je (impf.), če se je le8 nasmehnila. Žalosten je bil že8 ob sami misli9 na to (y). — Op. Otrok mu je odgovoril smeje se in skakaje.
70
§ 229. — Videli smo viseči1 stolp v Pizi2. Vaše računovodstvo je ponarejeno3. — Op. Komaj je obrnil hrbet, je deklica odšla. Mislil je (p. c.), da je vse dobljeno4, ko je prišel (p. c.). — To so odločni ljudje. — Razen5 svojega življenja nimam ničesar več izgubiti. Vse nas je tepel, razen5 naju dveh. Pozno se je začel baviti s politiko6, ko je bil preko7 petdesetih8 (let). Pričakujem ga, ko bo deset proč9. Dolžni ste mi po10 priloženem11 računu12 600 frankov. Z obrestmi vred13 mi dolgujete en milijon.
§ 230. — Ob dveh je šla ven (plspf.). Odpotovali so (p. c.) v mesto. Blago1 je bilo prodano (p. c.).
§ 231. — Kakšne hruške je dobil1 za dva franka funt! Ročno prtljago (§ 275, 1 a) smo nesli v čakalnico. Napaka2, ki si jo storil, je neodpustljiva. Eva je rekla: „Kača me je zapeljala." Ali je kupil pri vas knjige? Katere je izbral? — Ko-
liko uslug nam je napravil3! Koliko mest je zavzel? Zavzel je vsa mesta, katera je oblegal.
§ 232. Poznam nevarnosti, v katerih je bil1, in življenje, ki ga je preživel. Ali se še spominjaš dveh ur, ko2 smo tekli?
Veliko število prstnih odtisov so posneli3 (pass.). Večina otrok, katere sem vzgojil, je srečna. Množica4 ljudi, katero si videl, se je kriče razkropila5. Tisto malo6 mesa, ki sem ga pojedel (p. c.), me je naredilo7 bolnega. Niso pojedli tiste malenkosti6 mesa, ki si ga kupil. — Iz neprevidnosti8, ki bi jo bil moral jaz naprej videti9, je povedal, odkod prihajava. Zbral10 je pri sebi vse prijatelje, ki jih je mogel (p. c.). Odnesel je (p. c.) vse knjige, katere je hotel (p. c.). — Govoril sem z otroki, katere sem videl (pri) igri11. Komad12, ki sem ga videl [igrati], mi je ugajal. Pustili so naju ven [iti]. Pustili so, da so nas kaznovali. Ali ti je plačal vsote, katere ti je dolžan? Videl sem jih, (ko) so odhajali13. — Gospa, dali14 ste se okrasti! Moja mati se ni dala nikdar fotografirati. — Velik mraz15, ki je bil16 (tedaj), je privabil volkove. Nisem imel knjig, ki sem jih potreboval17. — Bilo je zadosti jabolk, a nihče mi jih ni ponudil. Teta je prinesla hruške; vzel sem jih, kolikor sem hotel.
§ 233. — Zakasnili smo se1 med potjo2. Potem, ko3 so si preskrbeli4 sredstva5, so se napotili v mesto. Sredstva5, ki so jih preskrbeli, so delala6 njihovo življenje prijetno. — Jabolka so se to leto dobro prodala. Ugajalo ji7 je rogati se mi. Norčevale so se8 iz nas in so se smejale9 našim bolečinam.
71
§ 235. — (Ker) je potreboval denarja, me je obvestil1, da bo2 prodal delnice. (Ker) se mu vrti v glavi3, ne bo šel na4 goro. (Ko) ni videl sestre na kolodvoru, je sam odpotoval. (Ker) se ni mogel ustavljati poželenju5, je šel tja. (Ker je bil) priden in pošten, mu ni manjkalo6 dela. (Ko) je prejel zakramente, je umrl. (Ker) sem zamudil svoj vlak, se bom peljal7 s prihodnjim8. — (Ker) je odpotoval ob dveh, je prišel pravočasno v Lyon. Neki francoski vojak, (ki) je prišel Arabcem v roke9, je bil odpeljan v puščavo. (Ko) je doktor ostal sam, se je zopet zatopil v premišljevanje10. — (Ko) se je približal, je spoznal svojega prijatelja. Sedeč pred hišo, sem gledal ljudi ki so hodili mimo11. (Ker) je bil v boju ranjen, so ga prenesli
(pass.) v bolnišnico12. (Ker) je bil obveščen13 o nevarnosti, je ostal doma.
§ 236. — Z božjo pomočjo bomo rešili vašega otroka. (Ker) je tako, ostanemo. (Ker) je moja mali revna, ji dajem polovico svoje plače1. — Ker je oče kupil konje, nam ni treba2 več peš hoditi v mesto. — (Kadar) se je znočilo3, so večerjali na terasi. (Ko) so prijatelji odšli, je bil (p. s.) žalosten. (Ker) je šla mati ven, moram varovati4 hišo. — (Ko) so se sovražniki približali, so prebivalci zapustili vas. — (Po) končani vojni se bodo vrnili5. (Ker) so njenega očeta poklicali (pass.) k enemu izmed njegovih najemnikov6, je ostala dolgo časa sama pri hiši7. (Ko) je bil led prebit8, se je njihov pogovor poživil9. (Ker) so cene označene10, človek lahko izbira po svojih sredstvih11. (Po) končanih študijah12 je Andrej Theuriet stopil v državno službo13. Odprla je vrata (in) vstopila. (Ko) je napisal pismo, je šel na pošto.
§ 237. — Takoj (ko) so prišli, so legli. Takoj ko se je vrnil1, je zbolel. (Ko) bo [enkrat2] prišla, kaj bo mogla napraviti? — Hotel sem vam pomagati, če bi bilo slučajno treba3. Vzemimo, da umrje, kaj bo4 z njegovimi otroki? — (Dokler) bom jaz živel, ne bo trpel lakote. (Dokler) bom jaz živela, bo moral delati. — Molil je (s) solzami v očeh. Hodil je (z) rokami na5 hrbtu.
PRISLOV 72
§ 238. — Neumno1 se smeješ. Ludovik silno2 občuduje svojega prijatelja. To me globoko žalosti3. Mastno4 ga plačam. — Na nesrečo5 je bil cesar zelo slab. Sedmi dan je čutil, (da) se mu bliža konec. — Oče ga je tedaj vzel v svoje roke6. Vse se mi je zdelo (impf.) v šoli7 tuje. Tvoja želja ti je popolnoma zmešala8 glavo. Vrata salona so se tiho9 odprla (p. c.). Dolgo sem računal nanj10. Nikdar ga nisem videl (p. c.). — Nikdar mi nisi tako govoril (plspf.). Olimpijske11 igre so bile slovesno otvorjene12. Hitro je hodil (plspf.). Včeraj sem mu bil predstavljen (p. c.). — Najprej moja mati, potem moja žena. Gnezdo je znotraj13 iz mahu, zunaj14 iz perja. — Hočete torej na vsak način16 vedno delati? Približal se je, da bi vse videl, a ni mogel ničesar slišati. Kako moreš tako govoriti? Pred njimi
si ne upam svobodno govoriti. Ne sme16 se tako govoriti. Pogajati se je treba, da ne plačaš predrago. Imel je17 še dolgo18 trpeti.
§ 239. — Cene so razmeroma1 zmerne. Ti si popolnoma nora. Slabo so bili obveščeni2. — To vas bo zelo drago stalo. [On] prav dobro govori. — Preveč otročji3 je, da bi razumel4 resnost položaja.
§ 240. — Preveč trmast1 in ponosen je. Ni zadosti velik in močan, da bi mogel opravljati2 ta posel3. — Duhovita je, lepa in zelo bogata.
73
§ 241. — Ali je moj oče že prišel? Da. Ali ni v sobi? Da. — Jaz ne bom šel. Jaz pa. — Ali imate še zaupanje vanj? Gotovo1. Ali me ni prevaril? Seveda2. Ne boš tega povedal? Da, povedal bom. Ne! Da! — Ali boste šli? Mislim, da. Jaz mu pravim, da ne (bo), on zatrjuje, da (bo)3! Ga ne boste varali? Prav gotovo4, da! Ne boste prišli? Prav gotovo4, da ne.
§ 242. — I. — Ali je to morda pretežko zate? Nikakor ne. Razumete to? Ne, nikakor. To je neverjetno. Niti najmanj1 ne. Ali je tukaj ? Ne še. Odgovorite: da ali ne. Ona ne pravi, (da) ne. Ali je to palica? Ne. Ali ne boš prišel? Gotovo (, da) ne. Ti si vzel knjigo. Rečem ti, da ne. Veš to? Ne2. Da. — On bo odpotoval, a ne jaz. Vi hočete torej, da oblečem3 novo obleko? Ne, nikakor ne novo, ampak obleko, ki vam dobro pristoji4. On govori o pravih5 knjigah, ne o potvorjenih [knjigah]. Nestalno6 življenje je prenehalo7, a ne veselje8 (do) njegovih prigodb9. Treba je jesti, da živimo, a ne živeti, da jemo.
