g&ožo' v v&ahju*
Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50	^	^	Izdajaš	Konzorcij	„Straže	v	viharju"	(A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei
Celoletna naročnina Din 35'— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790	L	IJ J	Uredništvo	in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč)
Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50 Celoletna naročnina Din 35'— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790	t	>5	Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Mikloiičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Ljubljana, 8. decembra 1938 ^		Leto V — Številka 11	
Kraljica miru
gospod Je je imel v začetku svojih poti; ‘»'eden so bile globine, Te je ustvaril;
^ soncem Te je obdal in luno pokladal ob Tvoje vznožje;
Tvoje oblačilo je belo kot sneg in obraz Tvoj žari se kot sonce.
**ritegni nas k sebi o Mati — Devica, nas opaja vonj Tvojih kreposti.
Svetuj nam, Brezmadežna, sedež modrosti Tebi, o mati, zaupamo svoje bolesti.
Dan Brezmadežne nas spominja, da je Bog demona ošabnosti in upora do dna ponižal. Onemu, ki se je dvignil proti Bogu, je žena vtrla glavo. Kakšna žena? Ne bojevita Debora junaška Judit, ampak žena, ki je rodila v vkromnih jaslicah, molčeča žena, ki je stala strta in vsa v solzah pod križem, na katerem )c v največjem ponižanju izdihnil njen sin Wojo dušo.
Ta žena bo strla glavo stoglavi hidri da-^nšnjih dni.
★
Na svetovni razstavi v Parizu sta bila dva Paviljona, eden ne daleč od drugega: sovjetski 1,1 vatikanski.	,
Na prvem je bila slika delavca in delavke
V	Znakom kladiva in srpa, ki sta neugnano in hlastno stegovala roke proti bodočnosti, kot
bi jo hotela s svojo močjo ujeti v svoj objem; na drugem, vatikanskem paviljonu pa je na visokem pročelju stala z mirno dostojanstvenostjo slika Brezmadežne, ki je držala v rokah Jezusa in ga tako rekoč poklanjala človeštvu.
Brezmadežna, Ti nas vodi v borbo proti temnim silam sedanjostil Ali ne vidiš, kako danes celi narodi odklanjajo sladki jarem Tvojega sina in zaničujejo Njegove zakone?
Mati, ali Ti ne krvavi srce, pri pogledu na mase, ki tanes kolnejo sveto ime božje? Bili so nekdaj poganski narodi, katerih danes ni več. Svojo kulturo so navezali na svoje bogove, preklinjali pa bogov nisol Novo poganstvo je ostudnejše kot staro, in starih poganov bi bilo sram, če bi videli brezboštvo naših dni.
Brezmadežna! ali vidiš, kako služijo radio, film, časopisje dostikrat demonu, ki zalezuje tvojo peto?
Kraljica nebesi Ali vidiš, kako so se veliki narodi Anglije in Amerike zarili v svoje bogastvo, lagodje, v svoje banke in truste, da niso čuli obupnih krikov meksikanskih mučencev, bolestno pa so kriknili, ko so zgubljali koder koli nekaj petrolejskih vrelcev.
Ali se, Brezmadežna, ne spominjaš na zvitega Julijana odpadnika in njegovo peklensko zvijačnost, ko čuješ, kako danes državniki
blatijo služabnike Kristusove Cerkve z naj-gršimi lažmi in zadušijo vsako besedo, da se braniti ne morejo)
Ali se božja mati, ne zdrzneš, ko vidiš, da so države in narodi zatajili ime Tvojega Sina ali posadili mesto Njega na božji prestol raso in kri in kozmično silo?
Kraljica mirul Ne čuješ rožljanja z orožjem, strastni poziv k razrednemu boju, k sveti vojski za »narod in kri«?
Dekla Gospodoval Nisi čula, da so zamenjali službo božjo s službo človeškim idolom! »Bogu ne morem boljše služiti, kot da služim svojemu vodjil«
Kraljica mučencev! Ali nimaš sočutja z onimi neštetimi trpini, ki polagamo hirajo v močvirjih in stepah Sibirije in arktičnih pokrajin ali v koncentracijskih taborih Evrope?
Brezmadežna, Ti vse to vidiš in ranjeno je Tvoje srce! K Tebi se dviga danes naša mlada in goreča molitev. Tebe pozivamo, uvrsti nas mlade v svojo bojno vrsto! Ali mora res biti vse, kar je krščansko najprej poteptano v prah, preden se predramimo iz spanja!
Grešili smo, Mati, ponižno priznamo! Con-iiteor molimo v imenu krščanskih narodovi Čuli smo, kaj so nam očitali sovražniki: »vaših lepih okrožnic o novem redu vam ne očitamo, pač pa to, da jih ne udejstvujete!«
Mati, zberi nas, obnovi nas v duhu svojega Sina, Tvoja izvoljena četa hočemo biti! Nočemo valiti vse odgovornosti na ramena Cerkve in duhovnikov, sami hočemo prijeti za plug in orati nove brazde! O Brezmadežna, navdihni nas in pokaži nam, kaj je pravi vojak Kristusove armade! Uči nas, kaj je dolžnost zvestih sinov Cerkve, kaj je prava katoliška akcija.
DanaSnla Številka vsebuje:
zlomu in polomu komuno-socialističnega generalnega Strajka:
Francija vstaja ...
Ves svet je z velikim zanimanjem sledil dogodkom o Franciji, ki se je odločila, da se bo otreslu marksistič-negu sindikalnega terorja.
Ob dogodkih okoli čeho-slovaške tragedije e je v vsej svoji porazni razsežnosti razgalila j**ed svetom oslabelost Francije, ki so ji dve-avanture brezvestnih vladarjev komuno-fialistične »ljudske fronte« izžele življenj-TO,ozek in ohromile njeno socialno telo.
Frank se je zrušil za okoli 120 odstotkov. , Cene so zdivjale za približno 40 odstot-°v navzgor.
Medtem ko je n. pr. v Angliji in Nemčiji zadnjih 2 letih volumen priozvodnje n a ■ a s e 1 za okoli 20 odstotkov, se je v Fran-
ciji v istem času obseg celokupne narodne proizvodnje skrčil za 20 odstotkov.
Proračunski deficit je zaradi porasta javnega dolga dosegel 55 milijard.
Itd., itd.
Bogata Francija je postala finančno najbolj zrušena dežela v Evropi... Njeno gospodarstvo je obviselo nad prepadom ... Njena politična sila je v igri mednarodnega ravnotežja izgubila vodilno vlogo... Njen duhovni vpliv v svetu, ki bi danes bil morda bolj potreben kot kdaj koli, je močno oslabel... Marksistična »ljudska fronta«, katere korenine niso zrastle v francoskih tleh, je francosko državo, njene institucije, njen upravni aparat, njen socialni organizem odrezala od franco-
Od Hegla do Marxa Podoba slovenskega dijaka Boiia delavnica 1. december na univerzi Politika na univerzi
ske tradicije, od francoskega duhovnega rezervoarja.
Vodja novega francoskega režima je z »ljudsko fronto« prelomil. Odločno je pred vsem svetom izjavil, da pri obnovi iz teh nepreglednih duhovnih, političnih, finančnih in gospodarskih ruševin ni mogoče nikako sodelovanje s komunisti, ki so Francijo zrušili.
Daladier je krenil novo pot v zunanji politiki. Reynaud je izdal organično vrsto zakonitih ukrepov za gospodarsko, finančno in monetarno ozdravljenje Francije.
