,,Preglednik" Učitelj Dupica je zaupno izvedel, da pride prihodnjega dne preglednik nadzorovat njegovo šolo. Zaradi te vesti mu je bil pokvarjen ves večer. Kiavrno je v krčmi povešal glavo in še vino ni imelo pravega okusa. Ze po prvi četrtinki je vstal in se odpravljal. »Kam pa, gospod nadučitelj?« so se čudili vaščani, ki tega niso bili vajeni. »Eh«, zamahne Dupica z roko. »Same sitnosti! Jutri pride preglednik, pa moram biti čil in zdrav!« Vaščani so se razburili: »Zlodja! Preglednik! Da pridc jutri, pravite? Zupan pa ni nič oznanil! Kdaj pride? Kje se bo ustavil?« »Kje ncki! V šoli!« odgovori Dupica in se čudi: »Pa kaj vas to zanima? Pravočasno odpravite otroke z doma, pa bo vsc prav in dobro. Vse drugo prepustite meni!« »Otroke, pravite? Ta pa je pametna!« kimajo vaščani. »Nič se ne bojte, bodo že pravočasno v šoli!« A učitelj Dupica jih več ne posluša. Slabc volje pozdravi in jo maha proti domu. Tam pregleda še enkrat pisarno, če je vse v redu, potem pa zgodaj leže v posteljo. »Veš,« pravi ženi, »naše ljudstvo vendar ni tako slabo, kot pravijo. Za vse se zanima! Ko sem jim danes v krčmi povedal, da pričakujem preglednika, so hoteli vedeti vsc mogoče podrobnosti: kdaj pride, kje se najprej ustavi. Pa ga morda nc mislijo sprejcti s slavoloki in godbo?« A žena je tiho in spi. Tudi Dupica zapre oči, da bi zaspal. Pa nc more! Zato odprc oči in se zamisli: »Tako bom naredil: Vsemu pouku bom dal moderno lice. tako imenovano enoto! Okrog ure naj se vse suče! Pri računstvu bomo računali, kf>Uk«-tnr trr -nekdo brez plače, 6e-4o-d©bi-desetega namesta prvega. Pri jezikovnem pouku bomo analizirali stavek: ,Ko je prišel ata sinoči domov, je mama pogledala na uro.' V zgodovinski uri bomo obravnavali čas, ko je živel človek, ki je težko čakal, da pride njegova ura. Pri gospodarstvu bomo izračunali, za koliko bi se povišale občinske doklade, če bi si šola nabavila novo uro. Pri risanju bomo narisali šolsko uro, kakršna je bila, ko je še tekla in je imela še oba kazalca. V lepopisni uri bom narekoval stavek: ,Ta ura sc vleče kakor jara kača.' Pri telovadbi pa b<;mo brcali z nogami, kakor da oponašamo nihanjc nihala na stenski uri. Tako bo vcs pouk moderen in zanimiv! Odlična ocena rni ne more uiti!« Šele proti jutru je Dupica zaspal. Še neprespan in nespočit je moral vstati. Ura je bila sedem. Hitro se je odpravil v pisarno in čakal, kaj bo. Okrog pol osmih mu je udaril čuden šum na uho. »V glavi mi šumi«, pomisli. »Slabo sem spal! Oh, da bi le šlo vse po sreči!« In je naslonil glavo na roke, da še enkrat predela učne slike o uri. Pa se vrata odpro in v pisarno pridirja učiteljica Minka: »Gospod upravitelj! Pred šolo pa je cel semenj! Kaj pa je?« »Kakšen semenj?« se začudi Dupica in že odvihra iz pisarne prek hodnika po stopnicah navzdol. Odpre vežna vrata in obstane kakor kip. Ves prostor pred šolo je poln otrok, žensk in mož. Skoraj vsa vas je zbrana. Vsak nosi kako žival v naročju. Ta prašiča, oni kopuna, tretji mačka. Da, nekdo je še kanarčka v kletki tolažil. »Za božjo voljo, ali stc vsi znoreli?« se prime Dupica za glavo. »Kaj pa je?« Ljudje se presenečcno spogledujejo in eden možakarjev pravi: »Ja, ali niste rckli, da pride preglednik?<f »Seveda pride!« vpije Dupica. »Pa kaj ima preglednik opraviti z vašimi prašiči, kopuni in mačkami?« »Glej ga!« se jezi možakar. »Kako, da nima! Saj jih vsako leto pregleduje, čc so prav rezani!« «Človek božji!« krili Dupica z rokami. »Saj to ni tisti preglednik! Šolski preglednik pride, šolski! Šolo pride nadzorovat, otroke poslušat in mene .. . O, mene bo kap! Pa še otroci so vmes! Brez knjig, brez zvezkov ... o, mene bo konec!« »Ja, pa zakaj niste tega povedali sinoči!« se jezi možakar. »Preglednik ste rekli. ne pa nadzornik! Kdo jc še kdaj slišal, da pravite nadzornikom po novem preglednik? Saj sem zadosti star, pa kaj takega še nisem slišal! Moj oče in moj stari oče in vsi moji pradedi so poznali le cne vrste prcglednikov in to so bili taki, kakršnega smo danes mi pričakovali! Zakaj ne govorite slovenski?« »Ali človek božji«, vzdihuje Dupica. »Vi tega ne razumcte. Ta, ki pride, ni pravi naš nadzornik. ta je samo nekak namestnik ... Jo.j, kako bi vam pojasnil?« »Pa mu recite namestnik nadzornikov a!i nadnadzornik ali podnadzornik ali kakor hočcte, samo preglednik ne!« godrnja možakar in se obrne, da odnese svojega prašiča spet domov. Tudi drugi vaščani se odpravljajo. Godrnjajo in se jeze. Tedaj pridrvi od nekod lep avto in obstanc pred šolo. Ura bije osem. Iz avta stopi šolski preglednik in obstane že na stopnicah vozila. Zmiguje z glavo in se prerijc skozi gnečo do Dupice: »Kaj pa je to?« vpraša. »Namesto da bi poučevali, kupčujete s prašiči in kopuni'« Dupica zajeclja: »Gospod preglednik, saj ni tako ...« »Le tiho!« se jezi gospod. »Saj vidim, kako je! Pa še polno otrok je vmes!« »Kriv je preglednik!« vzdihne Dupica, ki se mu že v glavi vrti od vsega hudega. »Tako?« lovi gospod preglednik sapo. »Jaz sem kriv? Seveda, ker sem prišcl, kajne? No, veste kaj, ta je pa prehuda!« A Dupica ga več ne sliši. Sesedel se jc ob vratih na stopnico, naslonil glavo na podboje in padel v nezavest. —bič-