II. — Ne vidim ga. Ni bolan. Nisem ga dosti10 poslušal. Nič mu ni rekla. Nikogar nisem videl. Nikdar vas nisem varal. On nima ne očeta ne matere. Nikjer ga nisem videl. — Op. Njegov oče ni črhnil11. Posluša, ne da bi kaj rekel. — Prav ničesar nima. Prav ničesar ne vemo. — Dobro ve, da ga nihče nikdar ne bo razumel. Nič več ne sliši in nič več je ne gane. Nihče mu ni več ničesar dajal. — On mi se upa to reči? Zakaj ne? Ne besede več o tem12! — Nimam več upanja. Ona nima več upanja kakor ti. Odpotoval je že. Ni se še vrnil13. — Jaz sem tudi delal. Jaz tudi. Mi tudi. Jaz nisem pisal (p. c.). Jaz tudi ne. Nimate knjige? Ne in Ivan tudi ne. Mi tudi nismo bogati. Tudi ona ne more več14 povedati. Tudi tega se ne boj!
Francoska vadnica
4
—	Obrnil je glavo proč15, da ne bi videl, in zamašil si je uho, da ne bi slišal. Zdelo se je, da [on] ničesar ne sliši. — Odšel je, da ga ne bi slišal. Prisegli ste mi, da mi ne boste več tega rekli. Skril se je, da ga ne bi srečal. — Rajši vidim16, da ne slišim več o tem. Delal se je17, kakor da tega ne opazi. — Šel se je zabavat, da ne bi več na to18 mislil. — Rekel mi je (p. c.), naj nikogar ne posnemam. Rajši vidim16, da nikogar ne vidim.
—	Zdelo se je, (da) se ni postarala. — Samo eno pero imam. Šele tri tedne je, kar19 je prišel. Samo to je še manjkalo20. Samo mene je imel. Njegovo življenje je viselo21 samo na nitki. Kurja polt me je oblivala22, samo če23 sem slišal to ime. — Op. Gospod Michaud ni samo industrijalec24, (ampak) to je prvovrstno zaslužen25 mož. Njegov oče je bil samo čevljar. — Ni niti toliko vljuden26, da bi mi pisal. Še27 pogledal me ni (p. c.). Ona niti27 ne trepeta več. — Ničesar se ni spominjal in ni vedel, kje je njegov brat. Ne more in noče izgovoriti tega imena. Nobena borba ni stala (p. c.) toliko življenj in toliko solza. On je brez strehe28 in družine.
74
§ 243. — I. — Ne morem dvomiti o njegovi poštenosti. Ne upam si verjeti, da je prišel. Ona ne ve, na koga naj se obrne1. Ne morem mu tega povedati. — Kdaj bo prišel? Ne vem. Ali boš to naredil? Nočem. Ali boš šel? Ne upam si. — Ne utegne priti. Nič ne de2. Bog ne daj, da bi [on] prišel! — Že več dni ga nisem srečal. Že dolgo ga nisem slišal. — Kdo ne občuduje njegovega poguma? Kdo ne pozna tega vrlega človeka? — Kaj ne govorite? Kaj ne pride? — Ni sreče, ki ne (bi) minila3. Ni slabšega4 prijatelja, kakor (je) prilizovalec.
—	Ne morejo prebiti5 brez mene.
II. — Ivan bi bil prišel, ko ne bi bil bolan. Mati je izjavila, da mu ne bo pustila odpotovati, razen če bi privolil (v to, da)8 vzame (prendre) svojega brata s seboj. Maščeval se bom, če me ne bo prosil odpuščanja. Že dolgo je, odkar nismo zamudili pouka7. — Ne bodo odšli, dokler ne boste govorili z njimi. — Ne bo prišel; ne da ne bi bil zadovoljen, ampak ne utegne (= časa nima). — Govorite tiho, da vas [on] ne sliši!
—	Nikogar ni bilo v mestu, ki ne bi bil poznal njegovega imena. — Niso govorili (impf.) tako tiho, da jih [jaz] ne bi (bil) slišal.
§ 244. — Srečnejši sem, kakor mislite. Azija se je mnogo dalje raztezala, kakor se je domnevalo1 in kakor so mislili1 stari2. — Ne bomo se vrnili v svojo vas, dokler ne bomo videli sprevoda. Oditi hočem, preden [on] pride. Nočem ne piti ne jesti. Ni bilo tukaj3 ne človeka ne konja. Ni bil ne velik ne majhen, ne lep ne grd. — Bojimo se, da pridejo sovražniki.
—	Bojim se, da ni bila pridna4. [Ona] se boji, da njena mati ni prišla pravočasno na kolodvor. — Ali se ne bojite, da bo seja viharna5? Ne bojim se, da je bolan. Ne dvomim, da je mogočen. Dvomim, da bi [on] to vedel. Dvomil sem, da bi bil [on] bolan. Niso slutili6, da imajo v rokah7 glavarja. Preprečite mu8, da bi to povedal mojemu sinu! Malo je manjkalo, da ni padel. Pazite9, da ne padete!
76
§ 245. — Kaj si našel? Nič. — Koga si srečal? Nikogar.
—	Ali se šalite? Nikakor ne. — Ali se je norčeval1 iz mene? Nikoli. — Ne bo prišel? Zakaj ne? Ali je delal? Precej. — Ali je jedel? Ne preveč.
§ 246. — Iskal je, ne da bi kaj našel. Kako bi (človek) Robertu kaj odrekel? Bolje to veste kakor kdorkoli. Ali je kdaj delal (p. c.)? Za vedno je izgubljen. To je najvišja hiša, katero sem kdaj videl. Dvomim, da bi kdo prišel. Ali je kaj lepšega kakor narava? Šel je ven, ne da bi bil kaj rekel.
§ 247. — Vrata so se (na) stežaj1 odprla (p. c.). Jasno vidim (v) vaše misli. Nenadoma2 se je ustavil sredi sobe. (Ko) je zagledal (partic. pr.) svojega nasprotnika, je kar obstal3. To te bo drago stalo. Njegov smehljaj je bil prisiljen4. Čas je hitro5 bežal. — Ne počuti6 se slabo, dobro mu gre7. — Njihovo življenje je potekalo enolično8. Ostane miren9.
77
§ 248. — Vlak je hotel ravno oditi1, ko je Ivan pritekel na kolodvor. Kesali se boste2. Bili smo ravno3 pri kosilu, ko je vstopil. Njegovo premoženje raste4. Pravkar je prišel domov. Kaj bo počel, če mu umrjejo5 starši? — Naposled ga bo (le) prepričal. Najprej so kašljale (p. c.), potem so (jim) shujšala53 lica. — To podjetje ga je popolnoma uničilo6. — Govoril je dalje. Otrok ni nehal jokati. — Kmalu je prišel. Počakaj vendar
nekoliko, oče se bo kmalu vrnil7. — Gotovo bo prišel. Skoraj je utonil. — Radi gledajo skozi okno. Rajši nikogar ne vidim. Rajši poginemo, kakor da bi izdali svojo domovino. — Gotovo je bolan, ker ne pride. Bilo jih je nekako okoli pet sto. Mogoče jih je videl. — Zastonj bo gledal, ničesar ne bo videl; zastonj bo poslušal, ničesar ne bo slišal. — Pred njim so šli njegovi sovražniki (in) za njim njegovi prijatelji. — Vsi gorski duhovi so hodili sem in tja. Pes, ki je pravkar izgubil svojega gospodarja, se je obračal sem in tja (ter) hodil sem in tja.
PREDLOG 78
§66. — Izrazi s predlogi. — Imel je usnjen pas okrog telesa. Z1 njegovo pomočjo se mi je posrečilo (p. s.) premagati ovire. Hodili so po sredi ceste. S pomočjo2 debelih3 vrvi so spustili krsto v jamo. Pride mi naproti4. Sedel sem nasproti ameriškemu poslaniku. Zaradi pomanjkanja5 prometnih sredstev se je mogla (p. s.) armada le prav počasi zbirati6. Z7 zvijačo se jim je posrečilo pobegniti. Od danes naprej8 ne boste zapustili hiše.
§ 249. — Ljudstvo je priteklo od vseh strani. Iztrgal mu je knjigo iz rok. — Zahvaljujem se vam iz dna srca. — Ne vem, na katero stran naj se obrnem1. Sovražniki so se približali vasi. — Ranjenci so bili (p. c.) številni na obeh straneh. V opoziciji je. — Dela od osmih do dvanajstih. — To je bilo v času, ko2 smo bili majhni. — (Vse) svoje življenje ga nisem videl. (Ves) večer ga niso več videli. — Kupil je (p. c.) dragoceno posodo iz porcelana. Oblekel3 je svileno srajco. — Roland je zatrobil4 v rog, da bi poklical Karla Velikega. — Mogoče je, da ne umrjem za to boleznijo. Pobledel je5 od jeze. Hvaležen sem vam za vaše prijateljstvo. Konj je izdihnil od utrujenosti. — Zavpil je s strašnim glasom. Padel je, kakor je dolg in širok6. Kar najbolje7 so se zabavali (impf.). — Zmotili ste se v vratih. (Ker) se je bal, je spremenil8 barvo. Bil je mizar po [svojem] poklicu9.
