^ST, sobota |17- oktobra 1959 Xv- • Št. 247 (4401) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo 37^38‘ ^ MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — ‘0V; , ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. alij' 3 1 Zaključena razprava o zunanji politiki v poslanski zbornici desničarji odobravajo zunanjo politiko ifjnja in Pelle za daljnjo krepitev atlantizma NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 ur, celoletna 4900 ltr — Nedeljska iterllka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništv* tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Je na predlog PSI umaknila svoj predlog resolucije in tako omogočila social-llQ°kratom in republikancem, da niso glasovali za vladno resolucijo - Pellovi neprepričljivi izgovori, da je bila vlada vedno za pomiritev jg (Od našega dopisnika) Danes se je zaključila razprava o zuna-■ei»okrkt-POS'anski zbornici z glasovanjem o pred-! bila anske resolucije, v katerem je rečeno, ti vlade tudi v razgovorih v ZDA učin- *tiiki in vho utrditev odnosov med atlantskimi ?a nadaljeva- -—— :—- m Florenci, da bi se o razpisu teh volitev razpravljalo po kongresu. Predsednik poslanske zbornice Leone je namreč zahteval, naj se začne razprava o tej zadevi že prihodnji torek, ko bo zbornica še vedno lahko pravočasno sklenila, naj bodo volitve letos v decembru namesto v maju prihodnjega leta, kot bi hotela vlada. Zanimivo je, kako je prišlo do umika resolucije KPI. pred glasovanjem so Togliatti, Pa-jetta in drugi poslanci KPI obiskali sedež socialistične parlamentarne skupine, kjer so se sestali z Nennijem Pertini-jem in drugimi socialističnimi voditelji. Zanimivo je, da sta se Togliatti in Nenni sestala danes ponovno prvič po dolgih 16 mesecih. Togliatti je takoj izjavil, da upošteva razloge socialističnega predloga [‘^Stfvah® POlitike>>' ijUjevabl vlada, naj v «skka Vnanjo po- ls®e£du 2 doseda-ftio ^ Za to ISjanovaSOVaU poleg h C? : sam° še li- h se ,t lsU in faši- v|aVo 2godil° Prvič, > glnc ni° Poli' S tudi fl^vab kot po j^ičemokrati in k5Ioti. resoluciji muhisti in so- : «‘^e, ki je bil Silane1" kpt S° Sa ^Latti*m 5"« "fr ^ S Sorici-l vTo?liatti jsdpv-* i>ii^irgi'eru ^npro,i TL?°kripti?La.SOva.li zdru-liberalci, Sv_, Medtem i— )eSa predloga re- “™hPakomalCi pou Sta ta na^ntar’ih. C 2lasti vlada „ vMožaiPlie bi> o-k ganski ,be8nija m NI allko „ t‘fm°kraciji. !MI<1aneverriseiemo še ' , "dioJo- gn’ia' ki eaplin -°be'nske n, ]u- Benetkah za umik komunistične resolu- | je vlada vedno želela zboljša-cije, kar je pozneje tudi storil. Pred glasovanjem je med drugimi govoril o zunanji politiki tudi Saragat, ki je ponovil stališče svoje stranke do raznih mednarodnih vprašanj v prvi vrsti glede brez-atomskih področij. Pri tem je dodal, da je potrebno danes «brez optimizma in brez pest mizma storiti vse napore, da pomiritev ne bi propadla«. Za republikance je govoril Macrelli, ki se je izrazil od ločno za pomiritev in za miroljubno koeksistenco. Nato je govoril Pella, ki se je neprepričljivo izgovarjal in prepričeval, da je vlada vedno vse storila, da bi prišlo do pomiritve in se je pod pritiskom javnega mnenja izogibal takih izjav, s kakršnimi sta prišla s Segr.ijem iz ZDA in ki so naletele na odpor celo znotraj krščanske demokracije same. Dejal je — podobno kot včeraj Nenni — da «Italija lahko z izboljšanjem mednarodnega položaja samo pridobi, s poslabšanjem pa lahko vse izgubi«. Poudarjal je tudi, da "'"m. """'M I,HUMIH Umrl *ral Marshall -Gt°N 16 h • ’— Da- v w b°lnišn,ci > 7»91 Geor7Ba\Tlngtonu h let n , Marshall. Mnuarja je bil Udei;i",Stownu C‘‘ V se je Fran- Sf-^čelniu svetovne glavnega O konrf°Zenih «»• d ^5-^lti i '"^rence v # '"i J* bi] ” Potsdamu. j^iei- U°slanec sednlkov M, Je j,- na , i,,»! inPosredovi ;/ '«Je h,-, kotn Kitaj-al med unisti. Le- L1'ttail'likami!,n?Van 7« INjU6 predi ' jun>ja 4aP htoč 5aal načrt V« Tru: 1 tih, blesto brambnega ,^8^.1951. 36 ZaPustil .nač:el n i- k ** inv^UijohzBal- lil... mini iii iiiii umnimi Minimumi iiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiumiiim minimum iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Tiskbvnu konferenca Draga Kunca FLRJ noče kandidirati v Varnostni svet OZN Obsodbe vredno obujanje spominov v Avstriji na vdor v Srbijo leta 1914 "januarja * aSVS: (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — «Lahko izrazimo samo presenečenje, oziroma bolje rečeno, obžalovanje, da se na sedanjem zasedanju skupščine OZN pri volitvah nestalnega člana v Varnostni svet dogaja nekaj podobnega kot pred petimi in desetimi leti med hladno vojno. V takšnem položaju, kot je sedaj, Jugoslavija nima nobene želje niti namena kandidirati za nestalnega člana«, je izjavil danes na tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva Drago Kunc, v zvezi s težavami z izvolitvijo tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta in glasovi, da bo Jugoslavija postavila svojo kandidaturo. Na vprašanje, ali bo Jugoslavija pri volitvah v Varnostni svet spoštovala (igenilemenski sporazum« in sporazum o zemljepisni raz. delitvi mest, je Kunc izjavil, da je Jugoslavija za spoštovanje «gent!emenskega» sporazu. ma in za zemljepisno razdelitev mest v Varnostnem svetu, toda za pravo zemljepisno razdelitev. V zvezi s proslavami, ki so jih te dni organizirali na Koroškem ob 40. obletnici plebiscita in z obujanjem spominov na 11. oktober leta 1914, ko je 7. avstrijski pionirski bataljon habsburške vojske prekoračil meje Srbije, je Kunc Izjavil; ((Obujanje spo minov na zadnji dve svetovni vojni, v katerih so naši narodi bili žrtve napada, ne prispeva k boljšemu medsebojne- mu razumevanju in dobrim sosednim odnosom.« Kot je znano, sta se proslave v Oberfellachu, na katerih so obujali spomine na dogodke 1914. leta, udeležila avstrijski kancler Raab in o-brambni minister Graf. Po pisanju nekaterih grških listov, je grška vlada sklenila, da se v sedanjem položaju v Grčiji ne zgrade raketna o-porišča. V zvezi s temi vestmi je Kunc izjavil, da se stališče Jugoslavije glede brez-raketnih in brezjedrsitih con ni spremenilo m da bi v skladu s tem, kolikor bi se pisanje grških listov potrdilo, to pomenilo hrabrilno pobudo naporom za utrditev miru v tem delu sveta. Drago Kunc je nadalje izjavil, da obisk predsednika nacionalnega sveta Indonezije za načrtovanje Mohameda Jami-na v Jugoslaviji spada v o-kvir stikov in tesnega sodelovanja, ki se uspešno razvija med obema državama. Kunc je potrdil, da je minister Ja-min prinesel predsedniku republike maršalu Titu osebno pismo predsednika Sukarna. O vsebini pisma pa ni mogel ničesar povedati. Kunc je nadalje obvestil novinarje, da so netočne vesti, da so se končali razgovori, ki se dalj časa vodijo v Beogradu o finančnih vprašanjih med Jugo. slavijo in Sovjetsko zvezo, in da se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja o ureditvi javnih dolgov Jugoslavije Švici in Veliki Britaniji, ki so bila začasno prekinjena. B. B. nje odnosov s «sovjetskim svetom« ter navajal pri tem Del Bojev obisk v Moskvi in Varšavi. Tudi za sestanek med Hruščevom in Eisenhovverjem je rekel, da ga je vedno vlada pozitivno ocenjevala. Pohvalil se je nato, da je na pobudo Italije že prišlo do stikov med petimi zahodnimi država, mi, ki so članice odbora desetih za razorožitev, za katero je dejal, da mora biti ((postopna ob istočasnem primernem nadzorstvu, istočasnost pa mora biti tudi med navadno in atomsko razorožitvijo, ki mora napredovati vzporedno s sporazumi za varnost«. Za predlog Hruščeva o razorožitvi je rekel, da ga je vlada sprejela «z zanimanjem«. Ko je odgovarjal na zahtevo levice, naj vlada spremeni svoje stališče do perečih mednarodnih vprašanj, je Pella izjavil, da stališča do nemškega zedinjenja ne more spremeniti, glede Berlina pa da je potrebno upoštevati, da bo ponovno postal glavno mesto združene Nemčije. Povedal je tudi, da vlada ne bo zahtevala svojega sodelovanja na sestanku najvišjih, če se bo razpravljalo samo o Berlinu. Ce pa se bo razpravljalo o vprašanjih, ki zadevajo evropsko varnost, potem bo morala biti prisotna tudi Italija če bodo povabljene na sestanek še druge države. Ob zaključku svojega govora je poudaril potrebo po koordinaciji med politiko šestih držav evropske skupnosti, češ da ((evropska konstrukcija ni proti nikomur naperjena m je odprta za sodelovanje z vsemi državami Zahoda« vse «v okviru zahodnega zavezništva«. Končno je Pella povedal, da bosta s Segmjem uradno obiskala London v drugi polovici prihodnjega meseca. (Vest je v Londonu potrdil tudi predstavnik Foreign Officea) Sledile so glasovalne izjave Komunistični poslanec Pajet-ta je med drugim dejal, da je današnji Pellov govor razočaral tiste, ki verujejo v mir. Vsi ostali pa so povedali, kako bodo glasovali, in obrazlo. žili zakaj. Danes je bila seja vlade, na kateri so ministri odobrili več zakonskih predlogov, med njimi tudi predlog zakona za podporo prebivalstvu s poplavljenih področij. ročja. Ni potrebna evakuacija.« na kraj nesreče so takoj odšli posebni strokovnjaki. V o-brambnem departmaju izjav. Ijajo, da letala prevažajo a-tomske bombe razdeljene na dva dela, zaradi česar je jedrska eksplozija praktično nemogoča. Toda nekatere jedrske bombe imajo vžigalnik s konvencionalnim eksplozivom, ki lahko eksplodira v primeru incidentov. Eksplozija tega vžigalnika bi lahko povzročila širjenje jedrskih elementov, ki sestavljajo bombo, v obliki radioaktivnega prahu. Zvedelo se je, da so oddelki ameriškega letalstva našli celo jedrsko bombo, ki jo je prevažal bombnik —««----- NOVI DELHI, 16. — Indija in Pakistan sta včeraj začeli pogajanja v zvezi z obmejnimi spori na področjih med Asa-mom in Vzhodnim Pakistanom ter med Zahodno Bengalijo in Vzhodnim Pakistanom .Istočasno so se začeli v Karačiju razgovori o nerešenih finančnih vprašanjih med obema državama. Lloyd v Parizu Adenauer pa v v začetku novembra Londonu v decembru Mac Millan misli odpotovali za daljši čas v Afriko, da pripravi reorganizacijo afriške politike - Časopisna vojna med laburistično levico in desnico I !,l,,l|lll||||||„„m|||||||||||||||||||||||||||„||||,|„||,||l|l|||,||l||||||l|||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||H|||||||||||||| hjave pomočnika državnega tajnika ZDA jev bližnji prihodnosti ^renca na najvišji ravni et^'n9 obtožuje Kitajce, da ovirajo pomirjenje PO- $ £Žna° Be 7"^' ' atV, °erdmg ■ ,1 1 «aSa visov? 0sebne I ifSi t.hiOra ,.naivUji i?H v *“0ra ♦ >i -St- -ta sesta- 'h Lv H ■“ na- N , d C A uaTaJ ravnini "ti fe^tiv- se „. a.lr>g pou. e^‘k> sesr, port p/: „ e bi 0 tak sestanek vsakikrat, ko bi želela, enostavno s tem, da bi povzročila krizo Mi verjamemo kakor vsakdo drug v veljavnost osebnih razgovorov na visoki ravni, toda ne verjamemo mnogo v razgovor zaradi razgovora« Berding, ki je govoril v Washingtonu, je izjavil, da so ZDA zaskrbljene zaradi ((pomanjkanja občutljivosti, ki so jo pokazali kitajski komunistični voditelji do izjav Hruščeva v Pekingu, da se je treba izogniti oboroženemu spopadu med Vzhodom in Zahodom«. «Zdi se,» je dejal dalje, «da smo v položaju, ki bi se lahko tolmačil na dva načina: ali se Peking v sedanjem trenutku ne strinja z željo Moskve za popustitev napetosti, ali pa po mnenju Pekinga to zavzemanje za mir ni iskreno. Menimo, da če je Sovjetska zveza iskrena v želji, da se ohrani mir, ima tudi sredstva, da zagotovi neko mero odgovornosti za kitajske komuniste. Ko to ugotavljamo, nočemo nikakor zavzeti negativno stali, šče. Samo mislimo, da molčati spričo sedanje anomalije v komunističnem svetu bi pomeni- lo, spodbujati dvoumno stališče, ki bi lahko vplivalo na temeljno vprašanje miru in vojne.« Zatem je Berding izjavil, da na Daljnem vzhodu ni bilo no. bene pomembne obljube o zmanjšanju mednarodne nape. tosti. Berding je dalje izjavil, da je Sovjetska zveza običajno ((podpirala avanture kitajskih komunistov, zato da se oddolži za podporo, ki jo je dobila od Pekinga v težavjiih trenutkih, kakor v primeru Madžarske«, «Seveda,» je dejal Berding, «to se ni zgodilo v zvezi z vprašanjem indijske meje, in lahko so še drugi primeri nedavnih kitajskih pretiravanj, ki so povzročila negativne re-akcije v Moskvi. Toda P°‘e6 ideoloških vezi je komunistična Kitajska odvisna od sovjetske gospodarske in vojaške pomoči; poleg tega imata Sovjetska zveza in mednarodni komunizem korist, da imata za zaveznico najbolj obljudeno državo sveta. Neumno bi bilo trditi na podlagi teh primerov nesoglasij, da je blizu resna razpoka med SZ in Kitajsko.« A. P. «»------ Danes novo «!zpraševanje» tunika HI. MOSKVA, 16. — Agencija TASS javlja, ‘da je bil Lunik III. nocoj ob 18. uri oddaljen od Zemlje 267.000 kilometrov in da je njegova hitrost bila 1,2 kilometra na sekundo. Temperatura in pritisk v notranjosti Lunika sta, kakor so ju predvidevali. Znanstveni instrumenti, oddajniki ter sončne in kemijske baterije redno delujejo Ob 18. uri je bil Lunik še vedno v ozvezdju Herkul. Jutri ga bodo ((sprašali« med 10. in 11. uro po srednjeevropskem času. Sovjetski inženir Merkulov Je danes obrazložil moskovskemu radiu, kako vodijo sovjetske kozmične rakete. Povedal je, da je v raketi avtomatični pilot na giroskop. Ta reagira na sleherni odklon rakete od prej določene smeri, najsi bo še tako majhen; reakcija giroskopa se prenese na aparate, k: usmerjajo raketo. Avtomatični pilot ima ((mehanizem-programa, ki vodi raketo po prej določeni poti. S tem vodi najprej raketo v strogo navpični smeri, nato jo postopoma nagne. Inženir Mericulov je izjavil tudi, da se uporablja neke vrste «motor na vijake«. Gre za sistem motorjev nameščenih na stenah trupa rakete; ko začne eden teh motorjev delovati, se nagne raketa na eno stran, če se spravi v pogon motor na drugi strani rakete, se raketa nagne na drugo stran. «» ----- Trčenje letal: eno je prevažalo atomsko bombo WASHINGTON. 