Ilegalna komunistična vlada Francije je z aparatom marksistične sindikalne zveze CGT organizirala odpor. Drzno samozavestna so bila njena povelja. Zanašala se je na svoj nezakonito-nasilni akcijski monopol, ki ga je s popolno namerno pasivnostjo zakonitega državnega oblastvenega aparata itasproti prevratniškim akcijam od komunistične stranke vodenega vodstva marksistične sindikalne zveze — omogočeval in
celo aktivno podpiral Leon Blum in ostali menjajoči se šefi vlad »ljudske fronte«.
Vrsto delnih štrajkov, ki so imeli namen organizacijsko-taktične in psihološko-ustraho-valne priprave na generalni štrajk, so imeli enako kot ta popolnoma politične motive, ozadje in namen. Stvar je dokaj priprosta: štrajkovni val bo odplavil Daladiera in z njim napovedano in začeto zunanjepolitično ter finončnogospodarsko obnovo Francije. Med podjetniki in delavstvom sploh ni bilo spora in ni niti največjim žonglerjem v demagogiji prišlo na um, umetno ga, kot pretvezo za štrajk sprožiti!! Spor je bil izključno med zakonito državno oblastjo in vodstvom marksistične sindikalne zveze, t. j. komunistično in socialistično stranko. Po veljavnih francoskih zakonih, tudi v smislu dveletne »socialne zakonodaje« ljudske fronte je torej to štrajkovno gibanje bilo v dobesednem pomenu besede protizakonito, ker ni imelo profesionalno, temveč evidentno politično ozadje in namen.
In Daladier je stopil na pot tretje obnove, notranje-politične: Zajamčiti in izvajati veljavne državne zakone. Štrajkovno gibanje je protizakonito, zato ga bo zakonita državna oblast preprečila. Zasedene tovarne je orož-ništvo izpraznilo. Proti napovedanemu generalnemu štrajku pa so bili izdani in do kraja izvedeni naslednji ukrepi:
1. Rekvizicija vseh javnih in konce-sioniranih obratov ter uradov in njih osebja, ki je s tem prišlo pod vojaško disciplino.
2. Popolna zaščita svobode dela po organih javne varnosti.
3. Kazenske sankcije proti kršiteljem prvih dveh ukrepov, t. j, proti onim, ki bi se uprli rekviziciji, in proti vsakomur, ki bi poskušal na dan proglasitve generalnega štrajka ovirati delo delavoljnim.
Rezultat:
a) V obratih, ki so bili pod r e k v i z i -c i j o se je delo vršilo domala stoodstotno. Izostanki od dela so bili tako neznatni, da bi se jih v odstotnem razmerju dalo komaj označiti.
b) V zasebnih podjetjih je bilo stanje naslednje: v trgovini, gostinstvu, obrti, ban-karstvu in zavarovalništvu je delalo skoraj
Podoba slovenskega dijaka
Božja delavnica
Njegovo druitveno iivljenje In delovanje
Društveno življenje in delovanje bi se razvijalo po naših srednjih šolah mnogo živahneje, če bi ga ne tiščal k tlom za slovenske razmere zelo neugoden srednješolski zakon. iPo item zakonu so dovoljena le nekaitera društva kot Sokol, Rdeči križ, Jadranska straža, Počitniška zveza; mi svojih prosvetno-kultumih ali telesno-vzgojnih društev po tem zakonu ne moremo ustanavljali; če bi se jih itudi na kak način posrečilo priklicati v življenje, bi bila marsikje izpostavljena nagajanju in nasprotovanju. Katoliški slovenski dijaki dobivajo pobudo za notranjo versko poglobitev in izobrazbo v organizacijah izključno verskega značaja. To je dijaška Katoliška akcija, ki po nekaterih srednješolskih zavodih zelo dobro deluje in pa številne kongregacije, v katerih se zbira dijaška mladina pod Marijinim plaščem domala po vseh slovenskih srednješolskih zavodih. Slovenska dijaška zveza naj bi družila vso organizirano srednješolsko in akademsko mladino in jo obenem zastopala v Pax Romani. V danih možnostih SDZ to nalogo vrši, čeprav ne more ustanavljati lastnih srednješolskih organizacij kuUurno-prosvetne-nega značaja, ampak ce mora zadovoljiti zgolj z zaupniškim sistemom.
Izvzemiši Sokola delujejo naši katoliški dijaki itudi v nevtralnih, po srednješolskem zakonu favoriziranih društvih. To so predvsem Počitniška zveza, v kateri je začel ravno po prizadevanju naših dijakov slovenski vpliv rasti, Jadranska straža in Rdeči križ. Ali je prav, da se slovenski dijaki oprimejo teh zvečina patriodi&nih društev? Tega vprašanja bi sploh ne stavili, če bi ne bilo med temi društvi itudi enega takega, ki mu protiverska miselnost in strankarska zagrizenost v Sloveniji jemljeta značaj patriotičnosti, Tu seveda za naše dijake mectani in biti ne more. V ostalih treh pa delujejo, v mnogih primerih celo vodilno in prav je tako.
$tev»Kna moč
Vemo, da se bodo našli ljudje, ki nam bodo zamerili, da se dotaknemo tudi tega vprašanja. Če pa si odkrito pogledamo v oči, bo vsak priznal, da je ni svetovnonazorske skupine, ki bi jo prav nič ne skrbelo,, v kako smer bo težil razvoj slovenskega razuraniškega naraščaja. Glede številčne moči različnih nazorskih sikupin seveda nd moči dobiti točne številčne podatke, temveč moremo navesti le močnejše ali šibkejše tokove tako ali drugače usmerjene dijaške mladine,
Najznačilnejši pojav, ki ga zadnje čase
sto odstotkov vsega zaposlenega osebja. Avto-taxiji so rozili SO odstotno. Listi, razen socialističnih in komunističnih, so izšli, čeprav v skrčenem obsegu. V industriji pariške g a ’ »r d e £ e g a p a s u« jedel alo 77 odstotkov delavstva. V celokupni francoski meta* jurčki industriji je sledile štrajkovnemu povelju samo 23 odstotkov delavstva. Približno em&ko je bilo v ostalih industrijskih panogah.
V	onnetgih tovannah je prišlo delavstvo na .delo stoodstotno.
Komuno-socialističmi generalni štrajk je končal s popolnim polomom,...
Francosko delavstvo je dne 30. novembra 1938 dovolj glasno povedalo, da ni marksistično! Le Francija doslej ni imela vlade, ki bi zaščitila svobodo dela proti marksističnemu teroriu!
Po dveh letih nasprotnega razmerja je 29. novembra zakonita francoska vlada zmagala nad ilegalno komunistično vlado!
Sveftovnecnu komunizmu in marksizmu se je resno zamajalo zadnje in najmočnejše oporišče ▼ Evropi...	Ciril	Zebot.
opažamo, je močno vpadanje marksistične miselnosti. Zdi se, da je slovenska dijaška mladina ta modni naval že prebolela. Liberalna miselnost nekoliko narašča; zdi se, kot da bi njeni privrženci začeli z obnovo po nekih novih vzorih iz tujine. Ponekod se javljajo ljotičevci (zlasti Maribor in Celje) in nekateri simpatizerji rjavih srajc. Zavednih katoliških dijakov in dijakinj imamo lepo število. Znano je, da so najboljše tiste slovenske gimnazije, na katerih so katoliški dijaki številčno najmočnejši. Svobodomiselni naprednjakarji ali liberalci so močni na dveh ali treh realnih gimnazijah. Tudi na učiteljiščih in trgovskih šolah so vsi-drani. Tudi nekaj levičarsko usmerjenih najdemo zlasti med starejšimi učiteljiščniki. Kaka tretjina slovenskega srednješolskega dijaštva je nazorsko indiferentna. Kot je že omenjeno, marksizem na srednji šoli nazaduje, vendar ga ne smemo podcenjevati.