§ 250. — Uho pritisne1 na vrata, da bi poslušal. Bil je v postelji. Držal je električno svetilko v roki. Bil je vpisan na švicarski univerzi. Vas je dve uri (oddaljena) od Lyona. Hiša
je pet minut (oddaljena) od kolodvora. Naša vas je 5 km (oddaljena) od glavnega mesta. — Na skorajšnje svidenje2, mati! Ravno prav3 ste prišli. Prišli smo ob času4 trgatve (pl.). Bilo je ob času, ko5 drevesa zelene. — Ne gleda6 na izdatek (strošek). Mati dene otroka v posteljo. Ti ženeš stvari do skrajnosti7. — Omara je bila zaklenjena. Držala je košaro z obema8 rokama. Ne jemljite9 stvari tragično10! Ne jemlji9 njegovih poklonov11 resno! Vagon je poln12. Kupil sem (p. c.) jabolka po tri franke kilogram. — Te cvetlice niso moje13, moje sestre so. — Prodajali so po izjemnih cenah. Petrolejko je nadomestila14 električna svetilka (pres. pass.). Malo po malo (= polagoma)15 se oddaljuje od mene. Človek s16 širokimi ramami je vstopil. — Op. Novica se je raznesla17 po Parizu. — Pogledal ga je od nog do glave18. Priti mora19 vsako minuto20. Pismo mi je bilo izročeno (p. c.) iz roke v roko. — Novica je šla21 od ust do ust. Od meseca do meseca, od leta do leta je večal22 svoje posestvo23. Vedno bolje mu gre24.
§ 251. — Prestolonaslednik je potoval1 po Ameriki. — Dospel je v Anglijo. — Cev je na štirih mestih2 počena3. Dolgo časa je živel (p. c.) v Ameriki. — Prišli bodo danes4 teden. Rodil se je 1. 1920. — Zavese so bile žametne. Palača je bila pokrita s5 svincem. — Ravna (z)6 menoj kot prijatelj. Živela je kot praktična žena. — Op. Svetišče7 je bilo začeto 1. 476. pr. Kr. r. Pesnik je izražal upanje v8 božjo dobroto. Krščen je bil v farni9 cerkvi. — Imam zaupanje v vas. Ogledalo se je razbilo10 na milijarde kosov. — V jahalni obleki11 je. Eden ima12 čepico, drugi klobuk. Jaz sem doktor prava13, on je slušatelj medicine14.
§ 252. — Nesel sem (p. c.) pošto1 v pisarno. Naslonjen je2 na okno in gleda na ulico. — Ostane med3 odprtimi vrati in se ne boji4 prepiha. Našel je svojega sina na stopnišču. — V pol ure bom tukaj5. V enem mesecu bo v Parizu. V teku6 poldneva so ga prevideli7.
79
§ 254. — Mačka je skočila na stol. Armada se bo osredotočila na mejah. Mati (mu) je naredila na čelu1 znamenje križa. Omahoval2 je pod težo križa. Imeli smo deset stopinj pod ničlo. Orel je plaval3 nad skalami. Višina4 gore je 2000 metrov nad morsko gladino5. Jezero se je zrcalilo6 pod njim. — Ločili so7
se po hladnem pozdravu. — Od šestih sta dve jabolki gnili. Nikdar ni govoril (plspf.) z njim v tem tonu8. To vzamem9 nase. Sovražnik ga je ubil pred10 očmi njegove matere. — Sklanjale so se nad11 ograjo, da bi bolje videle. Pogledal (mu) je čez12 ramo. Dvignil je glavo iznad13 knjige.
§ 255. — Ogleduhi1 so bili pred nami in za nami. Stopila je izza2 tapete (= stenske preproge). — Pred nevihto in po njej3 je bilo morje mirno. Prižgal je sveče drugo za drugo. Vpili so za voznikom (in) tekli za vozom.
§ 256. — Od vasi do mesta ni srečal nikogar. Bil je do kože1 premočen. Zardel je2 do ušes. — Dela od jutra do večera. Že deset let živim v tem mestu. — Ček je veljaven do prihodnjega3 septembra. — Že4 trideset let izvršujem to obrt5. Pred6 dvema dnevoma sem prejel knjigo. Od 1. 1919. dalje7 je napravil (celo) vrsto8 potovanj. — Takoj jutri bom odpotoval.
—	(Že) od dveh te čaka. Od dveh dalje dela.
§ 257. — Zadnji sončni žarki so razsvetljevali vrt skozi listje. Hitro smo hodili skozi gozd. — Vatel si je porinil1 meč skozi telo.
§ 258. — Med vsemi temi otroki mi najmanjši najbolj ugaja. — Med tema državama obstoji1 carinska zveza2. Sedel sem med Ludovikom in Ivanom. — Dospel je med drugo in tretjo uro. — Bog ga je zaznamoval med3 drugimi ljudmi.
§ 259. Prislonila1 je lestev k zidu. — Moj oče se je obrnil2 proti vetru. — Poslanci so glasovali (p. c.) proti vladi. Njihova kri je vpila v3 nebo. Cerkovnik je šel proti zakristiji.
—	Proti jutru so dospeli na kolodvor. — Mislite na odgovornost, (ki jo imate) do svojih tovarišev!
§ 260. — Moj brat je odpotoval (p. c.) v Pariz. V Havru se je vkrcal za Ameriko. Krištof Kolumb je odjadral1 proti Indiji. — Predsednik republike je izvoljen za sedem let. — Pri nas so krasna smučišča za začetnike2 in veščake. — Občudovali so ga zaradi njegove kreposti. — Prodal je (p. c.) hišo za 20.000 frankov. — Jedli smo, vsaj3 on, kajti jaz4 sem opazoval5 kraj.
§ 261. — Dominioni1 so onstran morja (pl.). Tostran reke je bila Francija. — Podjetje se je posrečilo nad vse pričakovanje2.
§ 262. — Ali je doma? Ne, ven je šel. Iz njegovega stanovanja1 se vidi vse, kar se godi2 pri njej. Peljal sem svojega
prijatelja do njegovega doma. — Živel je pri Arabcih. — Široko rano3 je imel poleg čela. Versailles je poleg Pariza. — Blizu smrti je. — Dal mi je (p. c.) približno4 200 frankov. — Otrok je hotel biti pri svoji materi. Mati je bila pri postelji. — Ti si pritlikavec v primeri z njim.
80
§ 263. — Odpotovali so zopet1 po drugi poti. Začel je hoditi po sobi. — Ali nisi videl (p. c.) pet vitezov, (ki) so šli tukaj mimo2? —» Sprehajali so se dva po dva. — Prišel je (p. c.) z orientnim ekspresom3. Da se voditi4 za nos. To je bilo ukazano z odlokom5 od 23. oktobra. Silvio Pellico je bil aretiran 1. 1819. na povelje6 avstrijske vlade. — Sonce ga je zbudilo (pass.). — Prestrogo7 sodiš. — Op. Vladal je po milosti božji.
§ 264. — Bili smo brez služabnikov1. Kupil sem (p. c.) škatlico2 sardin brez kosti3. Noč je bila brez lune. Vlak je privozil na4 kolodvor z enourno5 zamudo. — Ljudje se pobijajo6 s puškami, z noži, s sabljami. O njej je govoril z globokim spoštovanjem7. Francoščino izgovarja z brezhibnim8 akcentom. Brez usmiljenja je tepel ubogega otroka. — Pri vsem njegovem bogastvu (pl.) je nesrečen.
§ 265. — Preko mere se je ponižal1. — Poleg dveh milijonov je podedoval (p. c.) več hiš. — Zdravnik je rekel (p. c.), da je bolnik izven nevarnosti. Planil2 je iz sobe. Brez dvoma [je, da] je bolan. — Razen njega so bili častniki zadovoljni. Razen svojih stanovskih3 dolžnosti se je kazal brezbrižnega4 za vse. Razen sledečih izjem se izgovarjajo vse črke kakor v francoščini.
§ 266. — Med žetvijo je bilo sonce zelo vroče. — 40 dni in 40 noči je deževalo (plspf.). Po zimi je prišel (p. c.) k meni. V boju je dobil1 kroglo v roko. — Prehladil se (p. c.) je za (časa) jubilejnih svečanosti2.
§ 267. — Prišel je (p. c.) kljub moji prepovedi. Kljub mrazu smo odprli okno. Kljub mojim nasvetom je šel tja. — Ljubijo ga (pass.) kljub njegovemu zločinu. — Šli smo (p. c.) na sprehod kljub mrazu in oblakom.
§ 268. — Ali zna risati po1 naravi? Vsak bo poplačan po svojih zaslugah. V smislu2 ukazov svojega gospodarja je sel odpotoval. — Op. Po tem, kar pripoveduje, ne bo več dolgo živel.
§ 269. — Spominjal se je1 svojih prijateljev in svojih učiteljev. Šel je (p. c.) v Rim in v Milan. Naša dežela je bogata z2 drevesi in žitom. — Op. Tukaj je prodajalna dežnikov in sončnikov. Dobil je nravstveno spričevalo3. — Pel je pred kraljem in dvorom. — Spreminja se4 po5 urah in dnevih. Rešil me je (p. c.) kljub nevarnosti (pl.) in kljub grožnjam.
VEZNIK. MEDMET 81
§ 270. — Ker (§ 205, 1) sem najstarejša naročnica1 gledališča in ker so me videli, (da) grem ven, so hoteli od mene (z)vedeti resnico. — Kadar je čutil, da je umazan2, ali kadar mu je bilo vroče, se je kopal. Karala je svojo sestro, ko je bila ta majhna in je (kaj) zagrešila3. Otroci so se igrali, medtem ko so služkinje4 gledale v zrak5 ali [ko so] matere kramljale med seboj. — Šel je ven, čeprav se je znočilo6 in je pihal precej oster7 veter. — Če vas to ne zanima in če si imate kaj povedati, lahko8 greste ven.