16. — V bližini Hardingsburga v državi Kentueky sta se v zraku trčila bombnik «B &2» in oskrbovalno letalo «KC 135». Pri nesreči so zgubili življenje 4 člani posadke, šest pa jih je bilo ranjenih. Kakor javlja poveljstvo ameriškega strateškega letalstva, je bombnik prevažal atomsko bombo. Pripominjajo pa, da ni nevarnosti eksplozije. Informacijski urad vojaškega letalskega oporišča v Columbusu v državi Missis-sippi, kateri sta pripadali one letali, je objavil poročilo, ki pravi: «Ni nevarnosti atomske eksplozije. Iz razlogov javne varnosti so bili obiskovalci po-zvani, naj ostanejo izven pod. m Afriko, kjer bo ostal dva tedna ali tri. Ugotavlja se namreč, da je Afrika sedaj glavna skrb britanske vlade. Potrebno je uvesti povsem novo afriško politiko, ker se bliža čas neodvisnosti Nigerije; poleg tega prihajajo vprašanja Kenije, Njase in Rodezije v odločilno fazo. Mac Millanu pripisujejo namen centraliziranja afriške politike, s tem da bi ustanovili ministrstvo za prekomorska ozemlja. V pristojnost tega ministrstva bi spadalevse zadeve, ki so sedaj spadale vse zadeve, ki so sedaj stva za kolonije, za Common-rvealth in zunanjega ministrstva. Danes je Mac Millan imenoval nekatere nove ministre nečlane ožje vlade. V ponedeljek bo objavljen popolnejši seznam vseh imenovanj. Za ministra za mornarico je bil imenovan lord Carrington, ki jma 40 let. Od novembra 1956 je bil angleški visoki komisar v Avstraliji. Neodvisni konservativni list «Daily Express» piše, da bo Aneurin Bevan začel novo o-fenzivo proti Gaitskellu in proti desnici v stranki. List pravi, da bo ta napad sprožil na sestanku vodstva stranke, ki bo 28. oktobra, ter na izrednem kongresu stranke, ki tiMiimimiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiitimimiimiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimtiiutiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Veliko razburjenje v Parizu zaradi atentata na Mitterranda LONDON, 16. — V poučenih krogih izjavljajo, da bo zunanji minister Selwyn Lloyd odpotoval v Pariz v prvi polovici novembra, kjer bo začel številne razgovore, ki naj premagajo nesoglasja med Veliko Britanijo in Francijo. Se posebno se predvideva, da bosta Lloyd in De Murville govorila o sestanku na najvišji ravni in o NATO. Dan potovanja je bil že določen in bo verjetno v kratkem sporočen. V istih krogih poudarjkjo, da je eden glavni smotrov nove angleške vlade izboljšati odnose s Francijo in Zahodno Nemčijo. Britanski poslanik v Bonnu sir Christopher Steel pa je danes obiskal kanclerja Ade nauerja. Domnevajo, da sta govorila o napovedanem obisku Adenauerja v London. Predstavnik bonnske vlade von Eckardt je izjavil, da bo kancler verjetno odšel v London 'decembra. Če pa bi obisk sovpadal s časom konference najvišjih ali konference zunanjih ministrov, bi ga odložili. Dodal pa je, da bi po mnenju bonnske vlade bil koristen sestanek še pred konferenco najvišjih, V poučenih krogih se je izvedelo, da bo Mac Millan odpotoval prihodnji mesec v Atentat se povezuje z izjavami zloglasnega poslanca Neuvvirtha Kralj Mohamed je ponovno sprejel Ferhata Abasa PARIZ, 16. — V Parizu vla: da veliko razburjenje zaradi sinočnjega atentata na senatorja Mitterranda, ko se je ta vozil s svojim avtomobilom domov. Na srečo je Mitterrand pravočasno opazil, da mu sledi avtomobil, in je naglo zavil v neki park, skočil za zid ter se skril v grmovje. Napadalci so s sedmimi streli iz brzostrelke zadeli njegov avtomobil in zbežali. Zaskrbljenost je toliko večja zaradi sinočnjega žuganja skrajno desničarskega poslanca Neuvvirtha, ki je izjavil: »Drama je zelo blizu. Znano mi je, da so komandosi najetih morilcev že prekoračili špansko mejo. Osebnosti, ki jih je treba umoriti, so že določene. Na ta način se upa da se bo dovolj vplivalo na prebivalstvo, zato da ne posreduje. Tako bi osemnajst mesecev po nekrvavi revoluciji lahko utegnili biti priča eksploziji notranjega bratomornega spopada.« Zvedelo se je, da je policija začela številne preiskave na domu nekaterih znanih skrajnežev. Znano je, da je Mitterand zavzel liberalnejše stališče v zvezi z Alžirijo. Nevarnost, kateri je ubežal Mitterrand, grozi še drugim osebnostim, ki se zavzemajo za liberalnejše rešitev alžirskega vprašanja, čeprav niti zdaleč ne priznavajo Alžircem pravice do ne odvisnosti. Na seznamu so baje štirje politiki, štirje časnikarji in dva visoka funkcionarja. Nekateri omenjajo tudi Mendes Francea in samega generala de Gaulla. Nobenega dvoma ni, da je atentat orga nizirala taiko imenovana rde roka, ki je že organizirala več podobnih atentatov v vsej Evropi proti tistim, ki so kakor koli podpirali Alžirce. V Parizu se sprašujejo, kaj bodo storili francoski skrajneži v Alžiriji, če bi res prišlo do pogajanj med francosko in alžirsko vlado. Vodstvo KP Francije je objavilo izjavo, s katero poudarja nujnost začetka pogajanj 7. alžirsko vlado in zahteva prepoved skupine «PM 13», t.j. skupine «aktivistov», ki bi morala imeti čez nekaj dni kon gres v Parizu. Kljub vsem sedanjim težavam pa se množi število osebnosti, ki poudarjajo, da bosta morala prej ali slej zmagati zdrav razum in stvar miru. Za govornik Ben Bele Serif je nocoj pred odhodom v Maroko izjavil: «Samoodločanje pripada kategoriji koncepcij, ki i-majo lastno dinamiko. Prepričan sem, da bo prinesla mir; in mir v Alžiriji pomeni svobodno in plodno sodelovanje med Francijo in Alžirijo.« V Rabatu je maroški kralj Mohamed danes že drugič sprejel predsednika alžirske vlade Ferhata Abasa. Po razgovoru je Ferhat Abas izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori v Maroku in z «velikim razumevanjem«. ((Prišli smo v Maroiko. je dodal, da v imenu alžirske vla de pozdravimo kralja Mohameda. Alžirska ylada je čutila tudi svojo dolžnost obnoviti stike in izmenjati poglede s kraljem in z njegovo vlado po odgovoru alžirske vlade na govor generala de Gaulla. -— « »— - Popovič obišče Kubo NEW YORK, 16. — Na vabilo kubanske vlade bo držav- ni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije, Koča Popovič v času od 19. do 22. oktobra uradno obiskal Kubo. Kočo Popoviča bosta na potovanju spremljala stalni jugoslovanski delegat pri OZIN Dobrivoje Vidič, in prvi tajnik veleposlaništva v Washingtonu Ante Topali. o »---- Tito na Brionih BEOGRAD, 16. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes iz Beograda na Brione, kjer bo ostal na rednem letnem zdravljenju. Kot je znano, si zdravi maršal Tito že nekaj let na Brionih lumbago. «»—— Zvišanje invalidnin v FLRJ za 53 odst. BEOGRAD, 16. — Zvezna skupščina Jugoslavije je sprejela danes zakon o državnem knjigovodstvu, spremembe in dopolnitve zakona o invalidih in nekatere druge zakonske predpise. Po zakonu o družbenem knjigovodstvu bo ustanovljena enotna samostojna javna služba za zavarovanje zakonitosti materialnega in finančnega po slovanja gospodarskih podjetij. ustanov in organov, ki razpolagajo z družbenimi sred-stvi in lastnino. Služba družbenega knjigovodstva bo zbirala in analizirala podatke, jih dajala na razpolago organom upravlja-! n j a in načrtovanja in prispevala ukrepe za zajamčenje zakonitosti poslovanja. Služba bo organizirana v okviru sedanjega bankarskega sistema kot samostojna enota. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih in mirnodobskih invalidih' izboljšuje materialni položaj invalidov. Z zakonom se bodo povečale invalidnine povprečno za 53 odstotkov, poleg tega bodo_ invalidi, ki izpolnjujejo določene pogoje, imeli pravico na poseben invalidski dodatek v znesku 10.500 dinarjev. Devctnadstropna hiša v nevarnosti da se zruši MILAN, 16. — Danes ponoči so ob sodelovanju gasilcev in policije nujno izpraznili de-vetnadstropno hišo v Ulici Or. sin1, ker je nastala nevarnost, da se zruši. Hiša je last INA-CASA in v njej stanujejo nameščenci telefonske družbe STIPEL. Zgrajena je bila pred enim letorn. V prvem poslopju so že zdavnaj nastale razpoke, ki so jih tehniki stalno nadzorovali. Včeraj popoldne in pa ponoči so se razpoke nevarno razširile in zato so v vsej naglici odredili izpraznitev hiše. Izselilo se je 38 družin, ne da bi mogle odnesti pohištvo in drugo. Zjutraj so se porušili nekateri notranji zidovi. Imenovali so posebno komisijo tehnikov, ki bodo poslopje pregledali; da ugotovijo, ali. je nevarnost, da se hiša zruši Tehnična komisija je pozneje ugotovila, aa ni nevarnosti, da bi se h ša vsak hip zrušila. Zato so dovolili druži- nam, da odnesejo iz stanovanj najnujnejše piedmete. Ob 17. uri so znova pregledali teren okoli poslopja. V 24 urah bodo izrekli končno sodbo. PALERMO, 16. — Gasilci so odredili izpraznitev 11 družin, ki štejejo skupno 40 oseo, iz trinadstropne hiše, ki ji grozi nevarnost, da se zruši Vče. raj so nekateri opazili nevarne razpoke v zidovju. Gasilci so pri pregledu ugotovili, da se razpoke širijo, in so zato odredili takojšnjo izpraznitev hiše. Hranilni prašek za vesoljske potnike Agencija TASS sporoča, da so sovjetski znanstveniki dobi-li^ iz nekaterih vodnih enoceličnih rastlin hranilni prašek za vesoljske potnike. Prašek, ki ga pripravlja biološki oddelek leningrajske univerze, vsebuje več vitaminov kakor citrona in več proteinov kakor ((francoski fižol«. TASS dodaja, da prašek lah. ko sprošča tudi kisik in vsrkava ogljikov oksid. Iz ZDA javljajo, da so pripravljeni načrt, na podlagi katerega bodo prvi poizkus za polet v vesolje napravili s tem, da bodo v kabino «Mer-curius« postavili manekena iz plastike. Velik bo kakor človek srednje velikosti. Njegova koža iz plastike bo krivala pravo okostje bo novembra ali decembra. «Na vsak način, pravi list, bo Bevan zahteval: 1. politiko nacionalizacij. 2. Novo stališče glede vodikove bombe. S tem v zvezi omenja «Daily Ex-press« članek v levičarski reviji «Tribune#, ki je sklenila začeti široko diskusijo o vprašanjih angleškega socializma in napovedala, da bo zahtevala v začetku prihodnjega leta kongres. Teoretik laburistične levice Michael Foot je v listu ((Tribune« napadel vodstvo stranke in izjavil, da stranka «ni verjela niti v svoji program«. Danes analizira Foot v «Daily Heraldu« vzroke laburističnega volilnega neuspeha in zaključuje: «Naša naloga, ki se začenja danes in ne tri tedne pred prihodnjimi volitvami, bo spremeniti javno mnenje, zbuditi narod, preden bo njegovo samozadovoljstvo postalo neozdravljivo.« V tedniku laburistične desnice «Forward» pa piše tesni Gaitskellov sodelavec Douglas Jay, da bi morala stranka za vedno opustiti temeljno marksistično dogmo o nacionalizaciji proizvajalnih sredstev in celo spremeniti ime ((laburistična« v ((radikalno laburistična« ali pa ((laburistična reformistična«. ((Iluzije in dogme so naši najhujši sovražniki,« piše Jay. ((Ljudstvo hoče močno radikalno in reformistično stranko. Ce hoče laburizem zmagati, mora najprej odpraviti dva usodna zadržka: razredno frazeologijo in mit nacionalizacije. Sprejeti moramo odločitev volivcev in se obvezati, da v bodoče ne bomo predlagali nobene nove nacionalizacije » Do sedaj je uživala skupina «Forward» molčečo podporo vodstva stranke. Nocoj pa ni hotel tajnik Morgan Phillips komentirati članka. V ponedeljek se bo sestala «vlada v senci«, da pripravi sestanek parlamentarne skupine, ki bo naslednjega dne. Kakšno stališče bo zavzel Bevan, ni znano. «Daily Ex-press« pa trdi nocoj pod velikim naslovom čez vso stran «Bevanova bomba«, da je zvedel od Bevanovih prijateljev, da ta namerava v kratkem prevzeti vodstvo levice. Zahteve za neodvisnost belgijskega Konga BRUSELJ, 16. — V izjavi, ki jo je objavil davi »Združenje kongolskih kreolov«, t.j. združenje, ki so ga ustanovili belgijski državljani rojeni v Kongu, pravi, da mora belgijska politika v zvezi s Kongom »sedaj temeljiti na pravem dvogovoru«. ((Sleherna politika, ki se ne bi ozirala na to temeljno načelo človeških odnosov in bi vztrajala pri izvajanju vladne izjave od 13. maja, pravi izjava ,bo pripeljala do dokončnega razdora med Kongom in Belgijo.« Na koncu poudarja izjava, da namerava omenjeno združenje nadaljevati borbo za neodvisnost Konga in za odpravo kolonialnega režima. . Belgijska agencija javlja iz Leopoldville, da so po spopadih v Luluabourgu ugotovili do sedaj 30 mrtvih. Noč od po-j četrtka na petek je potekla mirno. Trideset let po ustrelitvi Vladimira Gortana Pred tridesetimi leti, m sicer 17. oktobra 1929, se je fašistični ploton razvrstil na Brsajlu proti Sokodiani v bližini Pulja in s svinčenkami uničil življenje Vladimira Gortana. Ustrelili so ga zato, ker je bil antifašist in borec za narodne pravice. Pripadal je tajni organizaciji sBorbas m bil je vseskozi a-gilen borec za pravice delavcev in kmetov. Ko je «veliki fašistični svels v Rimu sklenil uprizoriti «p!elmcit» dne 24. 3. 1929, na katerem naj bi se volivci izrekli za ali proti fašizmu, zato da pokaže svetu enotnost italijanskega ljudstva s jašiz-mom, se je Vladimir Gortan s tovariši odločil sabotirati volitve v Pazinu in okolici, Ker so fašisti prisilno gnali ljudi na volišča, so Vladimir Gortan m tovariši povzročili zmedo med vrstami prisiljenih volivcev. In ker so streljali v smeri volivcev v zrak, je po nesreči ena teh izstreljenih krogel zadela ob steno, od koder se je odbila in smrtno zadela prisiljenega volivca. Mesec dni nato je fašistična policija zaprla Vladimira Gortana in tovariše. Po znanih metodah fašistične policije je s pretepanjem in mučenjem izsilila od Gortana in tovarišev priznanje o njihovem delovanju, zato da ie fašistično posebno sodišče 14. oktobra 1929 uprizorilo proces v Pulju in dva dni pozneje obsodilo Vladimm. Gortana na smrt z ustrelilo.jo v hrbet, Viktorja Bačaca, Živka Gortana Vekoslava Kadunca in Dušana Ladavca na 30 let težke ječe. Po ustrelitvi Vladimira Gortana je mladina iz Istre, Trsta in o-kolice prepleskala zidove z napisi »Slava Vladimiru Gor. tanu, smrt fašizmu in njegovemu voditelju». Na to so borci reagirali z raznimi drugimi akcijami. 14. julija 1953 je bil postavljen spomenik pri Bera-mu, kjer so bili spravljeni zemeljski ostanki narodnega heroja Vladimira Gortana. V nedeljo 18. t. m. bo proslava ob tem spomeniku, kjer se bodo zastopniki raznih organizacij in množica oddolžili narodnemu heroju Vladimiru Gortanu z govori, sviranjem godbe iz Pazina in polaganjem vencev. Nato bo v Beramu, v rojstni hiši Via-dimirg Gortana, otvorjen muzej. Tudi v Pulju bo na kraju ustrelitve podobna proslava. •■iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiimiiiiMniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimift Resolucija glavnega odbora CGIL o nadaljnjih perspektivah borbe Program sindikalnih zahtev v zvezi z gospodarskim razvojem - Za enotno sindikalno akcijo na še širši podlagi - Izvršilni odbor FI0M proučuje rezultate dosedanjih pogajanj RIM, 16. — Danes so obja-lški ofenzivi delodajalcev. vili besedilo resolucije, ki jo je odobril glavni odbor CG1L glede sindikalnega položaja in glede nadaljnjih perspektiv Sindikalne akcije V prvem delu resolucije vodstvo ((pozdravlja z navdu šenjem proces sedanjega po-mirjenja v mednarodnih odnosih med državami«, vendar pa ugotavlja, da se ta nova smer mednarodnih dogodkov ne bo uveljavila brez ovir CGIL pravi, da bo »pozitivni razvoj gospodarskega miroljubnega tekmovanja med državami pripravil delodajalske ikupine do tega, da naložijo na ramena delavcev vse breme konkurence in protislovij kapitalizma«. «V takšni perspektivi namerava CGIL delovati, da podpre stalno napredovanje popustitve mednarodne napetosti in da se s tem uveljavijc tudi novi socialni in sindikalni odnosi v notranjosti naše arzave, s tem da se v ta namen išče sporazum z drugimi konfederacijami in da se s še večjo silo dela za koordinacijo sindikalnih pobud v mednarodnem merilu, zlasti pa na področju evropskega skupnega tržišča.