Čeprav naš položaj ni slab, vendar s tem, kar imamo, nismo in ne moremo biti zadovoljni. Napredovati moramo. Ne smemo mirovati prej, dokler ne bo vsa slovenska srednješolska mladina v naših vrstah! Izkušnja nas uči, da je abiturienit, ko pride na univerzo, že opredeljen. Na univerzi je zato pridobivanje mnogo težje, ko na srednji šoli. Zato naj vrši vsak naš dijak in vsaka naša dijakinja apostolat v svojem okolju med tovariši, oziroma tovarišicami. Govorite z njimi, debatirajte, pomagajte jim z nasveti, knjigami, navajajte jih k duhovnemu voditelju; predvsem pa tudi sami študirajte važna vprašanja, s katerimi imate opravka vsak dan. Pridobivajte z dobrim zgledom. Vsaknaj skušav sebi ostvariti lik idealnega sodobnega k a t o 1 i š k e ga slovenskega dijaka!
Nočemo v katakombe!
Poročali smo že v našem listu, kako so se v raznih krajih na Nizozemskem vršila na praznik Kristusa Kralja protestna zborovanja proti preganjanju vere. Poleg drugih je bilo tako zborovanje v mestu Herzogenbuschu, kjer je amsterdamski rektor Dr ost med drugim dejal:
»Boj med Bogom in satanom je v naših dneh na višku. Toda satan bo obležal brez moči, če 'bodo le katoličani ostali katoliški in ho Cerkev ostala Cerkev. Vemo, za vesoljno Cerkev se nam ni treba bati. Ta ima božjo obljubo, da ne bo premagana. Če torej mi protestiramo, potem utrdimo najprej svoje katoliško življenje! Tako bo naš protest božji protest, naš boj božji boj, in naša zmaga božja
omagal«
Svetovno sloveči apostol tiska p. Bela Bengha S. J. je imel na praznik Kristusa Kralja po radiu ognjevit govor, kjer je izjavil tudi sledeče:
»Temne sile si prizadevajo, potisniti vero iz javnega in državnega življenja v zaprte cerkvene prostore. Te zahteve postajajo ved-«o glasnejše. Marksisti oznanjajo, religija je pirivatna zadeva, kii JO spoštujejo, a pač le kot privatno zadevo. Zdaj done glasovi tudi z druge strani, ki označujejo skrb za vzgojo mladine, za družinsko življenje, za tisk in literaturo, za postaviodajo in pravioo kot »politično krščanstvp« in »politični katolicizem«. Vemo dobro, cilj teh, ki to trde, je jasen: Potisniti in izriniti krščanstvo na celi f»onti! Mi nočemo nazaj v katakombe! Ne le cerkvena notranjščina je kraj za udejstvovanje Kristusovih vernikov, marveč vsa polnost življenja!«
1.	In smrti ni...
Priroda je odprta knjiga božje modrosti in vsemogočnosti. Kdor gre skozi njo odprtih oči, mu razkriva čuda in tajne življenja ter mu navdihuje ljubečo in hvaležno misel na velikega Stvarnika. -vVernega človeka potrjuje ta prečudovita knjiga v veri in vnema v njem ljubezen do Boga. Razdvojenega rešuje težkih dvomov in prinaša njegovi zagrenjeni in bolestno razpoloženi duši sladko uteho gotovosti, Nevernemu prišepetava s skrivnostnim glasom in mu navdihuje božansko misel, ki se je utegne sicer otresti in jo odganja, v tihi uri božje milosti pa le najde pot do srca in vzbudi spoznanje božjega. Rahlo, daljnje in tako skrivnostno je to spoznanje spočetka, da se zgane duša v prvi slutnji in se zapre skrivnost v najtišjo srčno kamrico. In ko se je to prvo razodetje božjega v nekaki sveti bojazni skrilo v srce, deluje dalje, raste neopazno in z njim vstaja svetlo spoznanje, ki se končno prelije v poznanje Boga, ker je volja izpovedala svoj močni Čredo.
To je ena vrsta duš, ki se po opazovanju in spoznavanju božjega stvarstva polagoma, korak za korakom dvigajo k Bogu in ljubezni do Njega. Takšna je pot razumskih ljudi in svojega predstavnika imajo v sv, Tomažu Akvinskem. Drugačna je pot čustvenih ljudi, ki se jim srce ob opazovanju prirodnih lepot in ob spoznavanju božje lepote in dobrote v njih hipoma razvname v silni izpovedi vere v Boga in jim vso notranjost kakor žareč plamen zajame ogenj ljubezni do Stvarnika. To je pot čustvenih, romantičnih ljudi, ki imajo svoj vzor v sv. Avguštinu.
Obe poti sta dobri in uspešni, vsaka po svoje seveda, kakor se pač katera prilega človeški naravi. Ni tj treba iskati ali dolgo izbirati, le prisluhni klicu svojega srca in bodi do sebe odkritosrčen in zvest, pa boš našel pravo pot! Predvsem pa si zapomni najvišjo življenjsko modrost: Ponižnim se Bog razodeva in jim daje svojo milost, prevzetnim pa jo odteguje in se jim skriva. Samo prvim velja prvi osmerih blagrov, ki jih je izrekel Kristus v pridigi na gori: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Ošabnim, prevzetnim se božja milost zapira in k njim ne prihaja božje kraljestvo.
Razmišljajočega človeškega duha se najbolj dojmi zakon trajnega izpreminjanja, ki obvladuje vse dogajanje v naravi in ki se mu podrejajo vsi ostali priro.dni zakoni, kolikor jih zasledi človeški razum v snovanju prirode. Nič ni v naravi večno trajnega, vse se izpre-minja: nastaja, razvija se in gineva. P os tanek in konec, rojstvo in smrt sta trdna tečaja mogočne in nepremagljive osi, ki se okrog nje vrti vse življenje in sploh vse dogajanje v ustvarjenem svetu. Na tej osi leže mirno in trdno tudi ležaji svetovnega kolesja, ki giblje svetove, pa naj mislimo pri tem na brezštevilne ogromne svetove v vsemirju, ki v svojem čudovitem gibalnem ritmu slede zakonom Stvarnikove volje, ali pa na neskončno majhne delce materije — atome ali celo na njihove sestavne delce — protone, elektrone in atomska jedra, ki gradijo atome liki pravim osončjem i.n so v vednem gibanju in spreminjanju. Stalnemu izpreminja-nju je podvrženo tudi vse ono, kar se našim čutom dozdeva trajno, neizpremenljivo. Ure
neskončno velikega svetovnega in neskončno majhnega atomskega mehanizma tečejo vs« drugače nego naše človeške ure... Te nav»' jajo ljudje, one pa Stvarnik ... Čim popolneje je urni mehanizem, tembolj nam razodeva urarjev visoki razum. In tako tudi najpopolnejŠ1 mehanizem svetovne ure, ki giblje brez števil# velikih svetov, kakor tudi oni neskončno maU mehanizem atomske ure, ki giblje brez števila delcev atomskega osrčja, zahtevata pr1' znanje Urarja, ki je vse zamislil in postav« zakone gibanja in izpreminjanja.