§ 69. — Pu1! kako je to grenko! O, kako je grd! Brr2! mrzlo je. Konji so vlekli in voznik je vpil: Ho! hi3! Ah! sem pač4 nesrečen. Kaj delaš, Peter ? Fej vendar! Udaril te bo. Ba5! ne bojim se. Rekel mi je: „Pst! Govorite tiše!" Ali si zadovoljen, a? Pogum, moj otrok, nič se ne boj! No, kam greste sedaj ?
BESEDNI RED
82
§ 271. — Mojemu bratu je napravil1 veliko uslugo. Predstojnik2 je izročil pisma dečku, da mi jih prinese. — Padec te trdnjave3 je zadal4 sovražnikom odločilen udar(ec). — Tam doli5 pred nami se je prikazal človek. Ob petih se je zaslišal žvižg. Že dva dni ni nič jedel (plspf.). — Naložil (si) je težko košaro na hrbet. — Sto dimnikov bruha v zrak kače dima. Narodi mu že v naprej dajejo6 vse svoje zaupanje. Poletje je bilo to leto sijajno7. — Leta 1814. so Francijo preplavili8 sovražniki (pass.). Nenadoma si je zaradi sonca dal9 roko nad oči in pogledal. Proti večeru so prišli v središče okrožja10.
Čez11 nekaj minut sem zaslišal glasove v dolini. — Vse sem mu povedal (p. c.), a ni nič odgovoril (p. c.). Rajši12 nič ne sprejmem od vas. Vse je hotel videti, a ni sem mu mogel (impf.) ničesar pokazati. Nikogar nisem srečal (p. c.). Živel je sredi ljudi, ne da bi koga poznal, ne da bi koga ljubil. — Od tedaj13 se je potepal in beračil. — Kdaj je prišel (p. c.) k vam? Ali vam je pripovedoval, kaj se je pri nas zgodilo14? Kaj ste mu odgovorili (p. c.)? Koga ste srečali (p. c.)? — Kdo je prišel (p. c.) prvi? Kateri človek je kdaj to slišal (p. c.)? Kateri je pogumnejši? — Ni vedel15, ali se svet razteza še daleč za drevesi. — Ali je mati zadovoljna? Ali ste govorili z njim?
§ 273. — I. — Ali je šel že ven? Ali bo prišel k nam? Ali je dolgo iskal knjigo? — Ali se je vlak že odpeljal? Ali so ošpice1 huda bolezen? Ali so fotografije v albumih? Ali bodo imeli učenci prosto2?
II. — Kje pa3 so? Odkod prihajate in kam greste, dragi moji? Kdaj bo brzojavil? Koliko je ura? Kdaj bodo odpotovali? Kakšen deček je to? Od katere ure ste tukaj? — Kje je telefon? Kdaj bo prišel ta trenutek? Koliko nadstropij ima vaša hiša? Kdaj se je trgovec vkrcal? Kako je delal (p. c.) delavec? Kam je slikar obesil4 sliko? Kako je učenec napisal (p. c.) nalogo? Zakaj deček ni prinesel (p. c.) pošte5? — Kaj iščeš? Kaj je naredil? Kaj hočete? Kaj pravi zdravnik? Kaj išče g. Laval? Kaj nosi Jakob na rami? — Koga si poklical? Koga iščete? Koga je minister odstavil? — Na koga se je potnik obrnil? Na kaj je mislil ubogi človek? Iz česa je vaša hiša? (V) kakšni hiši stanuje6 tvoj brat? — Kakšno uro je dal (p. c.) oče Ivanu? O čem je govoril (p. c.) učitelj z vajencem?
83
§ 274. — 18. decembra je umrl (p. c.) predsednik republike. Drugi dan1 je prišel moj stric. V naši deželi je živel zelo star človek. Na vsaki strani je2 salon. Potem je prišla zima. Za njihovim vlakom je prišel predsednikov vlak3. — Zato4 je tudi4 združil5 koristno in prijetno. Zato sem vas hotel (p. c.) tudi videti. Brez dvoma je bil obveščen6. Zaman me je hotel odpeljati. Vsaj prikril7 mu nisem svojega nemira. Morda je bil prepričan, da bo bolnik ozdravel. Morda pričakuje maršalovih ukazov. In še8 ni mogel toliko delati, kakor bi bil
hotel. Tako in še slabše9 je živel mnogo dni. Komaj ga je zagledal, že se je začel tresti10. — Vem, da ste vrl človek, zato vas imam tudi rad. Notar je komaj odpotoval, ko je11 znova potrkalo. Brez dvoma je bila nesrečna. — Op. Na srečo je velika. Na srečo smo tukaj. Morda bo prišel. — Ko bo prišla jesen, bom že mrtva. Ko bo prišel zdravnik, bo prepozno12. — (Ali) sem neumen! Kako13 veliko je to mesto! Kako14 mora trpeti ubogi jetnik! — Kako15 je ponosen! Kako14 je hudoben ta človek! Kako14 je to lepo! Koliko13 smo trpeli! Kako14 ste neumni! Kako15 si čuden16! — Hvaljeno bodi Gospodovo17 ime! O da bi (§ 178, Rem.) [on] prišel o pravem času! O da bi me bili poslušali! O da bi bila [ona] odpotovala! — To je kraljestvo železa, kjer vlada njegovo veličanstvo ogenj. — Vaš prijatelj je, se zdi. Ne bom prišel, je rekel. — Njegovo čelo je zardelo od presenečenja in, mislim, od zadovoljstva. Ne bo se ubil, domnevam18. Njegov oče je bil, mislim, trgovec19. To je bila zame, priznam, velika sreča. — (Ako) pošljejo deklico na sprehod20, ji priporočajo, naj ne skače. (Ako) vidi, da gre polk mimo, se ustavi. — Številne so tovarne21, ki zapirajo svoja vrata. Vroča22 je bitka in boj divji23. Ko bi bilo srce izpovednik, bi bila spoved dolga in strašna. — Prikaže se Moliere. Vrata se odpro; na pragu se prikaže človek v črnem. Nato pridejo člani vlade. Predsednik je čital: Oproščeni so bili24 z večino glasov . . .
§ 275. — Za vse to se imam vam zahvaliti1. Vas, ki greste2 skozi gozd, pozdravljam. [On] pozna ta zločin. Zlatnike je skrivala. — Poznal sem to žensko. Sovražim tega človeka. — In o njegovi zvestobi ne bomo govorili? Pogum ima. — Tej tatvini je pridružil3 laž. Njegovi bolesti se je pridružila4 (še) bolezen. — Junakom, (ki) so umrli za domovino.
Kazalo
Vaje	§§ slovnice	Slovniška snov	Stran
		Samostalnik	
1-6	6—16	A. Oblikoslovje	3
7—18	70 89	B. Skladnja	5
19	90-91	Delni člen	10
		Pridevnik	
20—22	17-21	A. Oblikoslovje	11
23-26	92—98	B. Skladnja	12
27	22—25, 99—100	Števnik	15
		Zaimek	
28—34	101—121	Osebni	16
35 -36	122—126	Svojilni	20
37-39	127—136	Kazalni	21
40-41	137—140	Oziralni	22
42	141—143	Vprašalni	24
43—45	144—151	Nedoločni	24
		Glagol	
46	58-61	A. Oblikoslovje	27
47-49	153-164	B. Skladnja	30
50-55	165-178	Raba časov	32
56	180—185	Stavčni členi	35
57—63	193-211	Podredje	36
64—68	212—225	Nedoločnik	42
69-71	226-237	Deležnik	46
72-77	238-248	Prislov	48
78-80	66, 249-269	Predlog	52
81	270, 69	Veznik — Medmet	56
82-83	271-275	Besedni red	56
mm M™ t i
Mtto 5- IX. 1939
■m	-
KOMENTAR
Opombe
Učenec naj poišče neznane besede v Kotnikovem slovensko-francoskem slovarčku. Kjer je navedenih več izrazov, naj vzame vedno prvega, razen kadar je izraz izrecno označen. Druge besede bo našel v opombah in v odnosnih paragrafih slovnice.
Pri dovršnih glagolih naj rabi učenec passe simple, razen kadar je passč compose naveden ali ga zahteva smisel.
Izrazi v okroglih oklepajih se ne prevedejo; izrazi v oglatih oklepajih so v slovenščini odveč, a se prevedejo.
Okrajšave
art. = article condit. = conditionnel f. = feminin impf. = imparfait infin. = infinitif m. = masculin p. = passe partic. = participe
pass. = passif
p. c. = passe compose
pl. = pluriel
plspf. = plus-que-parfait
pr. = present
p. s. — passe simple
skl. — sklon
subj. = subjonctif
Južnic, Francoska vadnica
SAMOSTALNIK
A.;, Oblikoslovje
1
§ 6. — 'On gaulait 2pour + infin. sfaire tomber 4epais 5on etait "trouble m. 76clater. — § 7. — 'ravager Metruire sfaire 1'ascension de 4etre sujet au vertige 5nulle part ea 7louanges f. pl. 8grillage m. 9cage f.