« Vodstvo je mnenja, da je obračun sindikalnih borb in rezultat sindikalnih akcij v zadnjem razdobju na splošno pozitiven; še posebno pa poudarja uspeh delavcev proti politični, sindikalni in ideolo- Resolucija poudarja potrebo povečanja akcije in borbe kategorij, za katere ni bilo še mogoče obnoviti delovne pogodbe (kovinarji, tekstilci, rudarji, peki, spolovinarji in težaki). Resolucija poudarja tudi potrebo, da se v sedanjem položaju razvija obširna akcija po podjetjih, kompleksih in sektorjih, da se priborijo mezdna izboljšanja in da se poveča zaposlitev. Kar se tiče gospodarskega razvoja, poudarja resolucija, da noben razvojni načrt ne more imeti resne podlage, če se ne postavita kot temeljna smotra polna zaposlitev in izboljšanje delovnega dohodka. S tem v zvezi se CGIL zavzema za: program intervencije državne industrije, ki naj sprosti monopolističnih okovov majhna podjetja in obrtništvo in ustvari nove pogoje zaposlitve; pravica sindikatov do aktivnega sodelovanja pri nameščanju, pri kvalificiranju in pri ponovni zaposlitvi delovne sile; izvajanje obvezne zaposlitve delovne sile v kmetijstvu kot orodje za povečanje zaposlitve in za uresničenje agrarne in zemljiške preureditve. Kar se tiče enotne sindikalne politike, poudarja CGIL zvestobo načelu enotne akcije in pogajanj ter načelu sindikalne enotnosti; s tem v zvezi poudarja, da je potrebno »kle- pati trajnejše sindikalne sporazume, ki naj bodo širši in sistematičniv tudi v konfederalnem okviru. V zadnjem delu dokumenta se obravnavajo organizacijska vprašanja, pri čemer se poudarja med drugim, da je potrebno prilagoditi organizacijski ustroj novim potrebam sindikalne politike. Izvršilni odbor FIOM se bo sestal v ponedeljek zjutraj skupno z delegacijo, ki vodi pogajanja. Razpravljal bo o rezultatih diskusije v tovarnah kovinarjev v zvezi s sporom o obnovitvi delovne pogodbe in stališčem, ki so ga glede tega zavzele posamezne organizacije. «»-------- WASHINGTON, 16. — V petek bo prišla v ZDA skupina pet sovjetskih skladateljev, ki jih bo vodil Dimitri Soštako-vič. v ZDA bodo ostali en mesec. - -tl A __ NEW YORK, 16. — Jugoslo. vanska delegacija na zasedanju skupščine Združenih narodov je v zvezi z volitvami za nestalnega člana Varnostnega sveta objavila naslednje sporočilo; «V zvezi z volitvami za nestalnega člana Varnostnega sveta jugoslovanska delegacija želi izjaviti, da Jugoslavija m bila kandidat za Varnostni svet in da to tudi ni v nastalem položaju«, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vr«me včeraj: NajiviSja tempe-ra tur a 15,5, najnižja 8,1, ob 17. uri 14,2, zračni tlak 1023,1 stanoviten, veter zahodni k 5 km, vlaga 56 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, »• ol[t<>ll', Mira n(j Sonce vzide ob 6.23 in ^ 17.18. Dolžina <*neV* L ob 0 vzide Ob 17.55 in Jutri, NEDELJA, 1 • Luka -i S seje tržaškega občinskega sveta Potrditev sklepov odbora sprejetih med počitnicami Imenovanje dveh novih občinskih svetovalcev ■ Odslej se bo občinski svet sestajal po enkrat na teden ob ponedeljkih Po dobrih ireh mesecih po- biro, da ga odobri ali zavrne. Ritnic se ie snoči /.nova sestal Nato sta priAla na vrsto tržaški občinski svet in pre- razprava ni odobritev sklepov, težno razpravljal o navadnih ki jih je občinski odto,- nuj-upravnih zadevah. V začetku no sprejel na podlagi pnobla-ie župan dr. Franzil na krat- stil občinskega sveta v polet-lto povzel delo občinskega od- , nih mesecih, kot določa člen bora. Omenil je tudi sporočilo 140 občinskega zakona. To je vladnega komisariata o potr- ' za 78 sklepov, glede katerih ditvi proračuna za leto 1959 so številni svetovalci zahte-in prikazal, katere postavke | vali pojasnil. Najbolj dolga je nadzorni organ rezai. Po- i diskusija pa je nastala glede vedal je tudi, da mu je mini- I sklepa z dne 2 oktobra, po ka-ster za finance Tambroni spo- j terem se pooblašča občinska ročjh da so proračun izdatkov i uprava, da vloži toŽD.o nroti tržaškega področja dejansko družbi ICECA, ki je v Ulici ponovno vzpostavili na isti i Media zgradila hišo z enim višini, tako da je bil lahko j nadstropjem več kot ji je bilo tudi prispevek za kritje pri- dovoljeno. Občina jo je po-manjkljaja tržaške občine pri- | zvala, naj nadstropje podre, bližno enak kot doslej. Prej | toda družba se ni ozirala na so namreč imeli namen, zah- j to. Ker ni dal vladni icomisa-tevani državni prispevek še : riat občini na razpolago poli- občutneje znižati. Po županovih sporočilih ie prišla na vrsto nadomestitev svetovalcev Lonze (bivši PSD1) in Petronia (MSI) z odvetnikom Mianijem ir. d*. Ferfoglio. Giede misovskega svetovalca ni bilo nobene diskusije, v zvezi z nadomestitvijo Lonze z Mianijem pa se je svetovalec odv. Puecher precej netaktno obregnil ”0 svetovalca odv. Senigaglio, ki je prešel k PSI ter ni odstopil, kot -ie storil Lonza. Odv. Puecher je dejal, da ničesar ne očita odv. Senigagli. v isti sapi pa je dejansko obsodil njegovo ravnanje. Po Puecher-jevem mnenju bi moral turi Senigaglia odstopiti, češ da so ga volivci izbrali le zato. ker je kandidiral na listi PSDI. Puecher je pri tem omenil tudi možnost občinske krize v zvezi z glasovanjem o občinskem proračunu za leto 1960, čemur bi se lahko milo reklo vsaj moralni pritisk. Na Puecherjeve besede je najprej odgovorni načelnik socialistične skupine dr. Ptn-gherle, ki je rekel, da ni leta 1956 nihče zahteval od takratne svetovalke Gruber-Benco-ve, naj odstopi, ko je po občinskih volitvah izstopila iz gibanja, na katerega listi je kandidirala in bila izvoljena. Puecher naj ve. da je nastala v PSDI globoka Kriza ter da je prešel del njenih članov k PSI. Razkol ni nastal >e pri vrhu, marveč tudi med članstvom in po vsej državi. Odv. Senigaglia je pripadal vedno levi socialdemokratski struji in zastopal njene težnje tudi pri zadnjih volitvah. Sicer pa je po vsej državi prestopilo v PSDI ntnogo bivših socialdemokratskih občinskih in po. krajinskih svetovalcev in ni nihče odstopil razen prof. Lonze. Zato bo odv. Senigaglia zastopal v občinskem svetu tiste socialdemokratske volivce, ki popolnoma zaupajo PSI. Oglasil se je tudi sam odv. Senigaglia, ki je zlasti pouda- cije, da bi se izvedel njen sklep, ne preostane drugega, kot da reši spor sodna oblast. Nekateri svetovalci so obeodi-li ravnanje vladnega komisariata. Po odobritvi omenjenih sklepov so razDravljali o šestih sklepih Acegata in jih o-dobrili. Med njimi je bil sklep o izdatku 100 milijonov lir za polaganje in vzdrževanje napeljav elektrike, plina, vodovoda in tramvajskih žic ter sklep o 30 milijonih lir izdatka za napeljave v naselju INA-Casa pri Sv. Alojziju in v naselju S.-Sergio. Važen je bil tudi sklep, po katerem bodo premestili žično napeljavo za filobuse na Trgu Liberia ob tamkajšnji javni vrt, kjer bodo zožili pločnik za 1 meter. S tem se bo olajšal promet drugih vozil. Zupan je tudi sporočit, da so na včerajšnjem sestanku načelnikov skupin sklenili, da se bo odslej občinski svet sestajal po enkrat na teden, in sicer ob ponedeljkih. Zato pa se bo zasedanje nadaljevalo nepretrgoma vse do poletnih počitnic. Ce pa bo treba sklicati tudi kakšno nujno izredno sejo, se bodo o tem pomenili načelniki skupin svetovalcev. —_«»------ Nekaj podatkov o novih ladjah ril. da sploh ni umestno že Agencija Giulia sporoča, da tehnični organi pripravljajo vse podrobnosti za gradnjo treh prekooceanskih ladij, ki jih bodo gradili v ladjedelnicah CRDA. Po teh vesteh bo imela 35.000-tonska ladja, ki jo bodo gradili v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, prostora za 1.800 potnikov, ki bodo v različnih razredih. Na vsakih od 21.500-tonskih ladij, ki jih bodo gradili v Tržiču, pa bo prostora za 100Q potnikov. Obe 35-000-tonski ladji (ena grajena v Trstu, druga pa v Genovi) bosta vozili na redni progi proti New Yorku in bosta na tej progi zamenjali zastareli #Saturnio» in «Vulcanio». 21.500-tonski ladji pa sta namenjeni za Lloydovo progo sedaj govoriti, kako naj bi kdo glasoval glede proračuna, ko se ni začela niti diskusija o njem. Vsakemu svetovalcu je treba prepustiti svobodno iz- ............................................................................. proti Daljnemu vzhodu. Do sedaj še niso odločili, kaj bodo napravili s «Saturnio» in »Vulcanio*, ko bodo dograjene moderne 35.000-tonske ladje. Ladji sta stari, saj sta zgrajeni 1926—27. leta in bi iz tega sledilo, da bi bilo najprimerneje jih umakniti iz prometa in razdreti. Vendar pa zaradi solidne gradnje ni izključeno, da jih bodo uporabili za vožnje na manj važnih progah. Za okrepitev pristaniškega promet« Minister Jervotin tržaško-beneško Iz Rima poročajo, da je minister za trgovinsko mornarico sen. Jervolino včeraj dopoldne sprejel delegacijo predstavnikov Trsta in Benetk, v kateri so bili: predsednika pokrajin prof. Gregoretti iz Trsta in ing. Fisca iz Benetk, predsednika trgovinskih zbornic dr. Caidassi za Trst in ing. Usigli za Benetke ter predsednika pristaniških ustanov Ta-nasco iz Trsta in ing. Toniolo iz Benetk. Člani delegacije so ministru obrazložili gospodarski položaj obeh pokrajin, ki zavise od pomorskih dejavnosti in zlasti potrebe ladjedelniške industrije in državnih pomorskih družb. Minister je sprejel te izjave na znanje in dejal, da vlada upošteva potrebe jadranskih pristanišč. Poleg tega je izjavil minister, da odgovorni tehnični u-radi še vedno proučujejo obnovo in preureditev pomorskih zvez, ki jih vzdržujejo štiri državne pomorske družbe. Glede ladjedelnic pa je govoril o novih ukrepih za pospeševanje modernizacije italijanskega pomorstva in med njimi že uveljavljen ukrep o prispevkih za razdiranje zasta relih in gradnjo novih ladij. Minister je ob zaključku izrazil upanje, da bo temu ukrepu sledil drugi ukrep, "ki se bo nanašal na pomorski kredit. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiii ................................................... Živahna sindikalna dejavnost Medpokrajinsko zasedanje DZ-CGIL Priprave za stavko v ladjedelnicah Vodstvo ladjedelnice Felszegg se je obvezalo zaposliti samo 30 od 88 suspendiranih delavcev, čeprav so dobili obsežna naročila V nedeljo ob 9. un bo v Ul. Pondares zasedanje Delavskih zbornic CG1L iz Trsta, Gorice, Vidma In Pordenona. Zasedanju bo predsedoval tajnik CGIL poslanec Romagnoli. Razpravljali bodo o splošnem sindikalnem položaju in o perspektivah akcij CGIL. Nato bodo govorili o rezultatih vpisovanja v CGIL v letošnjem letu ter o napo- zacije zahtevale, da podjetje te suspendirane delavce ponovno zaposli, česar pa ni bilo mogoče v celoti doseči. Predstavniki podjetja so se namreč le obvezali, da bodo 30 delavcev strokovno usposobili in nato zaposlili. Gre za delavce raznih oddelkov in raznih strokovnih kvalifikacij, ki pa jih podjetje več ne potrebuje, medtem ko rabi več- rih za vpis članov v prihod-' je število električnih varil- njem letu. Dnevni red je zelo obširen in bo praktično obsegal vsa pereča gospodarska in socialna vprašanja treh pokrajin, tako da pričakujejo, da bo zasedanje trajalo ves dan. FIOM-CGIL se pripravlja na protestno stavko, ki bo verjetno prihodnji teden v torek skupno z delavci v Tržiču. Pobuda za to stavko je prišla od FIOM-CGIL iz Tržiča, kjer je že sedai_ položaj kritičen in je na tisoče delavcev suspendiranih, nanjo pa so pristali tudi tržaški delavci, vključeni v FIOM-CGIL, saj je pri nas položaj podoben in so perspektive vedno težje. Sindikalne organizacije še niso točno določile trajanja stavke, ker se še vedno v Tržiču pogajajo med sindikalnimi organizacijami zato, da bi bila pri njih stavka enotna. Podobni napori v Trstu pa žal do sedaj niso bili uspešni, ker Delavska zbornica (CISL) odbija vsako skupno akcijo. Včeraj so na uradu za delo razpravljali o položaju v ladjedelnici Felszegy. Kot smo že podrobno poročali, je ravnateljstvo podjetja v začetku zahtevalo, da se odpusti 152 delavcev, češ da jim primanjkuje naročil. Kasneje pa so dobili obsežna naročila s For-moze, tako da je ta izgovor odpadel. Vendar pa so med tem časom suspendirali 88 de. lavcev. Na včerajšnjem sestanku so sindikalne organi- Po sestanku župana Dušana Furlana z dr. Palamaro V devinsko-nabrežinski občini volika stanovanjska stiska Za devet novih ljudskih stanovanj je bilo vloženih kar 137 prošenj Vladni komisar je županu obljubil, da se bo zavzel za to vprašanje Kot smo že včeraj poročali, je devinsko-nabrežinski župan Dušan Furlan predložil vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari vprašanje stano- vanjske krige, ki vse bolj zajema občino oziroma občane. To vprašanje je zelo občuteno, saj je bilo za devet stanovanj v novi ljudski hiši v Nabrežjni predloženih kar 137 prošenj, kar pomeni, da je ostalo 128 družin še nadalje v takih stanovanjskih prostorih, ki ne ustrezajo svojemu namenu. Toda število družin, ki živijo v neprimernih stanovanjih, je mnogo večje, kajti kriza se občuti tako v Nabrežini kot V devinsko-sesljanskem predelu. Zato je 42 stanovanj, ki so jih zgradili v povojnih letih (v to številko je vključenih tudi zadnjih devet stanovanj) absolutno premalo in bi le odločnejši poseg oblasti lahko vsaj do neke mere rešil to vprašanje. Do vojne je bila nabrežinska občina v glavnem občina s pretežno kmečkim prebivalstvom. To se pravi, da se je gradnja stanovanjskih prostorov omejila na najnujnejše dozidave in le tu pa tam je zrasla kaka nova hiša. Po vojni se je stanje bistveno spremenilo, kmetijstvo je bilo potisnjeno v ozadje in ljudje so se lotili drugih, bolj dobič-kanosnih del. Danes prevladuje v občini delavstvo, ki je zaposleno v tovarnah v Trstu, Tržiču in v zadnjem času tudi v Stivanu, potem so tu kamnoseki in druge kategorije delavcev. Mnogi so se pričeli ukvarjati s posli, ki so povezani z naraščajočim turizmom v devinsko-sesljanskem predelu, tako da je na vsem področju občine le še nekaj kmetij v pravem pomenu besede. Posledica tega se je kmalu pokazala. Čeprav so zasebniki zgradili nekaj domov, čeprav je Zavod za ljudske hiše zgradil nekaj novih hiš, pa je število družin brez stanovanja ali s neprimernimi stanovanji raslo iz leta v leto. dokler ni doseglo sedanje kritične točke. In da bo zadeva še hujša, so vmes posegle vse mogoče oblasti, ki iz kdo ve kakih vzrokov zavlačujejo gradnjo že o-dobrenih ljud. hiš. Res je, da bi hiše, za katere je bil odobren kredit, le v majhni meri pripomogle k rešitvi stanovanjske krize, a nekaj bi le pomenile. Zato bi bilo potrebno, da oblasti sprejmejo nujne u-krepe za ublažitev stanovanjske krize v devinsko-nabrežinski občini. Doslej je že bilo nekaj sodnih izgonov in v bližnji prihodnosti jih bo še več. Kam s temi nesrečnimi družinami, ko pa občina nima niti enega zasilnega prostora, kjer bi izgnane družine našle vsaj začasno zatočišče?! V našem včerajšnjem poročilu smo omenili, da je vladni generalni komisar županu zagotovil, da se bo zavzel za to vprašanje. Upamo, da se bo njegovo zanimanje kmalu tudi v praksi pokazalo s tem, da bodo pričeli čimprej graditi one ljudske hiše, za katere je bil denar že nakazan. Za rešitev stanovanjske krize v devinsko-nabrežinski obči. ni pa bodo potrebni še drugi ukrepi. Predvsem bo treba poskrbeti, da se občini dodelijo večji krediti za pospešeno gradnjo ljudskih hiš, kajti to je edini izhod iz čedalje bolj neznosnega položaja. Toda v tej zvezi je treba tudi omeniti, da je v občini nekaj praz. nih hiš ki bi jih z majhnimi deli lahko popravili in bi lahko služile marsikateri družini za stanovanje. Čeprav gre za zasebne hiše, bi se občina — seveda če bi pristojne oblasti to odobrile — pogodila z lastniki, da bi dali te hiše v najem za določeno dobo, potem Pa v nje naselila one družine, ki jih doleti sodni izgon ter na ta način vsaj za silo pomagala revežem, ki nimajo sredstev, da bi lahko sami prišli do stanovanja. Odkup stanovanj IACP pri Sv. Ani Po stanovanjih IACP v »Vatikanu* pri Sv. Jakobu in v Rojanu so prišle sedaj na vrsto za odkup stanovanja v hišah IACP pri Domus Civica in na Stari istrski cesti. Gre za 343 stanovanj, za katere velja