Da, vse se izpreminja, vse ima svoj začetek in svoj konec. Samo snov (materija) in sil* (energija) sta neuničljivi, izpreminjata le svojo obliko in se neprestano prelivata iz oblike v obliko in deloma celo prehajata druga v drtf' go. Zakon o neuničljivosti mate' rije in energije je torej tudi podvrže# vsesplošnem zakonu izpreminjanja. Kritičfl? misleči človeški duh, pa se ne zadovolji z ugfl' tovitvijo, da se vse izpreminja in da sta fll®' terija in energija neuničljivi, marveč se vpraJ# dalje: Odkod sta materija in e n er' g i j a in kdo ju je podvrgel v e č n e n? J? izpreminjanju? — Tudi najhujši mate' rialist bi se sramoval trditi, da je materi)* nastala iz nič, ali da se je energija pojavil* sama po sebi in da sta se obe zgolj slučaju0 združili v prečudežno zakonitost presnavlja' nja in preoblikovanja. Neka nadnaravna sil* je morala vse ustvariti in postaviti zakof snovnega in energičnega izpreminjanja. T* vsemogočna sila, združena s popolnim raz**' mom in z neskončno modrostjo, je Bog Stvar' nik.
Ob vsakem rojstvu v prirodi kumuje snu-*' Na vsako porajanje lega senca neizbežneg* / propadanja in ginevanja. Smrt je v naravi pr#v tako nujen pojav kakor rojstvo, vse začeto se mora tudi končati. Porajanje in umiranje sta skupna člena dogajanja, ki ga imenuje^ življenje v najširšem smislu te besede, tor0! ne samo rojstvo in smrt živih bitij, marveč ttf' di nastanek in razpad mrtvih prirodnin. Sfltf* je zvesta spremljevalka življenja, saj sledi p°' rajanju ginevanje in iz umiranja klije zop®^ novo življenja. Življenje tako rekoč obstoj.#,' ker umira in umira, da obstoja. Kdor pazljiv° motri dogajanje v prirodi in globlje doumev* njegov smisel, se mu tudi grozotna misel člO' veške smrti ne zdi strašna, saj je za verneg® človeka tudi smrt le začetek novega življenj®' Človeško telo razpade v zemlji in bo da morda snov za poljsko cvetlico, končno p? vstalo poveličano, ker je bilo dragocena P°' soda nesmrtni duši, ki ga je oživljala in kr#' sila z dobrimi deli zatajevanja, duša pa se vroe k Stvarniku in se v polni ljubezni objame f Njim, ki ga je v zemeljskem življenju po tele^ nih očeh spoznavala v božji prirodi in ga Prl znavala za Stvarnika in Očeta.
Ob teh mislih lahko vzradoščeni vzklil* nemo s Kettejem: »In smrti ni, jaz vidim življenje, ljubezen večno vidim krog in krpi Te tolažilne misli so tiye materialistu, ki si$£ prjzn^va stalno izprejniujaoje v naravi' spoznava in ne priznava pa njegovega vzro in namena. Isto globoko življenjsko misel kor Kette, polno vere in utehe, je izr®*L, Gregorčič: »V delavnico sem božjo zrl, prestvarjanje sem stvari, a smrti nisem vzr
Četrta božja zapoved nam uka-szufe tudi IJubessen do domovine in naroda, isz Katerega smo i&šli.
♦
Od Hegla do Marksa
kako je Karl Marx prišel do dialektičnega muterializma? Izvirno ali po tujih vzoril\?
Zdravo jedro Hegelove filozofije — ki bi 2na-no tudi brez Hegelia — bi lahko izirazili Kole: Človeštvo navadno 'ne napreduje zdr-in premočrtno, marveč se zaganja z ene tajnosti v drugo. 0 tem nam pričajo vse pa-Umetnosti, filozofije iin razvoj družabnih «k. »Mladi« .se skušajo uveljaviti s tem, da asprotujejo »starim«. Hegel je bil sicer predan, da se je z njim to gibanje za vselej Javilo, iko bi pa bil še nekaj časa živel, bi da je bila tudi njegova filozofija samo ki jio je novi rod izprevrgel v antitezo. Ivovemu skrajnemu idealizmu je neposredno I prav tako skrajni materializem. Ta pre-?In i® bil tako nenaden in popoln, da mu ni I ,ePa najti enakega v zgodovini človeških idej. ealizem v Nemčiji se je zrušil, kakor da ga strla strahotna naravna katastrofa, ali ka-°r da so barbari vdrli v deželo.
, je filozofija v Nemčiji padla tako nizko, a se je mogel za nekaj desetletij uveljaviti ^erializem, temu je bil kriv deloma — pre-pk uspeh Hegelovega idealizma. Hegelova °zofija je tako potisnila v ozadje vse druge tarve, da je ob njenem propadu ni imel kdo ^omastiti. Zato je skrajni materializem iz
•	^dine prejšnjega stoletja čisto nemški pojav.
Za Hegelovo tilozofiijo, tki je že po naravi ^na, da se nj mogl^ trajno držati, ker se je ^®več oddaliila od preproste pameti, je bilo P^ebnjo usodno, (da ®e ie tako tesno vezala z Ij^lutistično pruslko državo. Toda doba po-reakcije se je bližala koncu. Francoska ™jska revolucija 1. 1830 je močno pretresla J^opsko javnost. Tudi v Nemčiji je naraščal “spor proti obstoječemu redu in ker spočetka 18o upali nastopati naravnost proti takratni r®ditvii države, so s tem večjo vnemo napa-r4'' hegelianiizem, ki je to ureditev upravi-«evai,
Prav v tej dobi je moderna fizikalna zna-** iela svoje prve velike uspehe. Kolikšna ^®tada, iki jo je Lavoisier uvedel v kemijo, je Pokazala, da se snov kljub vsem izpremem-ohranja. Noben drobec ne izgine, noben jj^ec ne nastane. Še več. Zdravnik An fizik ^^ert Mayer je pokazal, da velja 'isto tudi za ali energijo. V svoji mladosti je skušal "Staviti »perpetuum motbil-e«. Ker je bil ves ^d zaman, je začel razmišljati o pojavu in je r,sel do zalključka, da tudi nobena sila ne .“Stane na novo. Ako izgine gibanje, se pojavi Plota m obratno. Causa aequat effectum, ffleča nit znanosti pi nikjer pretrgana. Te zaključke j,e objavil 1. 1842. Tri leta {^neje je jrazširil svoje izsledke tudi na or-r^ski svet in pokazal, da dobivajo živa bitja svoijo delavno silo iz hrane. Zajcon o ohra-' v' energije so v isti dobi samostojno odkrili Mayerja še Helmh,oltz, Anglež Joule in Colding. Zanimivo je, da opirajo Mayer,
» in iCoilding zakon ohranitve, ki ga je j/^terializem ^cmalu taiko zlorabil, na teološke jp°ge, ,čež da veoljstvu, ki ga je Bog ustva-
V	Dobeno ustvarjeno bitg,e ne more jničesar /^ati me odvzeti. — Drugi znanstveniki so »T^ali, da so vsa živa bitja sestavljena iz ®lc in da se prilikovanje in razkroj vrši po zakonih kemičnega spajanja prvin. Po-“Jia »žvljenjsika sila«, ki so jo dotlej mnogi afiovarjali, je postala nepotrebna. se	klavema	je	bila	Naturpbilosopbie,	ki
jJ ^ mogla ponašati z nobeno iznajdbo, v pri-'z rolado vedo, ki je dan za dnem odkrije * nova čudesa. Fizika je pritegnila pozor-t javnosti nase in si prilastila ves ugled, ki je Km uživala filozofija. Nekako y zraku v TOn,enie, da jbi se dali znanstveni dsssled-
•	rez kake filozofije povezati v svetovni Novi rod, ki mu je tekla zibelka v času kj .	trušč e v, ,ki se je šolal v dobi prevratov,
'žledal porajajočo se industrializacijo in
bil priča, ko je stekla prva železnica, je bil ves prozaičen in zaverovan v gmoto. Upošteval je le otipljiva dejstva, za umetnost, filozofijo in religijo ni imel smisla. Njegove duhovne in umsike potrebe so se tako skrčile, da jim je zadoščal površni materializem, resni misleci, ki so živeli v tej dobi, so ostali javnosti neznani.