2
§ 8. — Hrompette m. 2vieille 8biti njegov bedak (dupe) 4camarade f. 6employee f. "magasin m. 7nombreux 8commis(e) 9soeurs jumelles 10compagne f. "prefete f. 12enfant f. "servante f. 14§ 8, 2 c 15educatrice f. 16elephant femelle 17tuer 18penetrer; p. s.
3
§ 9. — 'merci m. 2etre a la merci de scaprice m. 4a 5aide de camp "Piše f. 'penche 8sou m. 9rencontrer 10memoire m. — § 10. — 'Vetue de 2pyjama m. 8 = imel je zanj zadosti veliko sp. (estime f.) 4strychnine f. 6pratiquer la boxe 6joli 7moto(cyclette) f. 8avancer; p. c. 9sur "front m.
4
§ 11. — Hranchee f. zpour + infin. saiguilleur m. 4couper 6photo f. eon etait 7ias 8Londres 9policeman m. 10sportsman m. "auteur m. 12errata m. pl. — § 12. — Hendre 2casser, briser sjoujou m. 4pneu m. 66clater "hindou, pl. hindous 7sou m. 8bijou m. 9radicaux in. pl. 10renverser "vitrail m. 12colori6 "casser 14caillou m. 15cest 16gagner sa vie 17dans 18pour 19rouler, glisser 20soign6 21toilette f.
5
§ 13. — la peine 2oeil-de-boeuf m. 3a 4pl. 5sanctifie 6planter. — § 14. — •Franc m. 2manier sbateau m. 4batelier m. Efigurer 6 = tri mesece plače (gages f. pl.) 7prendre a la lettre 8se trouvait dans 9de + infin. 10s'assurer "bonnes graces. — §15. — 'on peut 2temple m. 3 = hočejo biti laskani 4reussirent a faire rčduire 5avoir lieu "assister a 7tu as eu po ur (tes) 8descen-dre a 9 = drob.
6
§ 16. — 'allumette-bougie f. 2chef-lieu m. 'circonscription d'armee 4arriere-garde f. 5bateau-poste m. 6porte-fenetre f. 7nonne f. 8prie-Dieu m. 9gratte-ciel m. 10porte-serviette(s) m. "porte-cigarettes m. 12le cercueil fut veille 13garde-chasse m. 14garde forestier 15garde-frontiere m. 16chef-d'oeuvre m. 17radiodiffuse 18porte-a6ronefs m. 19s'evaluer 20dollar-papier m. 21roman-feuilleton m. 22aero-nef f. 2Saerogare f„ aerodrome m. 24etat-major m.
B. Skladnja
7
§70. — 'ruse 2de f infin. 3chez-soi m. 4un tant soit peu 6je-sais-tout m. "art. 7pays m. "miserable m.
8
§ 71. — 'le 2garder 3de Padoue 4Jean sans Terre 6succeder a 6Capetien m. 7Carolingien m. 8se soulever.
9
§ 72. — 'des papes 2appartenir a 3quelque teinps 4localite f. 5se trou-ver "sšjourner; p. c. 7 = ima sedež (sieger). — § 73. — 'plspf. 2r6unir a 8uni 4abonne m. 5Algerie f. "Tunisie f. 7du Maroc 8leur abonnement 9paque-bot m. 10ex-maire m. "ramener; p. c. 12repartir 13troubler; impf. 14entre-prendre (p. c.) des voyages "Nouvelle-Zelande 16dans le Bšarn 17§ 73, III, 2 b.
10
§ 74. — 'baigner 2l'ocean Indien 3etre situe 4au confluent 5sommitš f. 6gisement m. 7de 8avancer; p. c. 9affluent m. 10fleuve m. — § 75. — 'se diriger 2environner 3ThessaIie f. 4mer Egee 6sur le front nord Vengager; p. c.
11
§ 76. — 'Cest aujourd'hui 2jour de paye 3foat maigre 4la robe du dimanche 6Cliristophe Colomb 6Inde f. 7fut fixe au 8ne . . . que 9naitre 10infin. "repartir 12on etait 13en fevrier dernier (§ 100, 4) 14on . . . '6a.
12
§ 77. — 'avoir de la lecture et de 1'esprit 2faire du šport 3faire du ski 4chance f. Bbrr 6que.
13
§ 78. — 'Maillane 2situe 3barrette f. cardinalice 4Monseigneur m. 5nonce m. "station balneaire 7Mariette 8femme de chambre 9etre situž '"confluent m. "lointain '2Afghanistan m. "aborder; p. c. "tenir ferme.
14
§ 79. — 'maintenir le feu 2pomme de pin sfroid de loup 4se meler de 5pratiquer 6sport m. 7ideal, pl. ideals 8champ de ski 9conduite d'eau '°rayon d'action "aeroplane m. — § 80. — 'descendre 2avoir; p. s. 'araer 4deception f. 6altitude f. 8etre de 7le niveau de la mer 8briser. — § 81. — 'de Macž-doine 2avenue f. 3quai m. 4ulica Een passant par 6prix m. 7de. — § 82. — 'foule f. — § 83. — 'affliger 2retablissement m. 3avoir lieu 4prix m.
§ 84. — *la canne a peche 2epais Heint m. 4renverser.
16
§ 85. — 'rompre 2esprit m. 3prendre l'air 4prendre la parole. — § 86. — 'tort m. 2faire plače 8passer 4se rendre compte 6situation f. "etre d'avis 7de -)- infin.
17
§ 87. — 'a la hate 2arranger; (p. c.) 3grand maitre des eaux et forets 4fangeux 5eloquence f. »front m. 7but m. 8balkanique. — § 88. — Ma voie ferrče 2Hellene m.
18
§ 89. — 'molk 2avancer 3force 4quantite 6nobena 6abri m. 7paraitre; plspf. 8temoigner 9Juif m. 10pleurs f. pl. "vice m. 12il n'est 13, "pardon m. 15naval 16adorer; impf. "procession f. "mettre a feu et a sang.
DELNI ČLEN 19
§ 90. — 'Les trois mages 2myrrhe f. 3emporter 4epicier m. 'bonbon m. 6avoir de la lecture et de 1'esprit 7avoir de la peine a -f infin. — § 91. — 'fort 2droits m. pl. 3on 4menu 5besogne f. »ancien 7rendre; p. c. 8de 9haillon m. 10prendre "tilleul m. I2borne f. 13une plume 14la plume 15ce n'est pas... que 16dans 17force.
PRIDEVNIK
A. Oblikoslovje 20
§ 17. — 4exigu 2se tenir coi 3favori 4place f. 6b6nin "avoir un sourire 7da bi vas varovala njegova dobrotljiva (bčnigne) roka 8bref "viager 10na-tion f. "čpais 12četrti sklon 13vieillot 14delabr<5 15deesse f.
21
§ 18. — 1doux 2pneus m. pl. 'eclater; p. c. 4tomber assis 6naval 6but m. 7arraement m. 8id6al, pl. idžals 9champ de ski.
22
§ 19. — 'rčgulier 2horloge f. 3franc 4estimable 6du monde 6porc m. 'province f. 8curieux 9Parnassien m. Bes. red: Prvi izmed P., je S. P. . . . — § 20. — 4Indien m. 2Hindou m. 3a (§159) 4grave 6mesure f. "pouvoir
7grave 8magasin ni. — § 21. — 'completement 2immensement s<5minemment 4tout ce qu'il y a de plus . . . 5s'entendre 6sur.
B. Skladnja
23
§ 92. — 'clos 2on čtait 3pr6cises 4revenir 5par 6haut 'paraitre savoir l'air »audace f. 10a la hate uarranger; p. c. 12de police lspr6fet 14id4al, pl. idčals 15champs de ski 16grand ouvert 17le nouvel arrivant 18la nouvelle-mariče 19court-vetu 20garni 21rangee f. 22vetu de 23pyjama m. 24bleu vif 25cerise.
24
§ 93. — 'amandier m. 2la-bas 3se dresser 4immense 5alpiniste m. 6cre-vasse f. 7d<5sastreux 8affliger 9rendre; p. c. 10fangeux "illuminer 126trange 13de nuit 14se trouver 15gros 16le long de 17a 18menu 19besogne f. 20gentil 21affaire f. 22murmurer 23ob6ir a 24une soit-disant lettre 25gentilhomme 26aussi... que 27prive 28de 29air m. 30paternel 31on 32maternel 33idče f. 34enorme 35garni de 36s'araasser 37long de 38condisciple m. 39porc 40insurmoutable 41monumen-tal 42mince 43theologique 44dispute m. 45terminer 46avoir lieu; p. c. 47entre-tien m. 48capitale f. 49horloger, -ere 50joli "modele m. 62lorrain 53joli 54de 55franc (§ 17, 7 c) 66vieillot (§ 17, 7) "delabre.
25
§ 94. — 'de 2certaia 3ruiner 4imposer 6rappeler 6carriere f. 7dernier "propre 9en 10propre. — § 95. — 'repandre qch 2ancien. — § 96. — 'reunir; p. c. 2publier; p. c. saller.