isti postopek kot za prejšnja. Kot smo že pisali, pa večina stanovalcev ni zadovoljna s pogoji odkupa in zahteva spremembo zadevnega zakonskega ukrepa. cev. Te delavce bodo v tečajih usposobili za to delo in nato zaposlili. Ostane še 58 delavcev, glede katerih pa podjetje ni hotelo sprejeti nobenih obveznosti in je tudi odbilo predlog sindikalnih organizacij, da bi na novem sestanku proučili različne načine izmen in na ta način te delavce zaposlili Dogovorili so se, da bodo glede nekaterih delavcev skušali urediti položaj na pogajanjih med ravnateljstvom in notranjo komisi- j°- Kdo se bolj čudi Ugotovitev tiska, da je po-kot krajinski upravni odbor nadzorni organ skrčil prom čun pokrajine za leto 1959 po posvetovanju s pokrajinskim odbornikom za proračun dr. Delisejem, kot vse kaže, ni ravno ugajala prizadetemu. Zato je dal demokristjanski agenciji «Giulia» izjavo, v kateri pravi med drugim: Začudenje določenih krogov spričo mojih posvetovanj s pokrajinskim upravnim odborom za proračunske spremem. be pokrajinske uprave se zdi vsaj čudno, če se pomisli, da smo uporabili tak način tudi lani. Tedaj so bili vsi soglasni s tem postopkom, s katerim so bili sprejeti pravični ugovori pokrajinskega odbora in sveta v zvezi z rezanjem proračunskih postavk, ne da bi se pri tem upoštevale potrebe glede izdatkov. Odbor za finance pokrajine je poleg tega tudi član komisije za finance deficitnih krajevnih ustanov. Zaradi tega je naravno in logično, da ima pokrajinska uprava lahko tudi v tem okviru koristne razgovore z nadzornimi oblastmi za čimboljšo ureditev proračuna. Razen tega se ne razumejo vzroki tolikšnega čudenja, če se spričo zahteve po zvišanju sklada za 83 milijonov vladna oblast, ki mora dati na razpolago sredstva, posvetuje z u-stanovo, ki prosi za podporo, ali bi se lahko kaj prihranilo pri drugih postavkah, ne da bi zato celotno upravno delovanje trpelo. Mislimo, da le začudenje dr. Deliseja ni na mestu. Vedeli smo, da je dr. Delise tudi član omenjene komisije vladnega komisariata, toda da odbor pokrajine najprej pripravi proračun, nato pa po svojem odborniku za proračun pomaga vladnemu komisariatu pri rezanju lastnih postavk proračunaf to pa je nekaj novega, kar je vse upravičeno osupnilo. Potemtakem bi bilo še najbolj ekspeditivno, da bi se odbor pokrajine kar vnaprej pomenil s pokrajinskim upravnim odborom glede vseh postavk proračuna, tako da bi si vsaj prihranili dvojno delo. Pa pustimo ironijo ob strani in poudarimo, da se takšno ravnanje lahko le obsoja. Nov sedež PSI V okviru delovanja za reorganizacijo in okrepitev tržaške federacije PSI bodo v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri uradno otvorili nov sedež sekcije «V. Pittoni* v Ul. Udine 51. K otvoritvi vabi stranka vse člane. V ponedeljek pa se bo sestal pokrajinski izvršni odbor PSI in bo proučil resolucijo, ki so jo odobrili na zadnjem zasedanju centralnega odbora stranke ter pobude, ki jih je treba podvzeti v lokalnem okviru, da se okrepi delovanje stranke v skladu z novim razvojem mednarodne politike in Še en lep koncert Tržaške filharmonije Dirigent Ullu in klavirski duo Della Pietra-Calvano Na sporedu Beethoven, Poulenc, Ljadov, Porrino Včerajšnji ljudski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra je bil vseskozi zanimiv. Predstavil se nam je dirigent Dante Ullu, po rodu iz Sardinije, ki pa že iz časa študija živi v Rimu. Poleg tega, da je mož na konservatoriju v Rimu dosegel vsestransko podkovanost, ni opustil tudi drugega študija in je dosegel diplomo v pravu. Za svoj včerajšnji koncert si je poleg zelo znanega Beethovnovega «Koriolana» izbral sKoncert za dva klavirja in orkestern Poulenca. Delo je bilo v Trstu prvič izvajano in ga je občinstvo toplo sprejelo. Skladba se prijetno posluša, mogoče že zaradi tega, ker se zdi tako malo originalno. (Pri Poulencu to ni nezavestno!) Posebno igra obeh klavirjev je včasih polna lirike. In priznati je treba, da sta obe pianistki — Bruna Della Pietra in Edda Calvano — znali najti vse primerne tone za kar najboljše podajanje skladbe. Za drugi del koncerta je Ullu prihranil «Osem ruskih narodnih pesmiv Ljudova, pravih drobnih biserov, za katere so bili poslušalci hvaležni dirigentu in orkestru. In končno je dirigent s Sardinije izbral še delo drugega Sardinca, nedavno umrlega Porrina, simfonično pesnitev «Sardintja». Pred izvajanjem je občinstvo počastilo pokojnega skladatelja z enominutnim molkom. Skladba sama pa je prav dostojno zaključila lep koncert, ki je bil deležen tolikšnega obiska kot vsi ostali sjesenskis koncerti Tržaškega filharmoničnega orkestra. Nadaljuje se uspeh Diane Torrieri Od ponedeljka se vsak večer z velikim uspehom ponavlja recital Diane Torrieri. I-gralka si je izbrala tri monologe, v katerih je močno poudarjena tragična nota, ki ji je očitno najbolj pri srcu. V monologu sCrna vdova» (Carlo Terron) je prikazana žena jki sicer še ni vdova, toda ob popolnoma otrplem možu, ki je telesno in duševno negiben, je ženi tako, kot bi bojem proti klerikalizmu in bila vdova. In potem, ko je fašizmu. 1 bila t> prejšnji dobi tako re- miiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiim Priprave demokristjanov za izvolitev odbora DZ KD pripravlja skupno listo s PSDI in PRI Demokristjani so včeraj neuradno otvorili polemiko in priprave za volitve v Delavskih zadrugah. Med drugim pravijo, da bo prišlo do dveh list in da bodo sedanji upravitelji Delavskih zadrug nastopili na skupni listi, v kateri bodo predstavniki KD, PSDI in PRI. Tej listi bo načeloval demokristjanski občinski svetovalec Nereo Stopper, ki je bil že do sedaj dejanski voditelj Delavskih zadrug. Na drugi listi bo po vsej verjetnosti prišlo do združitve vseh napredneje usmerjenih tržaških skupin in starih zadružnikov, ki nikakor ne morejo biti zadovoljni s sedanjim načinom upravljanja Delavskih zadrug. Mnogokrat smo že poročali o vztrajnih poskusih, da se zmanjša pomen te delavske ustanove in o konkretnih ukrepih, da se postopno ukinejo posamezni oddelki Po drugi plati smo tudi priče stalnim sindikalnim sporom, v podjetju, ki sedaj predstavlja pravi vzor, kako se ne sme raznati z osebjem. Med takimi zadnjimi poskusi je treba zlasti omeniti načrte, da se preda večina prodajaln v družinsko upravo, kar bi pomenilo tudi številne odpuste uslužbencev. Volitve upravnega odbora ne bodo mogle bistveno spremeniti položaja, ker je volilni sistem tako urejen, da bodo imeli sedanji upravitelji avtomatično Večino. Odlok vladnega generalnega komisariata št. 29 od 12. junija tega iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiHiiiinimiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMimmmiiiimtiiiiiii Včeraj je v livarni ItVA ubilo mladega delavca Nenadoma se je od žerjava utrgal težak kos naprave in padel na nesrečnega mladeniča V livarni Ilva se je včeraj v prvih dopoldanskih urah zgodila huda nesreča na delu, ki je terjala življenje komaj 26 let starega Raffaela Save-ria iz Ulice Lorenzetti 16. Sa-verio je tudi včeraj delal v livarni, poleg njega pa je bil zaposlen 48-letni Federico Cri-smani. Iz neznanih vzrokov se je nenadoma utrgal od žerjava debel kos naprave, ki je tako težak, da ga lahko dvignejo le štirje delavci, in je padel na nesrečnega Saveria, Crismania pa je le oplazil. Saverio si je zlomil desno nogo, medenico in hrbtenico ter je dobil tudi notranje poškodbe. Bolničar podjetja Gui. do Novelli mu je takoj pritekel na pomoč in z rešilnim avtom so Saveria nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. Nesreča se je zgodila nekoliko pred osmo uro, Saverio pa je okrog devete podlegel hudim poškodbam, ne da bi prišel k zavesti. Njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico; tehnično osebje in funkcionarji kvesture pa so kmalu nato napravili preiskavo v oddelku, kjer se je nesreča zgodila, da bi ugotovili vzroke tako hude nesreče. Vest o tragičnem koncu mladega delavca, ki je v livarni delal že 3 leta in 3 mesece, je napravila globok vtis med vsemi njegovimi delovnimi tovariši in v Ulici Lorenzetti, kjer je bil Saverio dobro znan. O-menimo naj še, da se je ubogi Saverio pripravil na poroko in se je zaročil pred tremi tedni. Cigarete in slivovka so ga spravile pred sodnike 33-letni Svetozar Marjanovič iz Smedereva ni imel sreče ko je 10. t. m. prišel z vlakom na izlet v Trst. Izstopil je na tržaški postaji in napravil le nekaj korakov, pa so ga že ustavili financarji in ga povabili na pregled. Dobili so mu nekaj več kot pol kilograma cigaret in 2 litra slivovke, zaradi česar so ga pri- javili sodišču. Včerai ga je 30 sodišče obsodilo na 30.400 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Marjanovič se je opravičeval, da ni vedel, koliko cigaret lahko prinese in da na meji ni razumel financarja, kaj ga je spraševal. -------- Med delom v podjetju AFA (Acciaieria Fonderia Adriatica) se je včeraj dopoldne ponesrečil 28-letni Giovanni Brai-co ki stanuje v begunskem taborišču v Padričah. Kos razbeljenega železa mu je padel na desno nogo in mu poškodoval gleženj, a ne hudo, saj bo okreval v dobrem tednu, leta namreč uveljavlja stari fašistični zakon in določa, da bo 6 članov upravnega sveta izvolili zadružniki, pet članov pa bodo imenovale razne ustanove. Qd šestih voljenih članov bo imela lista z večino glasov štiri predstavnike, druga lista pa dva. Na tak način bodo torej imeli sedanji upravitelji v naprej zagotovljenih pet imenovanih mest, saj sede v vseh ustanovah le demokristjani, republikanci in socialdemokrati. Poleg tega pa bodo dobili še najmanj dve mesti, čeprav ne bodo zmagali na volitvah. Na vsak način imajo zagotovljeno večino najmanj 7 od skupnih 11 članov upravnega odbora. Kljub temu pa bo prisotnost izvoljenih predstavnikov zelo velikega pomena, saj bo zagotavljala vsaj delno nadzorstvo nad poslovanjem upraviteljev, ki je do sedaj zelo temačno in vzbuja med člani ter uslužbenci začudenje in nezaupanje. Se vedno pa ni bil objavljen pravilnik o volitvah, tako da še ni znano, koliko kandidatov se bo lahko predložilo na vsaki listi, na kak način se bo volilo itd. Znano je samo, da bodo volitve 22. novembra in to na enem samem sedežu, na centrali Delavskih zadrugah. Tudi to določilo bo še bolj zaostrilo nedemokratičnost volitev, saj^ praktično onemogoča zadružnikom iz Vidma in Gorice, O Včeraj so na uradu za delo podpisali sporazum med sindikalnimi predstavniki in predstavniki agencij za izposojanje filmov. Sporazum določa raztegnitev na Trst vsedržavne delovne pogodbe za to kategorijo in predvideva povišanje plač za 6.50 odstotkov od 1.4.1959, V Trstu deluje 14 takih agencij. SLOVENSKI SOLSKI ATLAS dobite v Tržaški knjigarni in v ostalih slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stane 1.200 lir. Potovalni urad «AURORA» TRST, UL. CICERONE 4 TEL. 29243 organizira sledeče izlete: ob 31.10.1959 do 2.11.1959 O P A T I J O LJUBLJANO ter v ZAGREB VPISOVANJE do 17. oktobra 1959. koč izključena iz njegovega življenja velikega učenjaka, kamor ona ni mogla prodreti, čuti sedaj skoraj nekako naslado maščevanja, ker je mož popolnoma odvisen od njene pomoči. Sergio Velitti je avtor monologa, v katerem nastopi Diana Torrieri kot Napolitanka s kopico otrok. Sedaj je vdova in nihče ji noče pomagati, da bi njenim otrokom ne bilo treba trpeti lakote. Hoče se tudi predati cesti, toda končno se odloči, da otroke zastrupi. Od sedmih otrok sta dva umrla, ostale so rešili. In šele sedaj se je javnost pobrigala za te otroke in jim oskrbela življenje, medtem ko je mati prišla pred sodišče. In prav pred sodiščem se odvija ta monolog. V monologu «Noči strahu» (Massino Binazzi) je prikazana mati v celici zapora. V svoji omračenosti znova doživlja žalostno zgodbo svojih štirih otrok, ki so dorasli prav v času zadnje bratomorne vojne ter se boriti drug proti drugemu. Vsi trije sinovi so napravili žalosten konec in življenje njih sestre ni bilo ravno vzorno. Diana Torrieri se je pokazala velika umetnica tudi v monologu, ki pomeni poleg duševnega tudi fizični napor, kakršnega ne bi zmogel katerikoli sicer dober igralec ali igralka. Težko je reči, v katerem od monologov je prišla bolj do veljave njena igra. I-gralka ima v oblasti vsa sredstva močne igre, ki jih zna racionalno uporabljati v stilu dozorele umetnice. Po napovedi se bo recital ponovil še petkrat in je torej še priložnost za obisk predstave ,ki zasluži vse zanimanje in pozornost. ——c*----- Vlaganje prošenj za akademsko leto 1959-1960 Podporno društvo »DIJAŠKA MATICA« v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1959-60. 1. Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno denarno brezobrestno posojilo. 2. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarro-ti 31. 3. Gornji naslovi sprejemajo prošnje samo še danes 17. t. m. 4. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. Spravil ga je še v večjo zadrego Hudo je, če ne moreš plačevati najemnine in ti grozijo s sodnim izgonom iz stanovanja. Tako se je godilo konec leta 1956 Ettoru Zornadu, ki je že obupoval in ni vedel, kaiko naj bi si pomagal. Kmalu nato pa je srečal Alberta De Narda iz Lonjerske ceste štev. 20, kateremu se je potožil, De Nardo je Zornada potolažil in mu obljubil, da ga bo rešil iz zadrege, seveda če mu bo dal za to nekaj denarja. Za prve stroške je zahteval 9.000 lir. Priporočil mu je, naj poskrbi za redno plačevanje najemnine in dolga. Od marca do septembra 1957 je Zornada izročil De Nardu skupno 63.000 lir in je bil prepričan, da jih je De Nardo izročil u-pravniku hiše Mariju Diegu. Toda oktobra istega leta je Zornada dobil sodni izgon. Tedaj je Zornada spoznal, da nekaj ni v redu in je De Narda obtožil, da si je pridržal denar, namesto da bi ga izročil odvetniku Pepeu, ki je zastopal lastnika hiše, v kateri je Zornada stanoval. Sledila so zasliševanja in preiskave, končala pa tako, da je Zornada odstopil od tožbe, De Narda pa so oprostili goljufije. Slovensko narodno gledališče v Trstu JUTRI 18. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk* v KRIŽU Paolo Levi Po čem je resnica drama v dveh delih KSHKHKHKHHaHH! ( OLBPALlSČA ) ABONMAJI ZA »VERDI* Pri gledališki blagajni »Verdija* so začeli sprejemati potrdila abonmajih na novo operno sezono, ki jo bodo otvorili 12. novembra s predstavo Verdijevih »Vespri siciliani*. ms-------- TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri ponovitev predstav Diane Torrieri: Sergio Velitti: »Modro blago*; Carlo Terron: «Crna vdova*; Massimo Binazzi: «Noči v strahu*. C KINO D Excelsior 15.00, 17.00, 19.45, 22.10 «Nekomu ugaja toplo*, M. Monroe, T. Cur.iS. Fenice 15.00 »Človek naprodaj*, Frank Sinatra, Eleonor Parker. Cinemascope, teehreicolor. Arcobaleno 16 00 «Dnevmk Ane Frank*, Millie Perkins. Supercinema 16.00 »Tajna akcija*, John Drevv, Jean Sterling. .Cinemascope. Filodrammatico 16.00 «Moja zemlja*, R. Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemasc. Techn. Grattacielo 16 00 «Moja zemlja*, R. Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemascope, Techn. Cristallo 16.30 «Naiakarice», Ugo Tognazzi, Giovanna Ralli. Capitot 16.00 «Maigret in primer Sami Fiacre*, Jean Gabin, Valentine Tessier. Astra Rolano 16.00 «E1 Hakim*, N. Tiller, O. W. Fischer. Teeh-nicolor. Alabarda 16.00 «Moralist», Alberto So rdi. Aldebaran 16.00 »Mačka na vroči pločevinasti strehi*, Elizabeth Taylor, Paul Nevvman, Buri Yves. Technicolor. Cinemascope, technicolor. Zadnji dan. Ariston 16.00 »Blesteča ljubezen*, Gary Grant m Deborah Kerr. Cinemascope, etchmcolor. Aurora 1630 «Kasim, indijska fu-rija», V. Mature, A. Aubery. Cinemascope, technicolor, Garibaldi 16.00 «Veliki Caruso*, Mario Lanza, Ann Blyth. Ideale 16.00 «La violetera*, S. Montiel in R. Vallone. Impero 16.30 «Serifka», Ugo To-gnazzi in Tina Pica. Italija 16.30 «Les amants*, Jean-ne Moreau. Moderno 15.30 «Grešniki v modrih hlačah* (Les Tricheurs), Pascal Petit, Jacques Charrier. Prepovedan vstop mladoletnim. S. Marco 16.00 «Malesia», James Stevvard, Spencer Tracy, Valen, tina Cortese. Savona 16.00 «Sedmo Sinbadovo potovanje*, O. Grant, K. Ma-thews. Cinemascope, technicolor. Viale 16.00 «Ob zatonu usmrtitev*, John Agar, Mamie Van Doren. um n m mm m n mm n mn m n minili milimi IZLETI IZLET SPDT NA NANOS Zbiranje za odhod na Nanos ju. tri, v nedeljo ob 6,30 pri glavni avtobusni postaji na Trgu Li-berta. Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednješolcev, Taborniki in klub «Simon Gregorčič* iz Gorice priredijo v nedeljo 25. oktobra MLADINSKI IZLET ) v NOVO GORICO in v TOVARNO ANHOVO Vpisovanje vsak dan v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Vpisnina 800 lir. Odhod iz Trsta in Gorice s posebnimi avtobusi. Ob 9. uri v hotelu »Sabotin* zajtrk, nato ogled tovarne. Ob 12. uri kosilo in ob 16. uri kulturni program v novem domu v Anhovem. Sledi sprejem in zabava. miiimimliiiiiliiiiiiiiiimilmiiiimiimmimiiiimmmiiimmmmmiiiimiiimmmmmiiiiii OD VČERAJ DO DANES Vlttorlo Veneto 16.» my Schneider $ my Schneider. ‘r* j# ;J Marconi 16.00‘K ,,,. Woodward, Yd‘f,- Massimo 16.00 | poma», v,*nnn I Novo cine ji^ * sovo cine Kaoriju*. Maunt Pan a ro. TecMkč L jj ^ -00 «Souye"“ « '»i 15 20 f .00 Koncert 7io W Petroviča, pri k‘f »jj# ter; 17.30 P>eS"aa. l«J». Radijska J ški folklorni L ^ ? . 1C A ZNA OJUVKNTILA Filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 18, t. m. od 10. do 12. ure sestanek. . DAROVI IN PK1SPHVKIJ V počastitev spomina dragega očeta Andreja Spacala darujeta družini Spacal ln Kocman 15.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Andreja Spacala daruje družina Trampuž 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev dragega prijatelja Andreja Spacala darujeta družini Kariš in Sancin 5.000 lir za Di-jaiko Matico. «»——a ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 16. oktobra 1959 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Je 6 oseb, porok pa je bilo 16. POROČILI SO SE: kemik Gui-do Santorio in učiteljica Astrid Canevam, mehanik Bruno Squa-drani ln frizerka Rita Soheirll, geometer Gregono Varuzza in gospodinja Angiela Cattonar, me. hanik Ferruocio Valenoich in gospodinja Olga Nicoli, tiskar Vit-torio Chalviem in gospodinja Norma Sicur, mehanik Guerrino Ml-cheli ln gospodinja Amedea Mau. ri, prodajalec Rlccardo Bonetti ln gospodinja Vittorina Antonlni, pomorščak Luigi Russignan In gospodinja Gigliola Monaco, inštalater Mario Rabak in prodajalka Lucia Grandich. obrtnik Giuseppe Curro ln prodajalka Marlsa Glro-netti, uradnik Franco Petronio ln uradnica Aliče Troccheri, natakar Antonio Ugo in šivilja Adri-jana Cok, grafični inštruktor Ar-gio Sigon in gospodinja Maria Bobig, šofer Livio Lepre In uradnica Gianfranca Pedroochi, urad. nik Arnaldo Magrassi in uradnica Maria Luisa Leonardi, postrešček Saverio Ramlres in gospodinja Maria Štolfa. UMRLI SO: 74-1 etn a A n ita Or-landini vd. Marcucoi, 65-letna Car. mela Giuseppina Stella por. Mar-tingano, 20-letna Marisa Miniussi por. Staiffetta, 69-letni Giuseppe D'Angelo, 57-letni Giuseppe Se-meraro, 54-letn/i Luciano Costan-tini. Odeon 16.00 “f“7,"ne Alberto SordJ. ^: tli Radio 16.00 »Bud* « John Derek, Martinelli. Ted«*" sccpe. MILJ® Europa «Clovek ti1***' SOBOTA, I?- 1 RADIO 7.00 Jutranja J'*?)’ ttr^ obvezno, dr®J?‘.ir nekaliJ 12.10 Za vsakogar ^ svetu kulture; fjhti, ger Roger; 1 . %mevil le. 14.45 Evropski Ft . ________________ - “ t525 ski narodni Ples'h,estrei. ju ca; m! lili !0V> n”'“: »*“!&■ Da ..... folklorni , 18.35 Lepe nosovi: 19.00 dijstoi tednik z* $ SB» Pestra glasba, 9 Pesmi tržaških sjd yj » »i »Mesto ponoči*. _ gjiKa, . I; lz davnine* tr^Pj^ P ^ zgodba; nato R ,- vn j Boruta Lesjaka i Skaleta; 22.00 Jea«^,« Šo, minkainer. in saaJ'Sdf U 22.25 Orkester * » j field; 22.50 52».«; Riverboat rambler*' ples- TRS1 . St 11.30 Simfonična Tretja stran; L bum: l^O-Gio^S »Tosca*, oP^ii-L 21.00 Malt AJ.UV/ IVI OTU N0C jjp radijska drama- ^f 22.15 Včerajšnji k beniki. II. 1V.W V-j, - poldanska oddaj in tretji; 16.00 i -pj pij C Plešite z nami, % va; 20.30 Man« A hbj kaj sem optimist, h volo», opera v k . KOFE.V > Poročila * f f. U 15, 19.15 2J2CL.: V J., Poročila v sl ,| 15.00. fllLi % 5.00.6.15 l»P, Prenos RL, 7.15 f » jutro; 12.00 * 12.50 Glasba P°univA J ' 13 40 Kmetijska lzVoJJ|i|p5, 13 40 Kmetijska “ ^ na sadjarska gf ^ Popevke m rll“Drirf k. .»•?.? lz.air?mif,S& * 'Knaših , pesmi; 15.3U ^ pLI 16.00-17.00 Prenos (j , s bo in cha-cha-čhjj \ Rene Touzet, r_ 0 Rene Touzet; Q PL opere «Carme' „vi; L j) -Dogodki in oa: H, 22.15 Plesna 8law 1 glasba. SLOVE>f#t jz?.l m. Poročila: 5.«u*£ 10.00, an. 16.00 U 00. 22.55 8.05 Risto sav * It^jj ki iz baleta « Italijanske m ,a J 9.00 Radijska V/ 9.00 RacajBR* njo 'J 12 25 Domači n l3 30 (i nega Pohorja, Jugoslaviji v s jrraj J v ‘J* £ ^ tehnike; platnu smo L, M ranah »SvofJ*? no5f, !*, I d II dl 1 društev: Nek*) skih reviji*^ Kranju; 16.3® lože"Je; , ‘Veni (pisan glasben |- TJ zikovni po«ov halni orkester 18.45 Okno jafjfj 18.45 Okno v kaj znaš TV Dnevnik » reklame —n„ gl«^*} i' potovanje i**' porf fo, Zagreb: i , ptt Petra KonjC 13.30 M ročka; 21.0® rr'on-*» dramatiziran lih — četrti NOČNA služba lekarn INAM — Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmettl, Borzni trg 12 Valute Trst Milan Zlati funt —, 5800,— Marengo —.— 4375 — Dolar . . . 619 — 617,— Frank franc. 124,— 123 — Frank Svtc. . 148.— 143 — Sterling 1738.— 1725 — Dinar 70.— 73 — Šiling 23.79 23 70 Zlato 702,— Zah. a, marka =v= j47.75 NOV Staničic: ski rt>Par Rousseau. I. in H. tržaška f ■ rut »III- * (I s Dne. 16-‘/A zapustil n JJUOtM g » »ji ANDR iS,#1 .k* t Spat*1, &i JURSKI dnevnik 3 — 17. oktobra 1959 vetovnooa iletnem občnem zboru monetarnega J *"ovo i„edTlarodne ban^ ** ^ dohi-i razv<))> ki se je 0. JSji „ ®* dvema tednoma i ^ »0r^'ia‘5hinetOnU’ so P°‘ 1,1 1 PfeteM Z ana‘izo stanja kt*5hf£tu* Ta poroči- li * o J draS°cene podat-if ® ^ pomembnih uspe-^kot 6m k0 J* fond mo-v°) Uspeh zabele konvertibilnosti ptjv t_,roP^ )® mogla ban- t j?j *t»aritevV°^ Uspeb zabeležiti i Fj ^SJl>i Ev: i \ C\4ak» Pokazati* da je d4- 1 ■ l 0l>e uo*rieV' Poleg tega »»ti, d Ustanovi mogli pod- ,i*i ‘*o sa S° presničili sklep, ^ 8 v pred letom pfali ... ^kelhiju in da sta to zel° Pomemb-lr«(l I a*«. ’Kl so v znatni me- *voja sredstva. v znatni me- "jž 1 nS* PbiČBjne okvire K • zel° značun°’ ,Jj »nojt r“laPovi usmerili po-p* jVi, : Papore na drugo i tesieni da sta bili bolj K | Uot 2 kar priha- __ °nim. kar je za na- H ?e ie pečala pred- |t,ilev ,,.^Pravami za usta- Nki «Med: '■i L?'*' tak Imenovano «pre- ta narodnega zdru-(IDA), v 4„ n razvoj« a z ukrepi, da bi’pre- bojni < MednBrod-Jv , nd» se J« nam- V n SosPodarst da b0d° P° ‘ločen ? potrebova- , 0 4aa za prilagodi- 0 razdobje». pogojem 80- da bo to raz- a *Cai° pkro* pet let- s Wpii. 8tali&x~ v,- . C.‘rajal, laU°, da *‘ališča bi to po-1 v tem razdobju .eIe imele pra" . eHtve( š1 ‘n uvesti nove K k^Sa ft6Z soglas.ia Mo-tfi i predviH °nda' Ta določba ' da bi na Prejet; ° be fond mo-.jj )^lvojiil \,Prakso posamez- cr ™10 na^?nov’ ker ao »o jfltL jj- ekovale izredne s° posledica voj- \ fc* deti, ko se je (n °bju, j Jl.a o prehodnem ,,l( S;Ve‘°vno iasno- da je ?A k!, vzrw- ■ gosPodarstvo i h<:^7°. ‘n to Z b ‘"o Ukir, k- 1 ne bilo ,< | * razdobi tega Prehod-% L* rJb)a- Tmla sedaj pa S*- Easf6-bistveno spre' vpliv* Vedn° pod r, e« Proht 111 voine, je se- jfSf. Povsemkri P0S!ala H • i- bejše am drugačna. i| Javilo 1 * da se je veli* Vi1 kil r*šil0 p°darstev že ^Siic°anih.težk°Č' ki I j I) 5« U V0}ne; še več, 5 turigOSpodarstva re- 5 >■ ki “dl tiste osnovne dnosu navadno izraža s0 Plačilne bilan-"ala .drugimi beseda-!»'^i mn!nf m stabilna, t Niku111 Uravn nimi rezer- k ‘ bilan,. eaen: u«. ncami. mmi pla- 4?*^adnoit.p0sledic v°j- v* bt ki l8io omejitve M. *ak.e ‘isto , ,nes težkočo, . Sl6 !° razvif išanje, ki Ie industrijske v redu. Toda ™ J)B m, da ta golf otnejitv^ Vedno prakti- ""l iS,"1 » » - jem obsegu in kot neko vrsto fondov za pomoč, je jasno, da bi sicer s tem nekaterim dobro pomagala, bi pa do sedaj povsem potrošila svoja sredstva. Namesto tega pa ima banka danes večja sredstva kot kdaj koli prej. Ona sama daje letno petino vseh sredstev, ki se dajejo za potrebe razvoja vsemu svetu (ne glede na to, ali gre za javna ali privatna sredstva). Končno se banka danes pojavlja kot središče izgradnje svetovnega sistema dolgoročnega finansiranja. Pri njej že obstaja mednarodna finančna korporacija, sedaj pa se ustanavlja tudi IDA. IDA bi morala banki omogočiti, da se še pogumneje spušča v o-peracije, ki jih prej ni mogla vršiti. IDA namreč ne bo dajala posojil po bančnih pogojih, ampak pod pogoji, ki bodo znatno ugodnejši od tr-žiščnih, z dolgimi roki, z nizko obrestno mero ali celo brez nje in z vračanjem v krajevni valuti. Na ta način bo IDA s svojo milijardo dolarjev, od katerih bo petina morala biti v dolarjih in zlatu (dejansko pa bo še več), omogočala, da se z njenimi «mehkimi» posojili šibke dežele tako opomorejo, da bodo kreditno sposobne dobiti posojilo od Mednarodne banke. Pri IDA je značilno še to, da se sedaj prvič pojavlja nekdo izven ZDA, ki v večjem obsegu sodeluje pri takih načrtih. To je namreč Zapadna Evropa. Zapadna Evropa je sicer tudi v fondu in v banki, toda šele od tedaj, ko so te dežele prešle na konvertibilnost, so prevzele nase večji del odgovornosti. Sodelovanje dežel Zapadne Evrope v IDA povsem jasno kaže, da ZDA zahtevajo, da tudi druge razvite in finančno sposobne dežele prevzamejo nase svoj del bremena. Značilno je, da se obe ustanovi, fond in banka, po enem letu sicer velikih uspehov, bolj kot kdajkoli usmerjata k nalogam, ki se napovedujejo za prihodnost, in da so bili spričo tega njuni napori u-smerjeni na iskanje in trasi- ranje novih poti. Vse to je pomembna orientacija, pa tudi kot značilnost, ki kaže, da so se danes v svetu mnoge stvari spremenile. Danes se ne govori več o mednarodnem o neki zaželeni in moralni ka-gospodarskem sodelovanju kot tegoriji; to je nekaj, kar je povsod prisotno kot 'zraz neposrednih materialnih koristi, ki se nudijo vsem. To pa je prav gotovo točno, če smo si v svesti, da je nacionalno polno zaposlitev in nacionalni razvoj moč uresničiti samo v pogojih svetovne polne zaposlenosti in razvoja, predvsem pa seveda v pogojih ohranitve miru. N. P. i POMENEK Z NAŠIM t Negovanje vina od mošta dalje Opoldanski počitek pred tržaško postajo Mošt je v polnem kipenju. S tem se začne prva nega, se pravi, da imamo opraviti z onimi ukrepi, ki naj poskrbijo za kakovostno vino in preprečijo vse tisto, kar bi moglo povzročiti kakšno bolezen ali napako vina. Prvo opravilo je skrb za pravilno vrenje mošta, polnitev mošta ali vina v sod, dolivanje, kasneje pa pretakanje itd. Ne bomo govorili o dobrem ali slabem sodu, ker je to vprašanje našim vinogradnikom dobro znano in je tudi že prepozno. Pač pa se nam zdi potrebno najprej navesti nekaj besed o vrenju mošta. Navedli smo že, da mu prija temperatura 15 C. V naših nadzemnih kleteh je v teh precej hladnih dneh ni bilo in se kvasnice niso mogle razmnožiti, se pravi, da mošt ni mogel normalno vreti. Zlasti pri vrenju rdečih vin je pravilna temperatura drozge velike važnosti, ker se na ta način pravilno izlužijo barvila. Toplota vpliva tudi na dozorevanje vina. Ob neprimernem (hladnem) vremenu je potrebno segreti klet. (Za določanje temperature je potreben toplomer, ki si ga more vsakdo nabaviti za majhen denar). Ko smo sod pred polnitvijo z moštom ali vinom več ali manj zažveplali, je treba po nekaj dneh nadomestiti izgubo vina v sodu. Pri mladem vinu se namreč po glavnem vrenju zmanjša prostornina (količina), ker se zmanjša toplota in uide ogljikov dvokis. Vinski sod pa mora biti ved-no poln, sicer se vino tako ali drugače kvari (uhajanje ogljikovega dvokisa in buketov, motnost vina, kan, itd.). Močna alkoholna vina so bolj odporna proti boleznim, a vendar morajo biti stalno v polnem sodu, sicer izgubijo niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii,i,,,11111,iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiioiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA JAPONSKEM BO TELEFON DRAGO RAZKOŠJE... Telefonske družbe zaradi vljudnostne klepetavosti Tudi najbolj posloven človek se bo razklepetal o zdravju, vremenu in vsem drugem, preden bo «mimogrede» omenil tudi to, za kar je bil zavrtel številko... Ko na številčnici svojega skem ni «halo» v rabi, ker telefonskega aparata zavrtiš onih nekaj številk, kolikor je potrebno, da pokličeš nekoga, ki je «na drugem koncu žice«, in ko bo ta dvignil slušalko, boš v večini sveta slišal znani «halo». Ta «halo» velja malone za ves svet, od Narvika na evropskem severu, do zadnjih obronkov črne celine, od San Francisca na drugem koncu ZDA, do zadnjih obronkov Indije na vzhodu. Pa tudi v Avstraliji in v Novi Zelandiji ter seveda v Južni Ameriki. «Halo» bo sicer tu in tam nekoliko drugače izzvenel, v bistvu pa bo povsod enak. Edino na Japon- ga je zamenjal izraz «moši-moši». Spregovorimo nekoliko o tem čudnem japonskem izrazu in o japonskih pravilih za telefonski razgovor. Japonci so znani kot zelo praktičen narod, njihov tehnični razvoj dokazuje, da zadnjih desetletij niso zapravljali. Z druge strani pa so ohranili nekakšno tradicionalnost, ki se odraža posebno v prefinjenem obnašanju, ki s tehniko ni preveč v sorodstvu. In en odraz te tradicionalne prefinjenosti, ki prihaja posebno v nasprotje s sodobnim tehni-cizmom, je vprav njihov na- tudi na ves Pa na ne- m* d'eVasti ®‘a nVllegi'i v d0- V »a * ‘ondi ■ slgUrnosti. 0 ipi0dp0r n i16 sicer na- Žel Z pa°d °*enih raz-2 C ‘o hi adne Evrope, !8l° Prepre- predvSeJ° danes Vi vef; dežele morajo JV ukin^ °dg0v Vze“ na*e )a‘i nm rnosti' hi‘ wSo‘-n f°ndutVe' ki ae -N *°cijo, osta- V (>riia a ' se P‘>-i \ t l.