Veterček moj.
Veterček moj — oj veter hladan
aH do njejja pot ti je znan?
v tihi dolinici sredi vasi . . .
liisica meni najdražja stoji — —
Pojdi do hise — taml<aj postoj
])eseni po svoje tam mu zapoj . . .
Morda sc name spomni tedaj —
pa mi en vzdihljej ]pošlje nazaj.
A če morda zdaj sladho že spi --
s spanja buditi treba fja ni ;
SladliO naj spava, sanja nocoj !
Ti pa se vrni — veterček moj !     ¦
Bogomila.