26
§97. — 'presse corruptrice 2diriger 3ferme modele 4tuer; p. c. 6mat-tresse "horreur de 7bavard de 8drdle de 9enfer de 10d'une blancheur de cire nde guerre 12femme de menage 13par 14de bataille 15sans peur "superbe ,7sous lsde jadis 19violent 20de devant 21pattes 22d'ici 23d'alentour 24pas coni me il faut 26comme il faut. — § 98. — 4de (ses . . .) 2a coudre 3a 4pret a 6en 6y-
ŠTEVNIK 27
§ 22—25. — 'il y avait 2bili so (impf.) sau moins "koliko ste? 5de 6Tu vas monter 7marche f. 8musulman m. 9briser; p. s. 10reparler "huitaine f. 12douzame f. 13precises 14je še tretji (tierce) način-|- de -(-infin. 15autant. — § 99. — 'abonnement m. 2partir de 3expirer 4courant 5traite m. 6jusqu'en 7prochain 8člire 96ter '"imam "tons 12Christophe Colomb 13Inde f. 14on etait. — §100. — 'mai^uer 2je polnoč proč (passš) Spres de 4rentrer; p. c. 6il y a 6od jutri v osmih (dnevih) 7dernier.
ZAIMEK
Osebni zaimki 28
§101- — 'vouloir 2faire du bien ss'oter 4a-f-infin. 6a dtner 6a terre 7en-f-infin. 8tant que »vouloir. — §102. — 'rendre; p. c. 2enlever 3y 4pro-pager (p. c.) Ia culture 5le "rapporter 7k 8jamais 9de 10infin. "faire entrer.
29
§ 103. — 'impf. 2emouvoir; impf. 3pendant toute . . . "piocher 6, 6p. s. 7aller 8on .. . — § 104. — 'aborder 2, 3encourager 4ramener 5de + infin. 6bo!te f.
30
§ 105. — 'passe encore 2n'importe ou 3de n'importe quoi 4intervenir.
—	§ 106. — 'faire asseoir 2faire coucher Veloigaer (infin.) 4, 5s'eteindre (iufin.) eau soleil + partic. pr. 7etre levč(e).
31
§ 107. — 'p. s. 2tout de suite 8hilarite f. 4prudence f. 6Ie lui ceder en. — § 108. — 'sans danger 2cette fois 3comprendre 4tort m. 5pouvoir 6n'importe ou Varranger 8plus tot. — § 109. — 'froisse 2femme de chambre.
32
§ — 'en 2s'en retourner. — § 112. — 'apres -f infin. p. 2avoir de la discretion 3n'en vouloir pas de. — § 113. — 'franchir 2gue m. 8grace f.
—	§ 114. — 'serrer 2se džbarrasser 3en 4passer pour 6zato (en) ne manj.
—	§ 115. — 'ou en 2il en est aux 3^Iement m. 4calcul m. 5en etre pour ses frais 6en voila 7il en . . . 8c'en »pot se ni koučala (n'en finir pas; impf.) — § 116. — 'de 2n'y tenir plus; impf. 3faire enteudre raison 4y perdre son latin.
33
§117. — 'salut m. 2de-f-infin. (ršunir) 3on 4n'est-ce pas? 5bien.
34
§ H8. — 'le 2par la snon plus 4de chez lui 5se passer 6aller 'partic. p. s miner 9nous n'avons qu'a 10infin. "done. — § 119. - 'a 2pouvoir 3ruiner 4jncarn6 6obligž § 217, 2 Rem. 2. — § 120. — 'rčsister 2insister 3avoir tort.
§ 121. — 'se regarder 2tout le monde 3on 4le (la, les) soit-disant 6Diogene 6c'est-)-infin. 7pour "en soi 9il va de soi.
Svojilni zaimki
35
§ 122. — 'affaire f. 2considerer 3dominion m. 4comme 5svoj 6a 7voila 8Altesse f. 9au guichet '"prendre (son billet) "on a pris. — § 123. — 'leur
crainte a tous. — § 124. — Herre f. 2a vos risques et parila sjoli 4avoir lieu. — § 125. — 'grincer; p. s. 2de 3baisser 4du fond 6crier; p. s. 6serrer 7au-dessous de 8le veston d'int6rieur "raser 10se faire couper llchanger de souliers 12ardeur f. "possčder.
86
§ 126. — 'misere f. 2<ja fait ton affaire sen mon nom 4aussi bien 5es-tu des notres? "traiter qn.
Kazalni zaimki
37
§ 127. — >motocyclette f. 2ruiner sart. d. 4endroit m. — § 128. — »de tels 2etat m. — § 129. — 'poser 2estimer 3rendre 4de meme 6vous voila "etre a meme 7administration f.
38
§ 130. — »a 2derriere — § 131. — »p. s. 2cela 3ceci 4mais non 6faire du bien 6en 7diff6rer de 8se con^oit 9bavarder 10rčcit m. — § 132. — 'rendre 2a Cčsar sa Cčsar 4regarder 5quelque chose de bon "arriver 7rendre heureux.
39
§ 133. — »čtonne. — § 134. — Mnterroger 2rendre; p. c. 3lachet<š f. 46tonner. — § 135. — 'a 2devoir 8a la campagne 4se porter 6depuis 6je fis sa connaissance Vest pour cela que. — § 136. — »ršsolution f. 2folie f. 3fardeau m. 4vilain 6absurdit6 f. "gambader.
Oziralni zaimki
40
§ 137. — 'planer 2joli 3gracieux 4causer Saupres de 6cruels que vous etes 7si fort "ressembler 'tomber ioentre Ilquiconqae I2devoir 13nu-pieds 14comme qui dirait 16le 16apparentč a 17en grand danger 18plspf. 19ce qui 20lancer 21javelot m. 22ce que.
41
§ 138. - 'sur 2compter; p. c. 3quitter 4ce n'est que vous... — § 139. — 'dont 2v družbi katerih si ugajam sna vrata katere je . .. 4aller 5ou. — § 140. — 'parita f. (ta enakost je bila tisto, do) 2tenir a 3de quoi čcrire.
Vprašalni zaimki
42
§ 141. — 'courant m. 2pripce eveque m. 3donc 4demander sa route 5interroger; p. c. Vest a qui-)-fut. 7kdo je graditelj (constructeur) scarac-tčriser 9se passer 10persuad6 de ukaj ima? 12infin. lsmisere f. — §142. — 'de ce 2quelle 3horreur f. — § 143. — 'donner la preference a.
Nedoločni zaimki
43
§ 144. — 'recompenser 2selon 3gotovo število 4gotovo količino 5faire attention "rappeler 7carriere f. 8vue f. 9en 10rendre. — § 145. — 'le 2pret a 3cacher 4faute f. 5se passer "singulier 7soutenir 8deranger 9a chaque moment l0on uau nez 12s'attrouper 13apres 14pouvoir 15on 16introduire; p. c. 17convoiter 18autrui.
44
§ 146. — 'cadeau m. 2de 3p. s. 4apres 5moeurs f. "avoir peur 7r6a-lisme m. — § 147. — 'se moquer de 2na (en) noben način (faijon) 3infin. 4trop bete 5aucun "de 7avant que (subj.) 8venir a son secours. — § 148. — 'de + infin. — §149. — 'insolent 2a 3que 4robe f. 6s'installer.
45
§ 150. — 'marcher 2eriger; p. c. 3pai- 4tout un "entier "somme toute 7vse to, kar se sveti, ni zl. 8neuf 9de devant '"murmurer "de -f- infin. 12mouvement m. 13raison f. "connaissance f. 15convoiter '"vague 176ter 18sin-cere. — § 151. — 'salaire m. 2physionomie f. 3finir 4merveilleux 6affaire f. "client m. 7a toutes jambes 8toutes sortes de 9bonbon m.
GLAGOL
A. Oblikoslovje 46
§ 58. — 'se promene 2revoir. — § 59. — 'battre 2Cesar 3conqu6rant m. 4journellement 5etat m. "sortie f. 7assail)ant m. 8repousser 9comždien m. '"figure "sens m. i2bule f. '3courtisan m. '4disgrace f. '5secourir 16faire fai-llite '7prendre la fuite 18mais '9vilain 20patre ni. 2'infin. 22noel m. 23main-tenir 24entretenir 25lycže m. 26tout a coup 27interveair 28prevenir; p. c. 29vetir de. — § 60. — 'en vente 2fait grossir 3absoudre 4absolution f. 5faire 6s'en-gager; p. s. 7guerrier m. "abattoir m. 9mi-clos '°sont eclos "le pere = le male 12la mere = la femelle '3se conclure; (p. c.)"'4plein '5le pacte de non-agression '"construetion f. 17destruction f. '8s'žcouler; plspf. "reduire; p. c. 20rčduction f. 2'fut 22paturage m. 23cuisson f. 24cuit a point 25eprouver 26cuire 27production 28march6 m. 29description f. soprudeQce f. 31prescrire 32proscrire 33Cic6ron S4proscription f. 36reposer 36lit mortuaire S7joindre; plspf. 88baume m. 39Samu61 40ia supreme onction 41apprendre 42avoir Iieu 43mettre 44seoir 46faute f. 46meunier m. 47betes f. pl. 48repaitre 49se retourner 50etrange 5'apparition f. 62aimer a 53peinture f. 64qu'as tu a 55geindre 56relever 67em-preinte digitale 58de -f- infin. 59poindre (infio.) 60a la pointe du jour e'ap-prendre 62obligation f. 63extraire 64opžration f. — § 61. — 'prčfčrer 2etourdir 3venir de 4pris par les glaces 5du Niagara.6chute f. 7place 8porter 9billet m. '"njene zapadlosti (čcheance) "la grande guerre '2r61e m. 13spectacle m. 14vedoč 15demander conseil 16le costume national 17sčance f. '8se mettre sur son seant 19avec sursis 2"y 2'revoir 22de ma 2Svue f. 24revue.