Razkroj hegelianizma
Razkroj hegelianizma se je izaičel takoj po filozofovi smrti v njegovi lastni šoli. Epi so se olklepali predvsem izsledkov nove filozofije: Dialektični razvoj je dosegel svoj cilj, v Prusiji se je duh abjektiviral v najpopolnejši državni olbliki, v romantiki je dosegla umetnost svoj višek, krščanstvo je poslednja versika stopnja človeštva, ki ima nad seboj samo še filozofijo, -filozofija je rešila svojo nalogo ker se je v njej absolutni duh konično popolnoma zavedel in proniknil bistvo svoje dialektične narave. Razvoj je končan na vseh področjih, treba je le še to idealno stanje ohraniti. Drugi pa so tiz hegelianizma povzeli samo njegovo dialektično metodo: Vsako stanje vključuje v sebi protislovje, razvoj se ni končal s Hege-lpvo smrtjo; državne oblike so se preživele, vera je samo prehodna stopnja človeštva, filozofija se mora nemoteno razvijati. Hegelova šola se je razbila v dve struji, v konservativno in pravratno, ki sta se ljuto napadali. David Strauss, ki je sam odločilno vplival na ta razkroj, je v šali primerjal to stanje s francoskim parlamentom in imenoval struji Hegelovo levico in desnico. »Levičarji« iso se nazivali tudi »mladohegelijamce«.
Boj se je pričel na področju verstvene filozofije, kjer je 'bil Hegelov sestav zelo nejasen. Ali je absolutni duh osebni Bog, ali ga je treba pojmovati panteističmo in biva samo v človeški saimosvesti? Ali je nesmrtna vsaka po-edina duša, ali so vse le pojavi absolutne ideje? Ali se je Bog učlovečil samo v Kristusu, ali je ves človeški rod utelešenje razvijajočega se božanstva? Hegel se je proti koncu vedno ibolj trudil, da bi dal pritrdilen odgovor na prva vprašanja, dočim jih je vsa Logika njegovega sestava zanikala.
D. Friedrich Strauss
Razpor glede teh vprašanj je izzval David Friedrich Strauss s svojo knjigo »Das Leben Jesu, kritisch bearbeitet«, ki je izšla leta 1835. Avtor se sprašuje, kako tolmačiti evangelije. Za racionalista so uganka. Ne more jih smatrati za premišljeno goljufijo, ako jim pa prizna zgodovinsko veljavo, kaj s čudeži? Ne prevara, ne zgodovina, odgovarja Strauss, ampak mit, bajka, ki jo je stkala domišljija prve Cerkve, pripisujoč Jezusu vse, kar so Judje sanjali o Mesiji. Učenik je navdal spremljevalce s tolikim spoštovanjem, da so ga po njegovi smrti obdali z božanskim sijem. Toda to ni več zgodovinski Kristus, ampak Kristus ver«. To, kar vera pripisuje Kristusu, pripada v resnici vsemu človeštvu. Kajti nikoli se ideja popolnoma ne izrazi v kakem poedincu, ampak v vrsti. Ciloveštvo je tisti božanski duh, ki se je povnanjil in postal meso, pa vendar še vedno združuje v sebi ibožjo naravo. Vse človeštvo je otrok vidne matere in nevidnega očeta, otrok narave in duha. Človeštvo je čudodelnik, ki mu je narava dan za dnem bolj pokoma in ki bo končno vstalo iz svoje končnosti ter šlo v nebo, da se združi z neskončnim duham.
Straussova knjiga je zbudila silno polemiko. Samo Hegelova levica mu je ploskala, desnica, večina protestantov in katoličani so ga z ogorčenjem zavračali. Pisatelj si je za vselej zaprl pot na univerzo. V svojih nadaljnjih spisih je vedno ibolj strupeno napadal religijo. Očital ji ,je dualizem, ker stavi med končnim in neskončnim nepremostljivo nasprotje. Filozofija pa vidi, da sta 'končno in neskončno le stopnji razvijajoče se iste bitnosti, da je končno le
pojav neskončnega, kakor je učil Spinoza. Zato med obema ni sprave. Hegelov nauk, da je v dogmah simbolično izražena filozofska resnica, je napačen.
Ta idealistični monizem je Strauss na stara leta spremenil v materialističnega. Zdelo se mu je, da je Darwin rešil vse probleme. Vesoljstvo je čudovit stroj, kjer se poganjajo kolesa z neizprosno nujo. Izven njega ni ničesar. Tej svetovni mašineriji je treba pripisovati modrost in dobroto, pred njo nas naj navdajajo ista nabožna čustva, kakor vernika pred Bogom. Te misli je razvil v knjigi »Der alte und der neue Glaube« 1. 1872. Nietsche ji je kmalu posvetil uničujočo kritiko in proglasil pisatelja za poglavarja praznoglavih filistrov. Filozofski zgodovinar A. Drews se čudi, da se je mogel nekdanji hegelijanec tako strahotno poplitviti, še bolj pa temu, da je takratna nemška inteligenca knjigo kar požirala. — Strauss je umr} 1. 1874.
L. Feuerbach
Se struipenejši nasprotnik religije je postal Ludwig F euerbach. Sprva je študiral teologijo, nato je v Berlinu poslušal Hegela in se tako navdušil za njegovo filozofijo, da ga je nazival svojega drugega očeta. Kot docent je izdal anonimen spis o nesmrtnosti duše, kjer je 'zanikal osebno nesmrtnost. Ko se je zvedelo, 'kdo je avtor, je moral zapustiti svoje mesto, sicer se je pa izkazal za nezmožnega predavatelja. Njegova tp,oč je bila v pisani besedi. Podal se je na deželo in živei kot pisatelj. Umrl je v velikem uboštvu 1. 1872.