° dejan Pa ‘>ste de- ,.ao is^htikoodbla striktno rmi r:- •x Tri od skupine švicarskih manekenk, ki so prišle v London, da bi tam razkazale najnovejše švicarske modne novosti čin telefonskega pogovora. Nočemo reči, da imajo Japonci monopol nad tem, toda pri njih gre ta ((prefinjenost« do skrajnih meja. Dobro vzgojeni Japonec jemlje telefonski razgovor kot nekaj svečanega, za kar velja že nekakšen ritual. Tudi najbolj posloven Japonec, ki mu je vsaka minuta šteta, je pri telefonskem aparatu slabši od najslabše naše klepetulje. Pri telefonskem razgovoru vlada pri njih zelo zapleten »pravilnik o lepem vedenju«, ki je v nasprotju z našim. Ko bo Japonec poklical svojega sogovornika, ne bo takoj povedal svojega imena, pač pa bo najprej pozdravil z že omenjenim «mo-ši-moši». Tudi drug Japonec, z onstran žice, bo najprej odgovoril z ((moši-moši». Nato bo Japonec, ki je telefonski razgovor sprožil, zelo vljudno vprašal, kdo je »ugledna o-sebnost« na drugi strani. To je proti našim pravilom o lepem vedenju, ker se mi po navadi prej predstavimo. Toda sicer uglajenega Japonca to ne moti in ko se prvi Japonec predstavi, se predstavi tudi drugi sogovornik. S tem bi se telefonski razgovor moral praktično začeti. Toda tako mislimo mi, ne misli pa tako Japonec. Kajti za Japonca bi bilo nevljudno, celo prostaško, če bi takoj načel konkreten razgovor, pač pa si Japonca začneta najprej peti slavo in hvalo za prejšnje u-sluge, ki sta si jih med seboj napravila. In te zahvale po navadi kar dolgo trajajo, kajti vspkdo hoče biti v svojem zahvaljevanju velikodušnejši od drugega, tako da temu zahvaljevanju nikoli noče biti konca, kajti nobeden od njiju bi ne hotel biti — zadnji... Ko je tako minila že minuta, dve, bi bil čas, da se govornika začneta pomenkovati o konkretni zadevi,zaradi katere je eden drugega klical. C^>u';;;°Pa je daja' IJših.. pos°jila zs biSt^ne °b zahtevi e t>bejš? biu nje- etNi 2^‘Sču 1 °d obi- ^ e ttapi iahvndar nis° blišče iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiMUHimuimHiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Stai/e Totocalcio - neusahljivi vir vedno zahtevnejše državne blagajne tega. da Z začetkom nove sezone nogometnih tekem za državno prvenstvo je ponovno oživela tudi nogometna stava, ki jo poznamo pod imenom Totocalcio. Letošnji »odmor« To-tocalcia je bil kratek, samo rekaj tednov od srede avgusta do začetka nove sezone. Zato pa se je takoj po končanem odmoru na milijone I-talijanov ponovno vrglo «na delo« v upanju, da jim bo trinajstica prinesla bogastvo. Ljudje, ki od tedna do tedna žive v tem upanju, pa niso niti opazili, da je z letošnjimi stavami nekoliko drugače kot druga leta. Za primer bomo navedli dva podatka; V lanskoletni stavi št. 36 je CONI preko svojih poslovalnic kasiral na račun stav 782.077.100 lir. Za nagrade dobitnikom pa je v i-stem tednu odštel 334.088.088 lir. Predzadnja letošnja stava pa je prinesla CONI bruto inkasa 1.049.530.000 lir. Za nagrade dobitnikom pa je šlo le 335.178.842 lir. Kako je možno, da je uprava CONI lansko leto od okroglih 782 milijonov lir razdelila dobitnikom 334 milijonov lir, letos pa od 1 milijarde 49 mi- lijonov pa komaj 335 milijonov lir. 16. junija letos je bil v U-radnem listu objavljen nov zakon glede davščin na stave. Po tem zakonu, ki ga povprečni državljan niti ni o-pazil, so se državne dajatve na stave močno dvignile. U-stanove, ki se ukvarjajo s takimi in podobnimi stavami, morajo na 300 milijonov inkasa odšteti državi 33 odst., na 400 milijonov inkasa 34 odst., na pol milijarde inkasa 35 odst. itd.. In ta odstotek se viša. Ce znaša inkaso eno milijardo lir, morajo od tega plačati v državno blagajno 45 odst. bruto inkasa. Tega ni nihče opazil in v tem je vzrok, da so letošnje nagrade sorazmerno mnogo manjše od lanskoletnih. Sicer pa je vprašanje, kako bo prihodnje leto. V ta namen bomo navedli nekaj podatkov od vsega začetka stav Totocalcio. Do leta 1948 so bile stave Totocalcio v ^ zasebnih rokah in do tedaj je znašal davek na stave 12 odstotkov kosmatih dohodkov. Od 30. junija 1948 dalje pa se je državna dajatev povi- šala na 16 odst. Z 22. decembrom 1951 se je dajatev spet povečala na 23 odst. do višipe 150 milijonov bruto inkasa. Sedaj pa smo prišli že na 33 odst. v primeru bruto inkasa do 300 milijonov ali na 45 odst., ko gre bruto inkaso čez milijardo lir. Da nam bo račun bolj jasen, bomo navedli sledeč primer: pri že omenjeni 36. lanskoletni stavi je CONI kasiral okoli 782 milijonov lir. Tedaj je bilo igranih nekaj nad 15 milijonov in pol stavnih stolpcev. Na račun državnih dajatev je morala stavna ustanova plačati v državno blagajno 230 milijonov lir. CONI je zadržal za sebe 178 milijonov lir. Za upravne stroške je šlo 39 milijonov lir. Dobitniki pa so dobili 334 milijonov lir; 50 odst. tega je šlo trinajsticam, ostalih 50 odstotkov dvanajsticam. To je veljalo do tedaj, dokler ni stopil v veljavo novi zakon od 16. junija letošnjega leta. Predzadnja stava, ki je prinesla CONI eno milijardo 49 milijonov lir, pa je že bila razdeljena takole; država je r.g račun povišanih dajatev debila 398 milijonov lir, CONI je dobil v svojo blagajno 263 milijonov lir, za upravne stroške je šlo 52 milijonov lir, dobitniki pa so dobili komaj 335 milijonov lir,' kar je bilo prav tako razdeljeno polovico na trinajstioe, polovico na dvanajstice. Ce bi veljali stari zakoni izpred 16. junija letos, bi morala znašati nagi ada veliko več, kajti iz prejšnjih podatkov vidimo, da ostane sedaj za nagrade dobitnikom malo več kot 30 odstotkov, dočim je do 16. junija ostalo za nagrade dobrih 45 odst. Ce vzamemo te številke v grobih potezah, vidimo, da gre za državno takso, v upravne stroške in v blagajno CONI skoraj 70 odst. vsega denarja, kolikor ga Italijani tedensko vržejo za stave Totocalcio. In tako nam postane razumljivo, kako je možno, da je pri lanskoletnih 15 milijonih in pol stavnih stolpcev pri eni stavi odpadlo kar 334 milijonov lir za nagrade dobitnikom, dočim je pri letošnjih skoraj 21 milijonih stavnih stolpcev prav tako pri eni stavi odpadlo na nagrade dobitnikom komaj 335 milijonov lir, Toda nismo še tam. Načne se drugo področje razgovora. To. krat je predmet razgovora vreme. Angleži so znani kot ljubitelji razgovorov o vremenu, toda Anglež se niti od daleč ne more kosati v tem z Japoncem. Ko sta tako Japonca z obeh strani žice obdelala vreme iz prejšnjega tedna in prognozo za ves prihodnji teden, bi morala končno spregovoriti «o stvari«, toda tudi to bi bilo še prezgodaj... Japonskim predpisom o lepem vedenju še ni zadoščeno. Po razgovoru o vremenu pride na vrsto razgovor o zdrav-ki ni prav nič manj važno od vremena. Čeprav sta oba Japonca, ki se jima je slušalka že segrela v roki, zdrava kot riba, tekmujeta med seboj, da bi prikazala, kako je zdravje enega šibkejše kot zdravje drugega. Nato pride na vrsto še zdravje vseh članov družine, bližnjih in daljnih sorodnikov, dokler se tudi ta problem ne spravi z dnevnega reda. Mi, ki smo navajeni na čim krajše poslovne razgovore, se bomo vprašali, kdaj bo Japonec sploh spregovoril o «zadevi». Tudi to pride na vrsto, toda v dokaj čudni obliki. Japonec bo tudi najbolj poslovno zadevo vpletel v razg°vor le — mimogrede. Pred sogovornikom se bo opravičil, da mora spregovoriti tudi o tem. Običajna oblika tega opravičila je približno taka: Dragi gospod, prijatelj ali kakorkoli že, ko že govoriva, bi vas hotel opozoriti tudi na to in to. Sicer mi pa ne zamerite, da v najin prijeten razgovor vmešavam tudi oni vaš dolg To se bo nam zdelo nekoliko čudno. Telefonski pogovor naj bi po naših pravilih o lepem vedenju bil čim krajši, kar Pa ne moti klepetavih ljudi tudi pri nas, da bi ne občepeli pri telefonu tudi kako minuto, praviloma pa trajajo naši telefonski razgovori zelo malo, posebno če jih primerjamo s telefonskimi razgovori na Japonskem. In vprav zaradi te »tradicije« imajo japonAe telefonske družbe velike težave, kaj., ti Japonec ne le da dolgo govori, pač pa tudi zelo pogosto govori. Samo medmestnih telefonskih razgovorov so lansko leto imeli na Japonskem 16 milijard. Tudi za 80 milijonov Japoncev je to zelo veliko. Vodstva japonskih telefonskih družb ne vedo, kako naj problem telefonske mreže rešijo. Telefonska mreža v zadnjih letih sploh ne more več zadovoljiti potreb, kljub temu, da so v telefonske mre. že vložili ogromna finančna sredstva. Japonski državljan, ki si hoče napeljati telefon na dom, mora čakati tudi po dve ali celo tri leta. V Tokiu samem, ki šteje 9 milijonov prebivalcev, imajo pol milijona telefonskih naročnikov, kar vsekakor ni kdo ve kako veliko, vendar niti ne tako malo. Za Japonsko pa je to malo vprav na račun že omenjenih dolgih in nepotrebnih telefonskih pogovorov. Japonske telefonske družbe so zato sklenile, da bodo ubrale drugo pot. Namesto, da bi o-mogočile čim več priključkbv, so uvedle izredno visoko takso, poleg tega pa stane telefonska napeljava za naše pojme nemogoč strošek. Ce si hoče nekdo oskrbeti telefonski aparat na domu, bo od 1. oktobra letos dalje moral plačati nad 250.000 lir samo za priključek. Japonska pa ni tako bogata, da bi si mogel telefonski aparat privoščiti vsakdo. Stroški so preveliki tudi za Japonce z nekoliko višjimi dohodki. Da bi se pa družbe rešile iz ((nesimpatičnega položaja«, so uvedle neko — olajšavo. Kdor si želi napeljati telefon, si ga iahko že danes naroči in bo že od sedaj mogel plačevati majhne obroke za napeljavo telefona, ki mu ga bodo priključili mor. da šele čez dve ali tri leta. svežost in buket. Ko neha po glavnem vrenju uhajati iz soda ogljikov dvokis, ki je do sedaj (ob vrenju) preprečeval dostop zraka v sod in razvoj škodljivih drobnoživk, začnemo vino dolivati. Sod napolnimo in ga rahlo zabijemo, ker še vedno uhaja nekaj ogljikovega dvokisa. Ko smo sod zalili, ga očistimo od zunaj, zlasti v bližini pilike, da je čist in suh, sicer bi se, če bi sililo vino pri piliki iz soda, razvile ocetne glivice. Pred dolivanjem se prepričamo o stanju na površini vina v sodu, če vino diši ali ima okus po ciku in ali je površina čista. Medli, oljnati madeži pomenijo začetek cika ali kana. Taka vina napolnimo z natego, tako da izteče gornja bolna in nečista plast pri piliki iz soda. ne da bi se zmešala z zdravim vinom, Vino za dolivanje mora biti enake kakovosti in starosti, kot vino, ki ga zalivamo. Ce smo kljub vsemu prisiljeni, da imamo vino v nepolnem sodu, je nujno potrebno, da vino od vrha malo za-žveplamo. Imamo za to žveplovo pečico, v kateri izgore-ivajo žveplovi trakovi; po cevi uvajamo žveplov plin v nepoln sod. Namesto žvepla rabimo tudi ogljikov dvokis, v novejšem času pa tudi plin dušik. * Po končanem vrenju je vino neuglajeno, motno in surovo in zaradi velike količine ogljikovega dvokisa ostro. Z daljšim ležanjem v sodu se lastnosti vina spreminjajo. Na to vplivajo sestavina vina, potek vrenja, temperatura v kleti i. dr. V glavnem spreminjajo vino kvasnice, zrak, ki pronica v vino skozi doge ali pri pretakanju, in sesedanje raznih sestavin vina. kar vse menja razmerje posameznih sestavin v vinu. Kvasnice v moštih z majhno količino sladkorja predelajo pri ugodnih pogojih že pri glavnem vrenju ves sladkor v alkohol in ogljikov dvokis. Ni pa tako pri moštih z večjo količino sladkorja; tega ostane v vinu od 5 do 20 gramov na liter. Ce je temperatura v kleti ugodna, vrenje v mladem vinu ne preneha, ampak je namesto glavnega • iSSfiii Ii> , 4 +,£ v v. v . ■ >■ (burnega) tiho vrenje. V hladnem vremenu pa preneha in neprevreti sladkor bo začel spet (tiho) vreti na pomlad, ko bo bolj toplo. V takem primeru pa se lahko vino pokvari. Zaradi tega ja bolje, da vino že pri glavnem vrenju popolnoma prevre, pomešamo droži, in če je potrebno, vino segrejemo in prezračimo. Tiho vrenje traja, če so ugodni pogoji, do tri tedne (včasih tudi več). Ko se vreme shladi, se začse vino čistiti. Najbolj ugodna temperatura za to ie, če se polagoma spušča izpod 10 stopinj C do 4 stopinj C. Vin, ki po glavnem vrenju vsebujejo še nekaj siadkorja, ne smemo takoj močno žveplati, sicer ne bo sladkor dokončno povrel. 2veplamo jih normalno kot ostala vina. tako omogočimo nadaljnje dozorevanje. Kadar tiho vrenje ne nadaljuje glavnega in so pojavi šele na pomlad, reč* mo temu naknadno (kasnejše) vrenje. Zgodi se, da tudi nizko-al-koholna vina ne prevrejo popolnoma. Temu je pretežne vzrok nepravilna sestava mošta. V takem primeru si pomagamo s prezračenjem in segretjem mošta ter tudi i dodatkom čistih selekcioniranih kvasnic. To izvršimo s naknadnim vrenjem (na pomlad). Seveda se moramo naknadnega vrenja, če le mo-škodljivo; vino postane zopet goče izogibati, ker je vinu motno, buketne in aromatične snovi zginejo. Poskrbeti je torej treba, da se pravilno ia-bere glavno in tiho vrenje. Kot je bilo že povedano, poteka vrenje vinskega mošta spočetka zelo živahno in traja okrog teden dni (burno vrenje), nato vre mošt vse bolj počasi (mirno vrenje). Pri zelo sladkih moštih traja tiho vrenje od 4 do 8 tednov. Ponovimo; osnovni pogoj za dobro in zdravo vino je, da vrenje poteka pravilno. HOROSKOP -ZA DANES. Neki Američan je izumil napravo, ki je bodo gospodinje zelo vesele: z njo je moč hitro očistiti ribo njenih luskin MiniiiiiNiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinimiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim GOBAVOSI V OPADANJU Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije je nedavno izjavil, da je sedanja generacija v Afriki bržkone poslednja, pri kateri se še pojavlja gobavost. Dejal je, da od 2.300.000 ljudi — toliko znaša po nekaterih cenitvah število gobavcev južno od Sahare — več ko milijon zdravijo s sulfamidni-mi preparati. Izkoreninjenje gobavosti je bila ena glavnih tem nedavnega zasedanja področnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Afriko. Mimo tega je prišlo minuli mesec do mednarodne konference, ki je bila prav tako posvečena temu problemu. V Ženevi so se namreč zbrali strokovnjaki za gobavost. Na konferenci je bilo navedeno, da se ta bolezen pojavlja samo pri tistih ljudeh, ki so k njej nagnjeni. Pokazalo se je, da se zakonci in otroci obolelih zelo redko okužijo s to boleznijo. In še ena sodba, ki podira vsa nekdanja na strahu in praznoverju temelječa pojmovanja o gobavcih: gobavost se veliko teže širi kot na primer tuberkuloza. Nekateri ljudje so odporni proti tej bolezni in jo lahko dobe samo v zelo mili obliki. Svetovna zdravstvena organizacija se zavzema za to, da bi nekatere dežele, ki še zdaj uveljavljajo izločitev o-bolelih iz družbe, spremenile svoje zakone, upoštevajoč dejstvo, da je gobavost nalezljiva bolezen kakor mnoge druge, in sicer bolezen, ki jo zdaj že uspešno zdravijo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ker ste sposobni naglo odločati, imate večjo možnost do uspeha kot vaši tekmeci. Preveč ste zaprti vase. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka strnjena in premožna družba podpira vaše načrte, zaradi česar morete upati, da boste povsem uspeli. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaš nasvet bodo rade volje sprejeli, pa čeprav ni najboljši. Računajte z občutljivostjo ljudi, ki žive okoli vas. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaše mnenje bo upoštevano in ni se vam treba bati povedati resnico, pa čeprav ne bo ta za vse tako prijetna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce boste več zaupali vase in v svoje sposobnosti boste prav gotovo več dosegli. Neka oseba se zanima za vas. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sprejmite zadevo tako kot je ,pa čeprav vam ni prijetno. Obiščite nekoga, ki vai želi videti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zaupajte ljudem, ki bi mogli škodovati vašim načrtom in vašim interesom. Ne odločajte na slepo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nudile se vam bodo priložnosti, da rešite najbolj važna dela. S tem pa nist* rešili vseh problemov. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Posel, ki ga boste načeli danes, bi se znal dobro končati. Zvečer boste uživali prijetno razpoloženje v sicer ne preveč domači družbi. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ce se boste izogibali prepirov, bi znalo zavladati razpoloženje, ki bi vašim načrtom bilo kot nalašč. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pri pogajanjih uporabite vso svojo diplomacijo. Vsaka nepremišljena beseda bi vam znala hudo škodovati. Pazite na zdravje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite previdni in pazite na stroške, kajti znašli se boste brez sredstev vprav tedaj, ko bi jih najbolj potrebovali. Ponovno «lahko noilg in na skorajšnje svtdenjti PRIMORSKI DNEVNIK 17. oktobraj^ Dovolj je problematike za jutrišnji kongres KD Kolesarski izlet SPD V nedeljo bo v Gorici pokrajinski kongres Krščanske demokracije. Prisostvovalo mu bo 160 delegatov ter 70 povabljencev iz vseh sekcij. Na njem bodo izvolili delegate, ki bodo predstavljali Goriško na vsedržavnem kongresu KD v Florenci. Kongresisti bodo imeli ju-tgi dovolj prilik, da se spoprimejo z vsemi vprašanji, ki so se v zadnjih letih v tako veliki količini nakopičila v naših krajih. Nedvomno med najvažnejšimi je kriza, ki je zajela podjetja 1RI v Tržiču in Gorici. Razvoj dogodkov v zadnjem času je dovolj jasno pokazal, da podjetja IRI po naročilih vlade zasledujejo v naših krajih vnaprej določen cilj, to je zmanjšanje proizvodnje v tržiških ladjedelnicah ter suspenzija nadaljnjih stotin delavcev v vseh treh oddelkih. Tudi v livarni SAFOG se položaj ni dosti izboljšal, čeprav delavci z ramo ob rami z ladjedelniški-mi delavci v Tržiču vztrajno zahtevajo naročila in zvišanje proizvodnje, ki naj zagotovijo lyuh delavcem ter omogočijo zaposlitev stotin novih mladih delavcev, ki so brez dela. Tudi kmečka vprašanja bodo prav gotovo našla svoje mesto na kongresu večinske stranke. Kako bi se to ne zgo. dilo, ko pa je naša pokrajina v pretežni meri naseljena s kmečkim prebivalstvom, ki i-ma iz dneva v dan več skrbi. Omenimo naj, da so kmetje pospravili letošnji vinski pridelek, ko je v mnogih kleteh še polno starega vina. Kot da to ne bi zadostovalo, se je temu pridružilo povišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. Draži se vse blago, ki ga kmetje kupujejo, njihovi proizvodi pa imajo vedno nižjo ceno. Kongres večinske stranke bo moral povedati svoje stališče, zakaj vlada še vedno ni ustanovila dežele, od katere vsi pričakujemo nič koliko gospodarskih in upravnih koristi. Danes nihče več ne verjame, da dežele niso ustanovili zaradi sporov med tremi pokrajinami, ki naj Di se- | stavljale deželo. Državljani so spoznali, in med temi so tudi tJČšteni protifašistično usmerjeni katoličani, da vlada ni u-stanovila dežele, ker so tako želeli ljudje na desnici, ki so takemu koTaku nasprotovali. In vendar ne more nihče zanikati dejstva, ki je celo v sami večinski stranki pred časom našlo svoje mesto prepričanje, da nam bo dežela v veliko gospodarsko korist: od nje si v veliki men lahko nadejamo, da bomo rešili krizo, ki razjeda industrijska podjetja in naše kmete; od nje si tudi mi Slovenci obetamo koristi za naš narodni obstoj in razvoj. Zaradi tega smo mnenja, da bi moral jutrišnji kongres o vsem tem razpravljati ter povedati svojo besedo. Tega ne pričakujemo samo mi, ampak vsa javnost, predvsem pa delovni ljudje, ki bi radi dočakali, da bi v goriški Krščanski demokraciji nekoliko manj govorili o svojih «lev’čarskih» težnjah, pa več delali za koristi delovnih ljudi. kojnik se je pred 69 leti rodil v Platišču v revni družini. Zaradi prirodne nadarjenosti so ga poslali študirat v videmsko semenišče. Med prvo svetovno vojno je bil vojaški kaplan pri Podgori, po vojni pa je nekaj let služboval v Merniku. Dve leti po koncu vojne se je preselil v Laze, kjer je ostal do svoje smrti. Pokojnik je bil klen mož, ki je zelo ljubil svoj narod, kateremu se je štel s ponosom. Bil je eden izmed tistih beneških duhovnikov, ki z uspehom vršijo svoje narodne poslanstvo. Zaradi svojega pro-tifašizma je prišel navzkriž s tedanjo uradno kasto, toda to ga je samo še bolj povzdig. nilo v očeh tamkajšnjega prebivalstva. Njegovo priljubljenost med ljudmi je potrdila tudi številna udeležba na pogrebu, kamor so prišli njegovi vaščani celo iz oddaljenega Platišča. Kmet iz Sovodenj se je urezal s koso Včeraj ob 12.30 so z Zelenim križem prepeljali v civilno bolnišnico 35-letnega kmeta Franca Pahorja iz Sovodenj. Pahor je kosil pri mi-" renskem bloku, ko se mu je zdrsnilo in se je urezal v desno nogo. V bolnišnici so mu rano obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 7 dneh. Žena iz Nove Gorice žrtev prometne nesreče V civilni bolnišnici se bo morala zdraviti mesec dni 39-letna Vislava Mihelj iz Gregorčičevega drevoreda v Novi Gorici. Zena je včeraj zjutraj prišla čez solkanski blok v Gorico. Na križišču Ul. Ober-dan z Ul. Roma je ženo podrl neki motorist. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom pi. ščali. ——«»----4 V Lazah so pokopali Antona (Mola Vozni red na progi Gorica-Grojna-Steverjan Avtobusno podjetje Ribi je uvedlo na progi Gorica—Ste-verjan nekatere spremembe in je novi vozni red takle: Ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.50, 12.30, 13.30, 18; odhod iz Steverjana ob 7.20, 13, 14.15, 18.30. Ob praznikih: odhod iz Gorice ob 15.30, 17.30; odhod iz Steverjana ob 16 in ob 18. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 18,4 stopinje ob 13.10, najnizja 1,4 stopinje ob 6.40. Vlage 67 odstotkov. •——«»----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. SPD v Gorici priredi jutri popoldanski izlet s kolesi do Šempasa in v Vitovlje. Zbirališče na bloku v Rožni dolini ob 13. uri. —k»------ S kolesa je padla V Ul. Diaz je včeraj ob 8. uri padla s kolesom Elena Buffon iz Ul. Brigata Etna št. 76. Ker se je potolkla po 'telesu, so jo z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. # * # V isto bolnišnico so prepeljali tudi 18-letno Magdo Ga-las iz Podturna, ki si je poškodovala desno zapestje. * * # Pri pevmskem mostu se je včeraj ponesrečil Ivan Oster-čič z Oslavja. Zaradi poškodb na obrazu so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga obvezali. SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 25. oktobra v PROSVETNI DVORANI v GORIC! z ljudsko igro uničil Ditiii Napisal Josip Jurčič, priredil S. Klemenčič ( Prva predstava ob 16.15, druga ob uri ^ Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavarni Bratuš. Zaključne prireditve atletske sezone vemhrt Sredozemske športne igre v Bejrutu iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Izpred okrožnega sodišča v Gorici Sina so postavili na zatožno ker naj bi povzročil očetovo klop smrt Razprava pa je pokazala, da sinovi udarci niso povzročili smrti Dogodek se je pripetil v Tržiču - Obsojen šofer, ker je zakrivi* smrtno prometno nesrečo Okrožno sodišče je danes i- nega avta, da se je poškodo- Kino v Gorici V četrtek dopoldne so v La-ih v podboneški občini v eneški Sloveniji pokopali ipnika Antona Cuffola. Po- COHSO. 17.00: »Ubogi milijonarji«, R. Salvatori, S. Ko-ščina. , VERDI. 17.00: »General Della Rovere«. V. De Sica, G. Ralli. V1TTORIA. 16.45: «Joe Batter-flay», A. Murphy, G. Nader, cinemascope v barvah. CENTRALE. 16.30: «Generaiov dvojni obraz«, J. Hawkins, G. Scala. MODERNO. 17.00: «Napad tisoč puščic«. melo dve razpravi, in sicer prvo proti Marcu Rittossi iz Tržiča, ki je bil obtožen, da je v pretepu z očetom povzročil tako hude poškodbe, da je ta zaradi njih umrl. 9. julija 1957 se je Francesco Rittossa, oče 48-letnega obtoženega Marca Rittosse iz Tržiča, Ulica Monti št. 12, pijan vračal proti domu, ko je na cesti pred hišo Rine Delise srečal snaho Nevo v družbi Silvija Sbisa in njegove žene in že omenjene Rine Delise. Vinjeni Francesco Rittossa je napadel Silvija Sbisa, češ da je poljubil njegovo snaho in mu prepovedal, da bi še hodil v njihovo hišo, kadar ni doma njegovega sina Marca. Seveda je zaradi te njegove izjave nastal prepir, ker po izjavi prisotnih Sbisa sploh ni poljubil Francescove snahe. Med prepirom je Francesco s palico napadel in pretepel svojo snaho Nevo, tako da se je kasneje zatekla v bolnišnico, kjer se je morala zdraviti sedem dni. Ko je prišel zvečer obtoženi Marco Rittossa domov in ko je zvedel za celo zadevo, je hotel takoj nad očeta, ki je medlem že spal v svoji sobi. To namero so mu odsvetovali in preprečili domači in mu svetovali, naj celo stvar prespi. Marco je nasvet poslušal ter res odšel spat. Ker pa je videl, da njegova žena zaradi poškodb, ki jih ji je zadal tast prejšnji večer, celo noč ni spala, je že navsezgodaj precej razburjen odšel v očetovo sobo, da bi od njega zahteval pojasnil. Nastal je nov prepir, ker mu oče ni hotel ničesar pojasniti. Sin Marco mu je dal nekaj klofut in ko je videl, da je oče hotel pograbiti palico, se je zagnal proti njemu in ga pahnil tako močno, da je oče padel. Pri padcu se je udaril ob rob posteljnega krajnika. V tistem trenutku sta stopili v sobo Marcova žena in hči, ki pa pretepa samega nista videli. Na anonimen telefonični poziv je istega dne prišel rešilni avto, s katerim so France-sca Rittosso pripeljali v bolnišnico, kjer 14. julija 1957 umrl. Med prevozom v bolnišnico je izjavil vozniku rešil- val pri nekem padcu, službo-jočemu stražniku v bolnišnici pa je izjavil, da je dobil poškodbe, ker ga je sin pretepel. Rina Delise, Silvio Sbisa in njegova žena pa so med preiskavo izjavili, da je Francesco padel, medtem ko je pijan pretepal svojo snaho Nevo pred hišo omenjene Delise 9. julija istega leta. Po zdravniškem mnenju je Francesco Rittossa umrl ne zaradi poškodb, ki mu jih je zadal sin, temveč iz drugih vzrokov. Zaradi tega je sodišče obtoženega Marca Rittosso oprostilo, ker ni zakrivil očitanega mu dejanja. Obtoženca je zagovarjal odvetnik Morgera iz Trsta. # # # Pri drugi razpravi so obravnavali zadevo Maria Mazzuc-chellija iz Samarate (Varese). Obtožen je bil cele vrste prekrškov cestnoprometnega zakonika. 46-letni Mario Mazzuchelli je s svojim avtomobilom «Fiat 600», vozil iz Gradeža proti Benetkam. Z njim se je vozila njegova nečakinja Olivija Mazzuchelli stara 22 let, Mario Scampini in še neka druga oseba. Ko so prišli na križišče z glavno državno cesto pri Villa Vicentina, je že omenjeni Mazzuchelli vozil prehitro. Namesto da bi hitrost zmanjšal in počakal, da bi videl, če prihaja kakšen drug avto z desne, je zavozil na sredino križišča. V tistem trenutku je z desne privozil avstrijski avto, ki ga je vozil Anton Lissy z Dunaja. Avtomobila sta se z veliko silo zadela, tako da je Mazzuchellijevo «Fiat 600» vrglo v levi graben ob cesti. Pri tem je zgubila življenje nečakinja Olivija. Mario Sca-pini, ki je bil tudi v avtomobilu, pa je odnesel poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti nad 40 dni.. Zaradi nesreče mu bo ostalo oko stalno poškodovano in ker je po poklicu krojač, ga bo to tudi pri delu oviralo. Anton Lissy je dobil lažje poškodbe, ki si jih je pozdravil v desetih dneh. Zaradi neprevidne vožnje se je moral Mazzuchelli zagovarjati pred sodiščem,, ki ga je spoznalo za krivega nenamernega umora nečakinje Olivije in ga obsodilo na 4 mesece zapora in povračilo sodnih stroškov. Obtoženca je branil dr. De-vetag. Predsednik sodišča dr. Suich — sodnika: dr. Fabiani in dr. Vizzini — javni tožilec: dr. Macuso — zapisnikar: Omeri. Italijanski plavalci osvojili še eno zlato kolajno (4x100 m) Jugoslovani tretji v štafeti - Neapelj in Atene kandidata za prihodnje igre BEJRUT, 16. — Italijanski j 1500 m: 1. Montserret (Fr.) plavalci so danes osvojili še I 19’05”4. eno zlato kolajno na sredozemskih športnih igrah v Bejrutu. Zmagali so v štafeti 4x100 m pred Francijo in Jugoslavijo. Drugo zlato kolajno v plavanju so odnesli Francozi na 1500 m. razen te pa so Francozi osvojili tudi zlato kolajno v streljanju s pištolo na premični cilj. Dopoldne se je v Bejrutu sestal odbor sredozemskih iger, ki je razpravljal o dveh važnih vprašanjih, o katerih pa ni sklenil ničesar. Prvo vprašanje je zadevalo sedež prihodnjih iger, za katere sta kandidata Neapelj in Atene, drugo pa predlog Libanona, po katerem naj bi se v bodoče iger udeleževale tudi ženske. PLAVANJE 4 x 109 m: 1. Italija (Scholl-meyer, Lazzari, Dennerlein, Pucci) 4’27”1 (nov rekord i- ger), 2. Francija 4’31”, 3. Jugoslavija 4’35”7, 4. Španija 4’38", 5. ZAR 4’49”8, 6. Libanon 5’06”. Kljub odličnemu startu Jugoslovanov se je vprašanje prvega mesta odločalo med Italijani in Francozi. V prvi četrtini je Francoz Cristophe u-daril ob steno pred Jugoslovanom Dorčičem in Schollmeyer-jem, toda Lazzari je nato prehitel Jugoslovana in dosegel Lusiena. V tretji četrtini je »metuljčkar« Dennerlein prevzel vodstvo in pustil Francoza Pirolleya za seboj za 2 metra. V zadnji četrtini je Pucci proti Emeninteju izgubil cel meter, vendar pa je prvi dosegel cilj. V tej disciplini ni nastopil noben italijanski plavalec. Montserret je s svojim časom postavil nov rekord iger, ki ga je doslej imel njegov rojak Boiteux s časom 19”14, katerega je dosegel 1. 1955 v Barceloni. STRELJANJE Francoz Jean Renau je zmagal v streljanju s pištolo na premični cilj z daljave 25 m. Realiziral je 579 od 600 možnih točk, kar predstavlja nov rekord iger. Prejšnji rekord je imel Italijan Bernini s 556 točkami iz 1. 1955 (Barcelona). NOGOMET Italija - Turčija 1:1 (0:0). V 4’ drugega polčasa je dosegla gol Turčija po Eybanu, izenačil pa je 30” pred koncem za Italijo Sanzani. KOŠARKA Jugoslavija - Tunizija 106:46 (46:22), Španija - Turčija 53:41 (31:25). SABLJANJE Francoz Jean Ramez je zmagal v finalu turnirja posameznikov v sablji. «#------ TRIESTINA V FANU Clemente poškodovan Puia centerfor Clemente ne bo mogel nastopiti jutri v San Benedettu del Tronto. Igralec čuti posledice udarca v koleno in se bo danes vrnil v Trst. , Tako je bil avtomatično odstranjen edini problem glede sestave moštva za nedeljsko tekmo, t. j. problem srednjega napadalca. Trener Trevisan bi se 5. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Juventus se ne boji zasledovalcev V B ligi derbija vodečih in zadnjih Veliki neznanki: Inter-Fiorentina in Roma-Lazio Triestina pred prvo zmago? V S. kolu nogometnega prvenstva A lige je več neznank, med katerimi zavzema prvo mesto nedvomno tekma med Interjem in Fiorentinb. Fiorentina še ni povsem zadostila vsem onim-, ki računajo z njenim končnim uspehom, in bo zato skušala v Mi lanu nadoknaditi zamujeno. Carniglia bo za to priložnost nekoliko spremenil postavo, v kateri bo na mestu srednjega krilca igral Orzan, na mesto Montuorija pa po potrebi mladi Fantini. Toda lahkega posla Fiorentina prav go. tovo ne bo imela, saj je In-ter minulo nedeljo v Genovi pokazal dobro formo, Firmani pa se bo prav gotovo skušal še bolj utrditi na lestvici strelcev. Negotovost je torej velika in igralcem športne stave priporočamo, da upoštevajo vse tri možnosti. Druga taka velika neznanka se bo reševala v rimskem derbiju med Homo in L a-ziom_ Na lestvici je trenutno Lazio sicer više in tudi nje-gova forma je boljša kot pa forma Rome, čeprav je v njej več zvenečih imen kot pa pri Laziu. Mogoč je vsak rezultat, še najbolj verjetna pa je delitev točk, ki ne bi nikogar preveč oškodovala. Moštvo, ki tudi še ni pokazalo vsega kar lahko zmore, je Milan. V zadnjem srečanju z Napolijem je bil sicer opazen znaten napredek v njegovi igri, ki pa čaka še . na potrditev, in kam lepše priložnosti kot jo nudi prav jutrišnja nedelja v Genovi. Toda tudi Genoa je nabrusila sooje nože in nekatera nekoliko izrabljena rezila tudi zamenjala z novimi. Tako je najavila letošnji debut Fri-gnanija in Dal Monteja, v garderobi bo pa najbrž še za eno nedeljo ostal Calvanese. V ostalih srečanjih so teoretično favoriti domačini. Nekaj realnih možnosti na vsaj neodločen rezultat moramo priznati Padovi v Vicenzi, A-talanti na nevtralnem igrišču v Livornu proti Napoliju in pa Sampdoriji proti Udinese v Vidmu. Bologna in Palermo bi morala brez posebnih težav obračunati z Barijem oziroma s Spalom in prav tako seveda tudi Juventus z Alessandrio. Sprememb bi torej po 5. kolu ne smelo biti posebnih. Juventus bo vsaj obdržal, če že ne povečal svojo prednost, Napoli in Vicenza pa se bosta le s težavo rešila zadnjih mest. * # # V B ligi bomo imeli direktni spopad med vodečima Reg-giano in Marzottom. Tekma bo v Reggio Emiliji, toda tudi ne glede na to okolnost je Reggiana velik favorit in zato ne bo prav nobeno presenečenje, če bo po jutrišnji nedelji ostala sama v vodstvu. Pred težko preizkušnjo bo postavljen tudi Torino, ki bo gostoval v Comu. Como doslej še ni nobene tekme odločil v svojo korist, res pa je tudi, da še nobene ni izgubil. Ce bo torej obveljala tradicija (in zakaj ne bi?), potem se bo Torino pač moral zadovoljiti z eno samo točko. Toda Torino bo kot veliki favorit B lige skušal zaigrati na zmago in zato ni nič nemogočega. Tretje zanimivo srečanje bo beraški derbi med Sambene-dettese in Triestino. Ne morda zato, ker bi lahko nudil kdove kako kvalitetno igro, pač pa zato, ker bo Triestina skušala priti do svoje prve zmage in izboljšati svoj, kaj malo zavidanja vreden položaj. Priložnost je ugodna in povratek Szokeja v moštvo bo verjetno tudi pozitivno vplival na moralo celotne e-najstorice. Od trenutnih prebivalcev zgornjega doma bo najbrž pospravila dve točki Vevezia proti Parmi, Catania, Mode-na in Lecco pa se bodo morali krepko potruditi za vsaj polovičen uspeh v Cagliariju, Catanzaru in v Monzi. moral odločiti med njim in Puio, tako pa bo srednji napadalec Puia. Iz Fana je trener Triestine Trevisan sporočil vodstvu kluba, da so vsi igralci v dobri fizični kondiciji ter da so u-vrejeni v pozitiven izid nedeljske tekme. BOKS O LOS ANGELES, 16. — Mehikanski boksar lahke kat. Raymondo «Battling» Torres je premagal s k. o. v 2. rundi Amerikanca Johnnyja Bussa, četrtega na svetovni lestvici. V prvih dneh n°v, toj tudi pri nas zaključe^ atletske sezone. 1- noVL, občinskem stadionu F J Soboti zaključni »'"L, j ške, 3. nov. bo v R°jV ni štafetni tek «Zmag„ ’ le ni ataicim v i -n OIA' vembra pa bo *°J®stu zakii«: ( skem stadionu v ni miting za zenske Totocalcio št. i, Bologna-Bari Genoa-Milan Inter-Fiorentina j Juventus-Alessandna ^ Lanerossi-Padova Napoli-Atalanta Palermo-Spal Roma-Lazio Udinese-Sampdona Como-Torino Reggiana-Marzotto Prato-Anconitana L’Aquila-Foggia i*1 Cagliari-Catania Cremonese-Pordenone •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittmiiiiimiiiMHiiiiiiiiii11111"1111 Primorsko nogometno prvenstvo Mnogo presenečen v 5. kolu prvenstj £ V Piranu vdor gledalcev na lS igrišč6 IZIDI PETEGA KOLA: Branik - Koper 0:1, Sidro - Postojna 1:2, Primorje - Adria 1:1, Tolmin - Rudar 5:4 in Ilirska Bistrica - Anhovo 2:2. Tabor je bil prost. To je bilo kolo velikih presenečenj. Morda je nekoliko pričakovan le rezultat iz Tolmina, medtem ko smo povsod drugod dajali prednost domačinom. Toda domačini so na vsej črti razočarali, saj so za- sporedu naslednja Rudar - II. Bistri^ 'pJ Tolmin, Postojna ‘ . 0[ • | Koper - S‘dr0,in „roSto. nik. Anhovo bo Pr TENIS V TAOR Italija ■ Francija 16. Mlf*1 1:1 o K j : In 'k ^ TAORMINA, *"• 0* vem dnevu teniskes f{(K. - Italija vsej crn id^utdidii, aaj »u a* dye j pa r«, beležili le eno zmago. Ornem- /njeni 2ara(ji teme. ^^jjt Na splošno lahko torej pričakujemo spremembe na vrhu in na dnu lestvice, kjer bosta prav gotovo odpadli sedanji dvovladji Reggiana in Marzotto ter Sambenedettese in Triestine be vredno je zlasti dejstvo, da sta prišla do prvih točk Adria in Anhovo prav na tujih igriščih! Najvažnejše srečanje petega kola je bilo v Piranu. Tisti, ki si žele na nogometnih igriščih burnih dogodkov, so tokrat prišli na svoj račun. V prvem polčasu so bili gostje v rahli premoči in jim je u-spelo doseči vodstvo 2:0. V drugem polčasu pa so domačini povezali svoje vrste in uprizorili vrsto nevarnih napadov. Minuto pred koncem so Pirančani izenačili, vendar sodnik gola ni priznal. Ker je sodnik že prej napravil več hudih napak predvsem v škodo domačinov, je občinstvo vdrlo na igrišče. To pa vsekakor ni način za reševanje nogometnih sporov, zato pričakujejo, da bo klubsko vodstvo kaznovano, ker ni oskrbelo zadostne rediteljske službe. Čeprav bi glede na dogodke na igrišču bolj ustrezal neodločen rezultat, pa je vendar treba Postojnčane pohvaliti, ker so se požrtvovalno borili od prve do zadnje minute in s te strani njihovi zmagi ni kaj oporekati. Lestvica: Sidro Tabor Primorje Tolmin Postojna Rudar Branik Koper II. Bistrica Adria Anhovo 5 3 11 15:5 7 4 3 10 10:7 7 5 3 11 11:10 7 4 3 0 1 20:6 6 4 3 0 1 7:5 6 5 2 12 17:15 5 5 2 0 3 12:7 4 4 2 0 2 7:5 4 4 0 2 2 4:13 2 5 0 1 4 6:21 1 4 0 1 3 3:16 1 V prihodnjem kolu bodo na dv«! 11JC1II žb Universal film: «1 Hrast velikano* T' < VLADIMIR BARTOL PIR laž Golob se je pomemb-zarežal. In kaj sodiš ti o postrež-,?» me je vprašal. Preprosta poštena ženska, se mi, da ve, kaj pripo- iuje starka o njej. Zakaj :oč me je prosila, naj ni-ne verjamem gospe Flei-evi, kar mi bo pravila o j. Stara da je pač malce pa in zmeraj se boji, da edo krade in izmika...« ilaž Golob je pripomnil 0 in stvarno: ročka dve: Matrona ne za- 1 starim ljudem. Človek i navadno po samem sebi. daljuj sedaj!« Gospa mi sama nalije čašama mi tudi odmeri slad--. Čeprav me zmerom opoja, naj si vzamem še, če mi čaj ne zdi dovolj sla-t, vendarle čutim, da bi ji neskončno zameril, če jo zares poslušal. Tudi po ;ivu sežem bolj navidez, <01 pa po resnični želji in rebi...« Ali je ubožna?« Mislim, da ni, čeprav rada a. Pokojnino ima sicer ijhno, ali dvonadstropna ;a, kjer stanuje, je njena t in, kot sem slišal, je po-lnoma nezadolžena. Pravi-tudi, da ima v banki vso- tico. Ali o vsem tem sama nikoli ne pripoveduje.« ((Pijeta torej čaj, in kaj se med tem dogaja?« »Pogovarjava se navadno o jedeh in — točno si tudi to pogodil, sam ne vem, iz česa — izprašuje me podrobno, kaj sem tisti dan jedel, kako kuhajo pri nas doma in se sploh zanima za naj-r.everjetnejše malenkosti iz mojega življenja Ko sva s prigrizkom končala, moram zopet sesti tik do nje, prime me navadno za roko in vleče iz mene, kakor sedaj ti, najbolj neznatne in nepomembne stvari...« »Iz katerin pa se konec koncev gradi življenje« je pojasnjujoče dejal moj učeni voditelj. Naenkrat mi je šinilo nekaj v glavo, kar mi je za nekaj trenutkov zaustavilo utrip srca. Blaž Golob me je pričakujoče jiogledoval. «Nečesa sem se spomnil, Golob,« sem aejal. »Da prav za gotovo vem, da je bilo zmerom tako. Komaj sem namreč popil čaj in me je starka prijela za roko, se me je začela lotevati neka čudna slabost. V možganih sem čutil vrtoglavo težo, v noge se mi je vlilo kakor svinec in v nepopisno muko mi je bilo, odgovarjati na njena številna abotna vprašanja. Ko sem se ob slovesu dvignil, sem se opotekel, v glavi mi je šumelo in šele ko sem stopil na ulico in vdihal sveži zrak, mi je odleglo. Nič se sedaj ne čudim, če si me videl, ko sem prihajal od tam, bledega in izčrpanega.» Blaž Golob je prasnil v pritajen zmagoslaven hihot. Ko se je umiril, me je vprašal: «In ti ni nikoli prišlo na misel, da bi se vprašal po izvoru teh svojih slabosti?« «Rekel sem si pač, da je bilo to posleoica zatohlega zraka, mučnega izpraševanja... sploh, ko mi je bilo zopet dobro, be nisem veliko menil za bežno slabost.« »Vsi ste enaki Nobenemu ne pride na misel, da bi iskal življenjskim pojavom globljih vzrokov... Ampak prekinil sem te. Obljubil si mi bil, da mi boš opisal svoje obiske z vso temeljitostjo. Kaj mi veš povedati o drugih obiskovalcih svoje gospe matrone?« «0 njih ne vem veliko. Nekoč sem srečal ob svojem prihodu na hodniku gospodično, ki je piavkar odhajala od gospe. Ta mi je o njej povedala, da je hčerka njene znanke in da zahaja večkrat k njej. Se nekajkrat se je pripetilo, da je bila obenem z menoj pri starki kakšna mlada dama in iz njunih pogovorov sem povzel, da ima gospa Fleische-va precej široko poznanstvo v mestu.# Skrbno pa sem zamolčal svojemu pokroviteljskemu prijatelju, da je najmočnejša vez, ki me vleče h gospe Fleischevi, mlado dekle, o katerem sem vedel, da zahaja k njej. in sem upal, da se bom tako z njo seznanil. «In čemu goji ta skopa dama tako številne vezi, za katerih gostitev mora vendarle nekaj žrtvovati?« Za nekaj trenutkov mi je njegovo vprašanje zaprlo sapo, potem sem dejal z občutno negotovostjo: «Mislim, da zato, ker je tako sama.« »Ali nima nobenih sosedov, s katerimi bi se utegnila raztovarjati?« »Nasprotno! Zdi se mi, da je s svojo sosesko v prav dobrih odnosih. Nekoč sem videl pri njej gospo z dvema otrokoma ki ju je gostila s pecivom in jima z njim napolnila žepe. Ker že hočeš natančnost: starka je vzela otročiča v svoje naročje in ju pitala s piškoti. Ali komaj so ji pošli, sta se ji paglavca naravnost s silo izvila iz rok in se nista dala drugače pregovoriti, da bi se zopet vrnila k njej, razen z obljubami na sladkor.« Blaž Golob je velepomembno zažvižgal. «To, vidiš, so stvari, ki me pri »tvari najbolj zanimajo.« »Se neke druge zgodbice se spominjam,# sem povzeL »Nekoč je biia pri starki na obisku gospa s psičkom. Gospa Fleischeva je hotela za vsako ceno privabiti živalco k sebi; ali ta se je umikala pred njo in se skrila pod povsem pozitiven zaključek.« Strmel sem. »In ta je...?» »Dovoli mi na kratko rekapitulacijo dejstev: gospa sprejema veliko gostov, povečini same mlade ljudi, ki jih kljub svoji skoposti na- Za naš prihodnji podlistek, ki bo začel izhajati jutri, v nedeljo 18. t. m. smo zopet posegli v našo klasično zakladnico. Izbrali smo povest dr. Ivana Tavčarja MRTVA Povest je bila prvič natisnjena v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1884, točno pred 75 leti, napisana pa je bila štiri leta prej. Ob izidu je vzbudila mnogo polemik in z njo niso bili zadovoljni niti liberalci in niti klerikalci, ki so pisali, da je pisatelj v njej razvijal »načela, ki peljejo do socializma in komunizma«. naslanjač. Gospa se je togo-tila. Začela je psu ponujati sladkorja in ga naposled privabila k sebi. Ali komaj je mrcina pohrustala sladkor, se je zopet skrila in na vsako vabilo odgovorila s srditim renčanjem. ,Žival hudobna!’ se je jezila gospa. ,Tako plačuje človeku dobroto.’» «Točka tri,# je dejal moj vrli modrijan z jeklenim mirom. »Otroci in psi — poznajo ljudi.# Obšla me je misteriozna slutnja. «Zdi se mi, da si si ustvaril o gospe Fleischevi neko prav posebno domnevo.« »Nobene domneve, marveč vadno postreže. S soseščino je v dobrih odnosih in razlog, da bi delala to iz strahu pred samoto, zatorej odpade. Mlade služkinje ne vzdržijo dolgo pri njej. Zakaj? Psi in otroci se je boje? Zakaj? Starka je nezaupljiva nasproti sebi enakim. Zakaj? Kakor se vsesa z vprašanjem v tvoje življenje, tako se verjetno zavrta tudi v življenja vseh ostalih obiskovalcev. Zakaj? Prijemlje te za roko, nakar te spreleti slabost. (Na podoben Učinek sklepamo lahko tudi pri drugih njenih gostih). Zakaj? Tebe kakor tudi ostale priklepa v svoj krog z neko nedoločljivo močjo. Zakaj?« Njegova vprašanja so zbudila v meni pravcato revolucijo. Razen na slednje, o katerem sem pa raje molčal, bi ne vedel določeno odgovoriti na nobeno. Buljil sem vanj in nič pametnega mi ni prišlo na jezik. «Cudiš se, kaj?« je povzel. »Ali ti je prišla do zavesti neka tajna vez, ki se vije skozi ta vprašanja? Razodeti ti hočem nekaj, kar bo tvoje klavrno »znanstveno« pojmovanje življenja postavilo popolnoma na glavo. Ce so moji zaključki pravilni — in glavo stavim, da so! — potem ne preokrenemo samo vsega današnjega prirodoslovnega in psihološkega znanja, marveč moramo v principu izpremeniti tudi celoten sodobni pogled na zgodovino. Nekoč kakor danes je oblast kaznovala škodljivce človeštva z najstrožjimi kaznimi. Tatovi, razbojniki, morilci, goljufi, zastrupljevalci sr bili in so še deležni najtrše pesti pravice. Toda eno vrsto škodljivcev je sodobna znanost najprej teoretično, potem tudi praktično zanikala. In ta vrsta škodljivcev opravlja sedaj, kakor ie ugotovil že Strindberg, nemoteno in nekaznovano svoje podzemsko delo. Ali si pogodil, na kakšne škodljivce mislim?« «Ne... niti sanja se mi ne.» »Kaj praviš o čarovnicah in vampirjih?« »Ti vendar nočeš reči...« ((Poslušaj me, fant. Ne bom ponavljal obrabljenih Shakespearovih verzov. Samo to te vprašam: ali so mogli bloditi najbistrejši človeški možgani skozi več stoletij v neprestani zmoti in izvajati iz te zmote najstrahotnejše in najbolj krvave konsekvence? Ali ni to blaznost, absurd? In vse to v imenu najsvetlejših in najčistejših naukov? Rečem ti: samo prizemna, klavrno šepajoča znanost, ki ne priznava ničesar, razen onega, kar se da otipati, je mogla iti slepo mimo vseh teh neštevilnih dejstev čudi se in se mi na tihem posmehuj! Povem ti, da žive tudi danes med nami zla bitja, ki opravljajo neopazno svoj brezbožni posel. Sicer pa lahko pravilnost moje trditve tudi dejansko preizkusiva. Moja trditev je; Mada-me B'leischeva živi od vitalnih sil svojih mladih obiskovalcev. Ce ji odvzameš te, estane brez hrane in mora žalostno poginit, V primeru, da sem se zmotil, ne more imeti to dejstvo usodnih posledic. V ta namen sem si zamislil med tvojim pripovedovanjem načrt ki ga hočem nazivati sistem izolacije. Seznaniti se hočem čimprej z vsemi mladimi obiskovalci gospe Fleischeve in jih z vsemi sredstvi pridobiti za svojo nakano. Videl boš. kako dobro bo začel funkcionirati moj aparat.« Po tem razgovoru s svojim fantastičnim mojstrom sem živel kakor v , teš. I J? bil TiV],e M do£a) loti1/ no sem misteriozna —v -j mer se mi 1 davna želja. . jo1 Biaž Golob se J ^ C temeljitostjo lzVn, j^j i' načrta. Pcma®^L Drugega za c-rut ^ znali obiskov1*1 ^ s* , scheve — Prl izpolnilo davn°, o katerem Pa n_ i ničesar vedel ,, sem se P1'1 r" katerima je lob odvračat) s i t' skrivnostne A nJj h smo pism« S0 k* otožna vabil'*’ ^ce. jft ni la globoko v ^ - El mistični vodja t,D>y da naj vzre ji K) voru. Bilo V li .. t1 A« težko — BlaZ,fc°t)i v tem tajin*1" varne starke skoraj omahli. enkrat pri šlo »e trdilo mojstrrV Dl Gospa FlelsC,ieV J I lela... ji** (I L Sedaj je se,ala,,, doktor prav 4 j(' Jt (t*..' ga vranca .Z vampiri-jM * •aju!» je vf r0kVfV kraju dovoljno th-mo že P°k8/f"gi ./ nim vsez.naie ^ haja na vrs 0 srednjega vel'‘ a KOH*