B. Skladnja
47
§ 153. — 'čtouffer 2gouverneur m. sinfin. 4obeir "vetements m. pl. "poursuivre; p. c. — § 154. — 'se tenir 2infin. 3se hasarder 4contredire qn. 5arche (f.) d'alliance 6les Hebreux m. 7de 8puer 9sale 10courir un grand danger "sortir; p. c. 12earnet m. 13rčcolte f. — § 155. — 'faire; p. s. 2illustre 3accident m. — § 156. — 'profiter de 2se prčsenter 3de 4infin. 5se meler de Hennis m. 7sonner de 8cor m. 9se rappeler qch. — § 157. — 'illusion f. 2d6tresse f. 3de plus en plus 4diminuer. — § 158. — 'demander qn.; plspf.
—	§ 159. — 'se saisir de 2carabine f. Vattendre a 4a 5revenants m. pl. "avoir lieu; p. s.
48
§ 160. — 'caoutchoucs m. pl. 2emporter 3aller 4il fait un froid de loup 5a "piti 7passer l'examen 8etre bieu aise 9tact m. '°manquer de "ratisser 12manquer qch. 13infin. 14exister 15il est. — § 161. — 'teindre Ventre-tuer 3infin. p. 4trop tard 6se meler de 6sur 7ma!tre-autel m. 8se reendormir; p. s. 9depuis lors 10de plus en plus "augmenter 12se changer lschanger de plače 14Lutece f.
49
§ 162. — 'svoj povratek 2de 3eclater; p. c. 4nouvelle f. 5couler; plspf. °empirer; p. c. 7fievre f. 7ap. c. 8diminuer 9retourner; plspf. '"si bien que "store m. 12descendre 13sortir; p. c. 14de 16ršpartir; p. c. 16repartir ,7de -)-infin. 18emploi m. 19pour-)-infin. p. 20passer; p. c. 2'examen (m.) de matu-rite 22kje ste prebili (passer)? p. c. 23apres-J-infin. p. 24teindre; p. c. — § 163. — 'superbe 2un rien 3bout m. 4prendre; plspf. 6splendeur morne "talent m. — § 164. — 'tenir; p. c. 2consistoire m. 3au cours duquel 4serie f. 5prince d'Eglise 6de.
Raba časov
50
§ 165. — 'precises 2proposer :'disposer 4partir 5un geste. — § 166. — 'passer pour 2spčcialiste m. 3bo!te f. 4faire 5tout a coup 6avoir la chair de poule 7de 1'endroit.
51
§ 167. — 'c'est mon tour 2a la maison — § 168. — 'remplir 2etre rentrš(e-s) 3magnifique 4se passer 5compter sur "rendre 7etre de retour 8pr6ceder qn. (pr.) 9aller '"venir a -(- infin.
52
§ 169. — 'crevasse f. 2entrer 3ršunir 4Ia fete des Rois 5on etait "garder le silence 7petit gateau. — § 170. — 'applaudir 2infortune m.
53
§ 171. — 'futur de savoir 2grave 3aller 4en vain 5Seigneur m. — § 172.
—	'finir de 2aller je serai rentra 3egarer. — § 174. — 'tourmenter 2se
dčrober 8asile m. 4on 5aller 6a merveille 7rendre 8combien 9d'apres 10certain "dčpeche f. 12grave "(ali) ste ga odprli (condit.)? "enfreindre 15donc 16revoir 17manquer de parole.
54
§ 175. — h-ater 2demander 3sans trouver 4avoir affaire 5le lendemain "savoir 'a temps 8valoir mieux 9se croire 10bien aise npasser l'examen 12etre žtonne lsla nuit vient 14aimer mieux.
55
§ 178. — 'čclater 2ce qu'a Dieu ne plaise 3en 4reposer sa temps.
Stavčni Členi
56
§ 180. — 'ah 2clos 'entrer 4menu, fin. — § 181. — 'haine f. 2vilain 3c'etait 4courir les champs 5prendre 6le bien d'autrui. — § 182. — 4blan-chisseuse f. 2sorcier m. 3misanthrope m. 4voila . . . qui 6se mettre a rire 6qui 'descendre 1'escalier 8a 9consistoire m. 10vaccination antidiphtžrique "džclarer 12demeurer. — § 183. — ^ppela 2tenebres f. pl. 3Pie 4lšgat m. 5eucharistique 6la Lčgion d'honneur 7croire 8deserteur m. 9se faire "apprenti typographe "trouver bon 12tranquille "rendre. — § 185. — 'immobile 2se retirer 3sur 4front 5furieux 6prendre au revers 7se figurer 8vilain 9quelqu'un de 10aller.
Podredje
57
§ 193. — 'finir 2le 3experieiice f. 4čclater 5il importe "revenir 7il se peut 8para!tre 9tant s'en fallait que 10avoir une maligne joie ade + infin. 12embarrasse. — § 194. — 'aimer mieux 2pržferer 3convenir; pass., p. s. 4decider; p. c. 5reserver 6ravi 7qu'on 8s'indigner; impf. 9supposer 10admettre uappartenir a l2il y ait 18ignorer 14tendresse f. 16tu n'ignores pas. — § 195. — 'ecourter 2soupirer. — § 196. — 'son retour w2trop tard. — §197. — 'avoir affaire a 2prendre le train 3arriver 4ignorer.
58
§ 198. — *de 2rendre 3recit m. 4etre pressš 5rendre edroit a 7omnibus m. 8conduire 9egoi'ste m. 10pouvoir. — § 199. — 'd'ou que. — § 200. — *de gramophone m. 2disque m. 3le 4des gens de leur connaissance 5changer de train "subitement 7a travers 8taximetre m. 9donner la correspondance pour 10impf. "franchir 12avant que 13revenir 14jusqu'a ce que 16interroger 16partic. pr. 17plutot 18rentrer.
59
§ 201. — 'a mesure que 2de plus en plus 3agir 4autant 5deceder (plspf.J 6on. — § 202. — Mavantage 2en couter 3loin que 4detester 6voir.
§ 203. — 'sonner 2tant que 3iz njegovih (ust) 4bien Hellement 6presser 7de sorte que 8de profil 9poser 10de maniere que "pčnombre f. 12fagon f. 13de 14au point que 166branler; plspf. 16supporter 17de telle sorte 18en sorte (que) "pouvoir 20veliki. — § 204. — 'special 2prendre (p. c.) des mesures 3d6railler 4rejoindre 5marcher vite 6bras m. 7de peur que 8doucement.
61
§ 205. — 'sortir 2le 3droit m. 4vu que 5aller "rentrer 7prive de 8four m. 9a 10cacher.
62
§ 206. — 'mieux 2a l'avenir 3toutefois 4obeir 5a temps 6a present 7de plus "commettre 9faute f. 10se passer "attraper 12numeroter. — § 207. — 'pour peu que 2suppos6 que 3a moins que ... ne 4dčclarer 5consentir a + infin. "prendre 7au cas ou 8faire grace a 9obeir '°pret a "demander pardoa.
—	§ 208. — 'le 2quand m§me 3lors meme que 4faute f. 6quand bien meme.
—	§ 209. — 'en 2čcraser 3pouvoir 4on 6a 6s'apercevoir de 7le bon Dieu 8que + condit. 9a art. 10le long de "infin. 12frais m. pl. "proces m.
63
§ 210. — 'la nuit tombe 2aigre 3passer pour 4de 1'endroit 56ter 6il čtouffait 7p6nible 8droit m. 9battre '"igaorer "le. — §211. — 'se croire aussi 2robuste 3d(5tester 4entreprendre 5ob katerikoli uri je bilo "ržclamer de 7accepter.
Nedoločnik
64
§ 212. — 'agir 2autre chose 3recevoir 4en avant 5pour "reculer de 7cela m'čtonne 8il fait cher 9etre loge '"folie f. — § 213. — Vest 2croire. — §214. — 'etre; p. c. 2prendre l'air 3faire dodo 4va pour 5visiter.
65
§ 215. — 's'čchapper 2tout scroire; p. s. 4faire claquer (4. skl.) 5elle pouvait + infin. p. "faillir; p. c. 7de 8dšsirer 9je deteste '°de la sorte "sou-haiter 12oui'r; plspf. '3sur le fifre '4noel m. 15s'čloigner "Velancer du trem-plin '7trembler 18penser '9Compter 20passer 2'se rappeler 22devancer 23que 24supposer 25prčtendre 26droits (m. pl.) sur 27affirmer. — § 216. — 'suite f. 2se fier a 3quoi.
66
§ 217. — 'etre (impf.) a travailler 2etre a regarder 3s'obstiner 4persister 5passer 6consister 7diviser 8continuer "partager 10se borner "railler qu. 12hesiter 13ne pas tarder "insupportable 15s'attarder (impf.) 16se mettre '7se prendre 18collectionner 19enfin 20s'6vader 2'a force de 22parvenir 23arriver 24faire entendre raison 26se plaire 26aimer 27accepter 28s'habituer 29tranquilli-ser 30s'attacher 3'faire reduire 32determiner 33se rčsoudre 34s'enhardir "mon-
ter a bord 36tailler 37s'appreter 38par 396touffer 40obliger 41cabinet m. 42deli-bčrer 43bourrer 44ti nimaš kakor govoriti. — § 219. — 'pret a 2adroit 3savoir 4disposč 6cšder.