Njegov najznamenitejši spis, ki je silno razkrojno vplival na sodobnike, je »Das Wesen des Christentums« iz 1. 1841. Dočim je Hegel dejal, da se v človeku, ki spoznava Boga, Bog spoznava, pravi Feuerbach, da človek, ki Boga spoznava, v resnici le samega sebe spoznava. Človeštvo si ustvarja bogove po svoji podobi. Vse, kar najde v sebi lepega, resničnega, dobrega, idealnega, vse to proioira navzven, v »iboga«. V božanstvu moli človeštvo svoje lastno skupno plemenito bistvo, pa kot nekaj povnanjenega, odtujenega. Veren človek se nenaravno raztrga. To, kar je najdragoce-nejšega v njem, skupno človeško naravo, to je povnanjil v bogove, sam pa je ostal zgolj po-edinec, egoist, brez smisla za človečansko skupnost. Zato je smatral Feuerbach za svojo življenjsko nalogo, da uniči religijo, s tem da razkrinka usodno razdvojenost v človeku in zbudi v njem zavest, da je človeštvo tisto vzvišeno bitje, ki ga je dolžan spoštovati ter se zanj žrtvovati. Ljubezen do človeka bo stopila na mesto ljubezni do Boga, človekoljubnost ibo nadomestila vero, nastala bo doba socialne vzajemnosti, iko bo »homo homini Deus«.
»Bog je bil moja prva misel, razum moja druga, člpvek tretja in zadnja,« je dejal Feuerbach sam o sebi. Tudi z razumom jn njegovo filozofijo namreč ni bil dolgo zadovoljen. Iz hegelijamca in panteista je postal ateist in materialist. »Keine Religionl ist meine Religion, keine Philosophie! meine Philospphie«. Hegel se mu je zazdel zakrknjen teolog. Kakor teolog postvatja proizvode sv^je domišljije, tako gel postvarja svoje ideje. Vso njegovo filozofijo je treba postaviti na glaivo. Duh in njegove ideje izhajajo iz snovi, ne snov iz ideje, kakor je učil Hegel. Prava lilozofiija se mora opirati na stvarna bitja, na znanistvepe izcedke, pa konkretnega človeka 'in .njegove čutne zaznave. Temeljna znanost je naravoslovje,
Skrajnost njegovega materializma
Tako §e je Feuerbach jboAj in ibolj pogrezal v (materializem. Molesohottu je pisal navdušeno pismo in hvalil njegov nauk o prehrani: »Teorija o prehrani je velike važnosti za etiko in politiko. Hrana se izpreminja v kri, kri v srce in možgane, v čustva .in misli. Hrana je podlaga človeškim nazorom in kulturi. Narodu, iki ga hočeš preroditi, daj mesto pridig proti grehu rajši boljše hrane! Človek je ,fo, kar ,j6.« Celo podrobne nasvete je dajal. Bo-
Komar
»Zgražate se pad mojinji nespodobnimi iglami,« j’e rekel jež jpsom, »prvi jjk bi pidli po meni, če jih ne bi imel.«
Vešča je zašla v prebito žarnico. Ko se je zaman zaletavala v stekleni obod, je začela dvomiti v Stvarnikovo pravičnost.
Lev je v svojem okraju napravil red. Zločinstva se niso več dogajala. Osel v soseščini ga je hotel posnemati ih je strašil z divjim vpitjem, oblečen v levjo kožo. 2ivali so se ustrariše in so mu bile pokorne. Ko pa so pod levjo kožo opazile oslovski rep, je strah pred njim ponehal, pa tudi pokorščina.
Tako j‘e ljubila mati svojega otroka, da ni pretekla nobena noč. ne da bi ga zbudila m ipilovala.
f
Najbolj je spoštovala gospoda župnika zaradi celibata: »Kajti čeprav ga zaradi tega ne morem poročiti, imeuji vendar zagotovilo, da ga tudi nobena druga ne bo dobila.«
Da bi zadušil bolečine, ki sp nastale zaradi vreza, je zdravnik pacientu nalepil pbli^, ki je žgal ko); pgije.
Ker je pri prehodu čez reko orjaku segala voda samo do pasu, je pritlikavec menil, da bo mogel tudi on čez reko.
»Najbolj je pač človek svoboden v moji državi,« j'e rekel car; mislil je pri tem na sebe.
Mlada vrana je napadla staro, ki ji je vzela kos mesa. »FuiL« je rekla stara, izkušena vrana, »kako iporeš le biti tako maščevalna!« — »Toda,« ji odvrne mlada »ali niste prej vse napadle mojo teto, in jp umorile?« »Neumnica!«, jo j,e zavrnila stara. »Tega ti še tie razumeš.« Če eden napade drugega kakor ti, je to krivica. Če ga pa napadejo vsi, potep je to demokracija.«
t
»Hrvatska naklada« v Zagrebu, ki je zna-pa po svoji filojppksističjii usmeritvi je objavila, da bo v kratkem izdala novo knjigo AU-gusta Cesarca, ki je pobegnil v sovjetsko Rusijo, »Nova Hrvatska« dodaja, da je ne zanima toliko vsebina knjige kot kanal po katerem je rokopis iz Rusije prišel v Zagreb.
Češka dijaška zveza je sklenila, da v centralnem odboru ne sme biti npben Jud in noben leyičar.
■fr,—
lJxr
jv f f, .* .	•	i
doča socialna resolucija se bo prej Fyau|^i«i, če to ljudstvo jedlo ye£ fižola in manij Icrom-pirja.
Vendar se je Feuerbach branil, da bd ga nazivali materialista^ Duševni svet mu je nekaj izvirnega, česar ne smemo istovetiti gmoto. Kdor hoče razumeti oboje, si mora poiskati svojo Arhimedovo točko izven obojega. F,e4erbacl\ov naizor je ostal n^eglen do konča.
To je tudi napaka njegove etike zlasti v zadnji do,bi- Sprva se je opiral na Kantovo in
Fjichj*~' ——U!1~
Štvo zofijo
ta pojm razblinil, ostal niu je le še posameznih in njegov egoizem, ki ga je pa skušal še vedimo nekoliko h^nifmisjtično pobarvati. Doslednosti .^'.v	£*stonj	isjtali.	(Daljei)
»STRAŽA V VIHARJU«
44
8. decembra 1938
Univerza
Maniiestacifa slovenske akademske mladine ob dvajsetletnici Jugoslavije
Slovenska akademska mladina je 1. decembra slovesno praznovala dvajsetletnico osvo-bojenja slovenskega naroda »in ustanovitve lastne narodne države.
Velika zbornična dvorana na univerzi, ki so jo akademiki popolnoma napolnili, je bila slavnostno okrašena z državnimi in narodnimi trobojnicami ter kraljevo sliko. Točno ob 10 je pričel manifestacijsko zborovanje predsednik Akademske zveze tov. Skamlič Joško, ki je pozdravil zastopnika g. rektorja in akademskih oblasti g. dekana dr. Gosarja in pozval vse navzoče, naj stoje zapojejo državno himno. Nato je tov. Zora Pelanova recitirala Zupančičevo »Vseh živih dan«; tov. Vinko Be-liČič pa svojo pesnitev »Molitev za domovino«. Slavnostni govor je imel predsednik akademskega kluba Straža tov. Ludvik Leskovar, ki je orisal zgodovinske dogodke pred dvajsetimi leti in pokazal razvojno pot slovenskega naroda, ki jo je hodil od majniške deklaracije preko ustanovitve »Narodnega sveta« in »Narodnega odbora«, ko je bila prvič v zgodovini politično-upravno realizirana avtonomna Zedinjena Slovenija, do ustanovitve »Narodnega veča« pod predsedstvom dr. Korošca in do končnega zedinjenja, ki sta praznika naše osvoboditve izpod skoraj tisočletnega kulturnega in gospodarskega hlapčeva-vanja.
Nato je govornik podal pregled čez dvajset let lastne države. Dosti smo Slovenci v teh letih svobode dosegli, predvsem slovensko univerzo in akademijo znanosti in umetnosti, toda tudi razočaranja so nas čakala.
Na pragu nove države nas je čakala nesrečna vidovdanska ustava; začetek in izvor dvajsetletne razklanosti in neurejenosti naše države, ki pomenja za nas negacijo naše narodne samobitnosti in od takrat gre stalen, čeprav prikrit boj zoper naš narodni obstoj. Toda Slovenci smo se Jugoslaviji pridružili kot samostojen narod v trdni veri, da nam bo šele v njej mogoče, da popolnoma razvijemo svoje nacionalne sile in tako okrepimo vse jugoslovanstvo. In tej svoji individualnosti se ne moremo na ljubo kakim hegemonističnim pretenzijam, ali kakim imaginarnim ideologijam odreči tudi dames. Kot popolnoma enakopraven in samostojen činitelj hočemo živeti v trdni, na temeljih medsebojnega sporazuma in na najširših narodnih samoupravah zgrajeni državni zajednici z vsemi ostalimi jugoslovan-
skimi narodi. Po priznanju in podelitvi vseh kulturnih in materialnih pravic, bomo šli Slovenci v drugo dvajsetletnico osvobojenja še z veselejšim obrazom. Zato pa se bomo morali združeno boriti za našo narodno pravdo in posvetiti svoje mlade sile lepši ureditvi slovenskega doma v veliki in močni krščanski Jugoslaviji. — Govor je vžgal navdušeno odobravanje navzočih. Ob koncu je vsa dvorana stoje zapela himno »Hej Slovenci«, na kar je bila ta kratka, toda pestra in prisrčna manifestacija zaključena.
Proslave so se udeležili vsi, razen tako -imenovanih »nacionalnih akademikov«.
Z občnega zbora medicinskega društva
V	vrsto občnih zborov, ki si v zadnjem času brez prestanka slede na univerzi, se je vpletel tudi občni zbor društva medicincev. Udeležilo se ga je veliko število slušateljev. Kakor po navadi, so se vrstila najprej poročila bivšega odbora, ki je odlagal svoje funkcije ter d-ajal račun o svojem delu. Vsakdo si je želel, da bi ta račun pokazal boljše rezultate, kot jih je.
Vloženi sta bili dve listi: lista katoliških akademikov -z nosilcem tov. Praperjem, drugo listo so volili liberalci, levičarji, marksisti, Bolgari Ltd.
Pri volitvah je zmagala levičarska lista z nosilcem Korziko.
Do sedaj odbori medicinskega društva niso izpolnili nad, ki jih je članstvo vanje stavilo. Zlasti nekateri predsedniki so s svojo politično zaslepljenostjo in nerodnostjo zapravili še to, kar bi se sicer lahko doseglo. Zato slušatelji z upravičenostjo pričakujejo od novega odbora, da bo opustil vse, kar ni v interesu društva, ostal pri njemu naloženih nalogah, te pa skušal čimprej realizirati.
Univerza. — Božične počitnice trajajo od 17. decembra do 8. januarja.
Čehi sami so zelo močno nerazpoloženi proti bivšim vodjem svoje politike. Masary-kov spomenik so češki študentje porušili, sedaj zahtevajo, da se iz vseh šol takoj odstrani Beneševa slika.
Z bratislavske univerze so odslovili 500 židovskih dijakov. Sumili so jih sodelovanja s komunizmom.
Tudi Hrvati niso zadovoljni s svojim gledališčem. Vodstvu -zagrebške drame očitajo, da premalo pazi, da obiskuje predstave v veliki meri mladina, ki naj dobi v gledališču vzore, ne pa karikature. Tako pravijo hrvaški časopisi.
Politika na univerzi
Zadnje dni smo brali letak, v katerem stoji napisano, da so ga izdali »slovenski akademiki, pristaši slovenskega bloka«. Če smo poučeni, so se zadnje čase združili v neki slovenski blok komunisti, socialisti, fašisti, del krščanskih socialistov, framasoni, unitaristi in oni, ki prepovedujejo izobešanje državnih zastav na državni praznik. Omenjeni letak nam dokazuje, da dajejo ton temu »slovenskemu« bloku naši dobro poznani levičarski tovariši. Pravijo, da »slovenska univerza danes ni več enotna. Tudi na univerzi je del prejšnje celote izdal skupen program«. Dobro vemo, prijatelji, da poznate samo eno celotnost: celotnost pod moskovskim vodstvom. Tako pojmovane celotnosti na univerzi ni in je nikdar ne bol Pač pa bo ostala slovenska akademska mladina zvesta krščanskim in narodnim izročilom slovenskega ljudstva.
Pravijo, da sedanje uredbe »vzgajajo mesto odgovornih in samostojnih ljudi poslušne uradnike«. Dobro razumemo te besede. Uradništvo naj bi ne priznavalo nobene odgovornosti, nobenega reda, nobenega povelja, razen enega samega: povelja rdeče Moskve ali z njo zvezane lože. Na to željo, na željo po »neodvisnih akademskih domovih,« ki naj bi vam služili le za lažjo propagando z besedo in letaki, na vaše vprašanje, »na čigav pritisk univerzna uprava ni dopustila študentovskega zborovanja za CSR (to zborovanje je bilo namenjeno za centralistično, v marksistično brezno drvečo Beneševo ČSR, ki jo danes pravi Čehi najbolj napadajo), na vse to vam kličemo s str ah ovitim: Stoji Dovolj je nesreč, ki jih je prinesel komunizem! Preveč nas boli usoda od marksizma raztrgane Češkoslovaške, notranje uničene, oslabele Blu-move Francije, v krvi in diimu trpeče Š p a n i j e I Z vsemi silami se bomo borili proti po svetu blodečemu odkritemu marksizmu in proti v ljudskofrontaštvu skritemu komunizmu, ki je v zadnjih dvajsetih letih tako strahotno razdvojil, okrnil, razkrojil in domala uničil vse narode, ki so se dali okužiti z rdečimi bacili. »Slovenske akademike, pristaše lovenskega bloka«, ki so v tej druščini bodisi iz zlobnosti, bodisi zaradi tragične zaostalosti za vsemi dogajanji zadnjega časa, najodločneje pozivamo, naj se vsaj iz ljubezni do naše domovine prostovoljno in pravočasno spametujejo, da vsaj pri nas ne bo prepozno, kakor je bilo prepozno marsikje drugod!
Iveri
Književnost
DECEMBRSKO PISMO
Predraga, ali si to uro pri knjigah ali na ulici ali na zabavi? Učne knjige utrujajo duha, slepijo srce — in vzdržujejo svet. Na ulice prši droben dež in dela blatne mlakuže. Ljudje, ki jim premoženje in čas dopuščata, se zabavajo pod raznobarvnimi lampijončki, na svetlih par-ketih, ob godbi. (Iztrgani so svetu vsaj za majhen čas.) Nemara pa se mudiš z delom za organizacijo, za enako misleče, za isto hoteče. Bodi blagoslovljeno tvoje delo!