67
§ 220. — 'abonnč 2au dernier 3sanglots m. pl. 4cčder 6se hasarder 6contredire 7refuser 8se tenir 9sommer "charger; p. c. "dčvorer 12risquer de perdre 13regretter I4carabine f. 15trop tard 16de revenir 17se dšpecher 18de ranger 19s'empresser 20se lasser 21contempler 22ruminer 23finir; p. c. 24achever; p. c. 26se ruiner 26j'ai feint de 27faire semblant de 28<šclater de rire 29se souvenir 30s'aviser "dčsobžir. — § 221. — '1'avantage 2infin. p. 3chance f. 4sonlever 6aucun motif 6meme 7droit m. 8cinema m. 9ima željo (envie) jokati. — § 222. — 'etre curieux de savoir 2certain 3vain 4odpo-tovati. — § 224, — 'au lever 2scene f. 3na njenih u. 4des hommes.
68
§ 225. — 'rapidement 2intervenir 3interdire 4se hausser 6la pointe des pieds 6trop tard 7abriter 8s<šance f. 9deranger lose desoler "sou m. 12a + infin. 13casser les cailloux 14a force "faute de 16a i7haine f. 18ea sorte 19au point 20loin de 21plutot 22accepter 23retraite f. 24caser 25a en -f- infin. 26par ses manieres 27a franchement parler 28avoir la chair de poule 29rien que 30a condition 31droit m. 32au risque 33quitte a.
Deležnik
69
§ 226, — 1interesser 2durant (za samostalnikom) 3moyennant 4bijou voyant. — § 227. — 'plonger 2errant 3excuse f. 4aceorder 5attenuer 6aggraver. — § 228. — 'marcher 2rentrer 3en passant par 4quitter 5autre chose 6se hausser sur la pointe des pieds 7raisonnable 8rien qu'en 9penser.
70
§ 229. — 'penche 2Pise f. 3falsifier 4imeti dobljeno partijo (partie f.) 5exceptč "pozno je bil vstopil v politiko 7passer; partic. p. (za samostalnikom) 8cinquantaine f. 9passer (pred samost.) 19selon "ci-joint (za samost.) l2facture f. 13y compris. — § 230. — 'marchandise f. — § 231. — 'avoir; p. c. 2faute f. "rendre. — § 232. — 'courir 2que 8relever (p. c.) des empreintes digitales "foule f. 5se disperser 6le peu 7rendre; p. c. 8par imprudence 9pr<5voir 10rčunir; p. c. "igrati se 12piece f. 13s'eloigner (infin.) 14faire 15froids in.pl. "il fait; p. c. 17il me faut; p. c. — § 233. — Vattarder; plspf. 2en chemin 3apres + infin. "procurer 5ressource f. 6rendre 7se plaire; p. c. 8se moquer; p. c. 9se rire de; p. c.
71
§ 235. — 'prevenir 2aller 3etre sujet au vertige 4faire 1'ascension de 5desir m. 6je manque 7prendre 8suivant 9tomber au pouvoir de "rčtomber dans ses reflexions "passer 12ambulance f. "avertir. — § 236. — 'solde f. 2avoir besoin 3la nuit vient 4garder 5revenir "fermier m. 7a la maison
"rompre Vanimer 10marquer ud'apres sa bourse '2faire les čtudes "admi-nistration f. — § 237. — 'revenir 2une fois 3le cas echeant 4kaj bodo postali 6derriere.
PRISLOV
72
§ 238. — 'betement 2immensement 3affliger 4grassement 5adv. de mal-heureux 6en ses bras 'postavi takoj za osebkom Rtourner; p. c. 9adv. de doux '"compter; p. c. 11olympique 12inaugurer; p. c. 13au dedans 14au dehors 15absolument 16il ne faut pas 17il devait 18longuement. — § 239. — 'relati-vement 2informer 3enfant "infin. — § 240. — »entetž 2faire (infin.) 3besogne f.
73
§ 241. — 'mais oui 2si fait 3si "bien sur. — § 242. — 'Pas le moins du monde 2mais non 3mettre 4sied 5authentique "errant 7cesser; plspf. 8goat m. "aventure f. '"guere "souffler mot; p. c. 12la-dessus 13revenir "davantage 15džtourner "'pržferer 17faire semblant de + infin. 18y 19que 20ni več manjkalo kakor to (<ja) 21tenir a 22avoir la chair de poule 23rien qu'a +infin. 24indu-striel m. 26du premier merite 26il n'a meme pas la politesse de + infin. "meme 28abri m.
74
§ 243. — '8'adresser (infin.) 2importer 3passer 4pire 5se passer de 6a + infin. 7classe f.
75
§ 244. — 'plspf. 2les anciens 3la 4sage 5violent 6se douter 7tenir entre ses mains 8le 9prendre garde.
76
§ 245. — 'se moquer. — § 247. — 'large 2net 3s'arreter court 4sonnait faux 6rapide "on ni slabo (mal) 7on je dobro (bien) 8couler monotone 9coi.
77
§ 248. — 'partir 2aller 3etre en train de diner 4aller + partic. pr. r'venir + a -j- infin. 5amaigrir; p. c. "ruiner 7rentrer.
PREDLOG
78
§ 66. — 'grace a 2a l'aide 3gros 4au-devant de Bfaute de 6concentrer 7a force de 8a partir de. — § 249. — 'obrniti (diriger) se 2ou 3mettre; p. c. 4sonner 5postal je bel cde tout son long 7de leur mieux 8changer de 9etat. — § 250. — 'coller 2a tantot 3fort a propos 4epoque 6ou "regarder 7extreme m. 8a deux 9prendre 10au tragiqae "compliment m. '2au complet '3a moi '4je nadomeščena 15petit a petit leaux "repandre; plspf. 18od glave do nog '9dospel bo 20d'une minute a l'autre 2'courir 22augmenter 23domaine m.
24aller de mieux en mieux. § 251. — 'faire (p. c.) des voyages 2endroit m. screver 4od danes v osmih dneh 5en 8traiter qn. 7temple m. 8en la 9paroissial "se briser J'costume de cheval 12je v (en) 13en droit l4čtudiant en mšdecine. — § 252. — 'courrier m. 2accoudž a 3dans 4avoir peur 5la 6dans 7administrer; p. c.
79
§ 254. — 'tracer sur son front 2succomber 3planer 4altitude f. 5niveau m. "se mirer 7quitter 8ton m. 9pvendre '°sous "pardessus 12eez njegovo 13de dessus. — § 255. — 'guetteur m. 2de derriere 3po in (comme) pred nevihto.
—	§ 256. — 'jusqu'aux os 2postal je rdeč 3prochain 4voila... que 6faire le mžtier 8il y a 7a partir de 8entreprendre une sčrie de. — § 257. — 'se passer; p. c. — § 258. — 'exister 2union douaniere 8d'entre. — § 259. — 'appliquer 2se retourner 3vers. — § 260. — 'faire voile 2debutant 3du moins 4pour moi, je 6examiner. — § 261. — 'dominion m. 2esperance f. — § 262.
—	'de chez lui 2se passer 3plaie f. 4a peu pres.
80
§ 263. — 'repartir 2par ici 3Orient-Express m. 4mener 5par decret 6ordre m. 7par trop severement. — § 264. — 'domestique m. 2botte f. 3arete f. 4entrer en Bz eno uro zamude (retard) 6tuer 7ven6ration f. 8impeccable.
—	§ 265. — 's'humilier 2s'#lancer 3professionnel 4indifferent a. — § 266. — 'recevoir; plspf. 2les fetes du jubilš. — § 268. — 'd'apres 2conformement a. — § 269. — 'se souvenir 2en 3recevoir le certificat de bonne vie et moeurs 4ehanger 5selon.
VEZN1K. MEDMET 81
§ 270. — 'abonnče f. 2se je čutil umazanega (sale) 3se mettre en faute; impf. 4bonne f. 6regarder en l'air ela nuit tombe 7aigre 8pouvoir. — § 69.
—	'pouah! 2brrl 3huez! hi! 4bien 6bah!
BESEDNI RED
82
§ 271. — 'rendre 2chef m. 3la chute de cette plače 4porter 6Ia-bas "accorder (par avance) 7splendide 8envahir 9mettre 10le chef-lieu de 1'ai-ron-dissement "au bout de '2preferer 13depuis lors 14se passer 16ignorer. — § 273. — 'rougeole f. 2congž 3donc 4accrocher; p. c. 5courrier m. "habiter qch.
83
§ 274. — 'le lendemain 2se trouver 3celui 4aussi 6reunir; p. c. "avei-tir 7cacher; p. c. 8encore 9pis '"trembler "on; p. s. 12trop tard 13combien 14que "comme le6trange 17Boga '8supposer 19dans le commerce 20promener 2'usine f. 22ardent 23farouche 24acquitter; p. s. — § 275. — 'devoir a 2passer par 3ajouta 4se joindre.