Ne poznam te: Videl sem te sicer in sva govorila, pa ne bi vedel povedati, kakšno barvo las in oči imaš. Ne vem ti števila let in neznan mi je tvoj rodni dom. Rahlo slutim, po katerih cestah hodiš, a srečal -te nisem še nikoli. In če bi te tudi srečal, Bog ve, ali bi se nasmehnil ali vsaj pozdravil. Morebiti bi zardel ali pa pravočasno pogledal v stran, se ustavil in zrl za -teboj, dokler se ne bi izgubila izpred oči.
Poznam tvoje ime, a ime ni nič izrednega. Ni moči iz njega spoznati duše. Slehmo srce nosi velike skrivnosti in lepe načrte. Ko mislim na tvoje srce, me obhaja misel, da si ne-
mara že zaljubljena. Vsak teden prejmeš pismo, v sladki nervoznosti ga prebereš, napolni te blaženost — in nisi ne pri knjigah, ne na ulici, ne na zabavi. Nekdo me ljubi, si govoriš, misli name in hrepeni po snidenju.
Jaz pa bi rad, da je tvoj beli kelih še vedno obrnjen k samemu soncu, da se ni še nikamor nagnil. In nekaj mi pravi, da si ti tista, ki je prav tako bogata, kakor sem jaz ubog. Včasi ob večerih si z bolečim hrepenenjem gasim žejo po tvoji roki, po tvoji besedi. Prepričan sem, da bi tvoja bližina raztalila mojo tegobo. Šepečem tvoje ime, a v privid te ne morem pričarati. Morebiti je dobro tako, kajti če bi me odklonila, bi bilo konec dragocenega pričakovanja in še večja mračina bi se mi zgrnila na srce.
Napisal bi ti sonet, ki bi se začel na primer: Prižgi svetilko, pridi mi naproti, a žal to danes ni več moderno. Razen tega ne vem, ali imaš Tada pesmi. Bilo bi mi zelo mučno, ako bi zavrgla mojo najglobljo izpoved. Potem ti ne bi več nikoli mogel pogledati v oči. In zdelo bi -se mi, da se mi vsaka tvoja znanka in prijateljica posmehuje: Poglejte ga, trubadurja!
Ne vem, ali se mi je sanjalo ali je od drugod prišlo vame spoznanje, a prepričan sem, da se ne motim, ko pravim: Ti ljubiš zvezde. Kdor ljubi zvezde, ima plemenito dušo in Bog
Rdeča policija v Madridu je dobila za
misarja Asceasa, znanega po tem, da je U®1 svojo mater, ženo in tri svoje otroke, za St® vilo ostalih njegovih žrtev se pa ne ve. *e , najst dni so Frankovi zvočniki oddajali sk®zl nočno tišino vedno isti opomin:
Asceas! Še si živ, a vedi, da kri izziva k*1 Nekdo preži nate in čaka primernega h® nutka. Ubil te bo in s smrtjo boš plačal sv®)a zločinstva. Asceas, umrl boš.
Petnajst noči so zvenele besede skozi noč®° tišino, šestnajsti dan si je živčno izčrpa®1 Asceas pognal kroglo v glavo.
je z njim, saj se njune oči srečavajo v vse-mirju. Ljubiš pa tudi cvetice — pomlad, mladost, otroštvo, preprostost.
Zdi se mi, da se ti bom po tej poti približal.
Pojdeš po cesti in nenadoma te bom srečal. Hotela boš z -odzdravom mimo, a te bom ogovoril: »Gospodična, rad ibi, da me nekoliko poučite o zvezdah. Nocoj bo jasno in čisto. Ali utegnete — za pol ure? No, gospodična, v drevoredu!« Začudila -se boš tej prošnji in v zadregi pomolčala. Potem boš odgovorila: »Nocoj žal ne utegnem.« »Ali pa jutri!« Da, naslednji večer ob osmih boš utegnila.
Vpraševal bom: »Ali je Rimska cesta prava meglica ali svit neštevilnih zvezd? Ali Veliki voz spreminja lego v raznih letnih časih? Odkod pride ime Plejade?« Ti boš odgovarjala. Nenadoma bom v nočni modrini zagledal zvezdo, drobno zvezdo med milijonom tovarišic. »Kam spada tista zvezda?« »Katera?« »Ona -tam, glejte—« in ti -bom naravnal iztegnjeno desnico. »Tega pa ne vem!« boš vzkliknila. Spogledala se bova in se nasmejala. Prijel te bom -za roke in s trubadursko nežnostjo pogledal v tvoje oči. »Tvoji očesi se imenujeta čista ljubezen.«
Te zadnje besede bodo pričetek ali konec sreče. In če me zavržeš, te prosim samo ene
Nadzorstvena komisija komunistične str«®' ke v SSSR je izbrisala iz članskega imeni»*
v prvih šestih mesecih letošnjega leta članov, med njimi 1290 moških in 3146 že®5*1' Izključeni so bili, iker so opravljali verske var Med izobčenci je tudi komunist Koubik marski, ki so ga že štirikrat -odlikovali zara izrednih zaslug za komunistični pokret i® zJ stranko v času od 1. 1917. Pregrešil se j® tem, da se je udeležil cerkvenega pogre _ svoje matere. Priziv na Stalina ni imel nega uspeha.
V	baselskem kantonu v Švici so sprei‘ s 15.363 glasovi proti 13.963 zakonski predi®«' ki prepoveduje, da bi bil član komunisti®^ ali kake druge državi nevarne organiiza®1)® uradnik države ali občine.
»Osservatore Romano« prinaša v števdj® z dne 28. in 29. novembra 1938 članek Metzgerja o pripravah za prihodnji konŽr Kristusa Kralja, ki bo 1. 1939 v Ljubljani- » smrti predsednika Scheiwiderja, škofa iz ^ Galla, je bil izvoljen za predsednika izvTS nega odbora kongresov Kristusa Kralja 1)®, Ljanski škof dr. Gregorij Rožman. Omenja t® [ da je bila Ljubljana prizorišče več kongr«®f,v
II.	evharističnega kongresa za JugoslaV*)^ mednarodnega mladinskega kongresa, fco®fj®®_ sa Pax Romane in drugih. Predmet prihod®)®, ga kongresa Kristusa kralja bo »Kršča®5 preporod v sodobnosti.«
stvari: Nikomur ne pripoveduj mojega Prišli bi namreč prijatelji in znanci in vsi. jim je pri srcu moja sreča, polagali bi n® VŽ ke na ramo in govorili; »Propadel? Previs®11 si začel, da bi naravno končal, duša draž® Pri zvezdah! — Hm!«	,.
Zaključujem pism-o. Ko boš brala te vrS ce, se boš smehljala, rekoč: »Ali ni škoda P pirja?« A jaz ti pravim: Ni ga škoda za sr®.j, dveh ljudi. In še ti pravim: Ko se srečava ti bom začel govoriti o zvezdah, vedi, da s*, tista, ki živi v mojih mislih in katere i®j® žarek v urah utrujenosti in naveličanost1/
NAGRADNI RAZPIS
d*'
Uredništvo razpisuje literarni nagi* .
natečaj, ki se ga morejo udeležiti vsi
n»s'
prijatelji. Rok postavljamo do 15. jan.
Nagrade znašajo po 40 din za vsako ti vredno črtico iz dijaškega, društvenegn< lanskega, meščanskega ali kmečkega zlV nja. Teh nagrad je pet. Dobrodošli Pa nagrajeni utegnejo biti tudi osi drugi rami proizvodi.
Pričakujemo dobrega odziva.
ifl