Katolišk cerkven lis«.
Teča j JK.
V Ljubljani 23. maliga serpana 1867.
t As t :š€0.
Oče nas!
(Legenda za nemškim.}
V	ljubezni Gospodovi žena je bla In kot Očeta serčno je ljubila ga. Zvečer je zmir nosila svoj dar
V	cerkvico taj na veliki oltar.
\ sakohart tiho verze vdana se vsa Ino ponižno klekne tudi na tla; Zahvali za dobrote se. In radostno nosi Žale vse. Svoj pad in blod vsak obstoji. Clo maliga še ne taji. Molitvo zadnjič tud' pomol'. Gre proč. vse tiho je oko!'.
Cerkovnik. ki jc ženo tam O mraku vidil vsaki dan. Enkrat na pevališe gre In v koteč tiho stisne se. Spet pride žena. klekne ta •*) In vdana verze se na tla. Razkrije skesano seree. Molitvo zadnjič moli še.
In tako zdihajoči, so Prevroče solze tekle zlo; Se svetijo kot biseri Pri mali zlati lučnici. In glej! golobček čudovit Va oltarja vid' se k njej spustit'. Pobere s klunam sol žice. Spusti na kviško zopet se.
Cerkovnik vid' in gre za njo In prasa za molitvico, ki tako veliko muc ona. Ile Bor ji čudež taki da? „Ali~ reče žena . „znam samo Le Oče naš. to jagodo!"
„rLe Oče naš? zdaj glejte le. Sej ta nar manjš' molitev je! ko bi se nauč'li psalm ».vet. kako zato bi Bog bil vnet!""4 Besede si zapomni te In spet domu zdaj žena gre. Psalm velik zdaj dolgo se uči. ki prav pripraven se ji zdi. Vesela v cerkev se poda. ker zna zdaj pesem Davida.
Pa de ravno jo moli. govori. Prav lahko pri sere' ji vender le ni; Nobene solze ne teko. Golobčika več ni viditi blo! —
Zato. ko zopet molit gre Do svoje ljube ccrk\ice. Tako kot drujikrat stori:
Hoga /. Oce našem p u rasti!
Seree se je olajšalo,
Spet naglo solze tekle so. —
Golobčik je spet prifercal
In svitlc bisere pobral.
In dihnil ji na glas v uho.
De vsaki moli naj tako:
»Naj sledenj moli kakor zna.
Resnično, 'z celiga serca.
Bog čuje — Oče naš" prav rad.
On lep pač je. Gospodov sad!
Vijanski Janko.
Sv. MMuh v svojih svetnikih v etike reči
tlela.
(Dalje.)
Duh sv. Petra alkantarskiga, od duha Božjiga raz-svitljen. je tudi v zakrito prihodnost in v globočiuo serra gledal. Pomij i vo je, kar se je z nekim iiiladcučem godilo, kteriga je imel služabnik Božji od njegovih mladih let v svoji skerbi, in ki je bil odmeiijeii, v njegove stopinje stopiti. Ko se nekdaj svetnik z njim pogovarja, je bilo mla-deneu pismo od staršev zročeno, v kterim so mu nazna-novali, de mu je njegov ded ali stari oče veliko premoženje zapustil, iu tle naj to dedišino prevzame. Kazvcseljen zavoljo te novice, si mladenič precej naroči konje, dc bi v svojo domačijo popotva! in dedišino nastopil. Svetnik si jc prizadeval, ga od tega sklepa odverniti, ker mu je rekel, de se ne spodobi, tako hitro se dedišine polastiti. Mladenič pa se ui zmenil za njegov svet. Svetnik, to viditi, ga pusti, reče mu pa. de naj njegovih dobrih naukov nikar ne pozabi, in ako tudi svoj stan spremeni, naj od dosedanjiga bogoljubniga življenja nikar ne odstopi. Mladenič terdno in zanesljivo obljubi, de bo to storil: obličje svetiga moža pase pri ti priči z globoko žalostjo obda, ker vidil je v prihodnost in je z britkostjo rekel: ..Povej mi, moj sin, ako boš v kratkim obropan tega deleža, ki zdaj tolikanj hitiš ga nastopiti, in ga bo drugi v posest vzel, ali boš prenesel to pohlevno iz ljubezni do Boga?" ..O bom", odgovori mladenič , „za vse zaklade sveta bi ne hotel nebes zgubiti". Svetnik dalje reče: „Ako pa s premoženjem tudi dobro ime in poštenje zgubiš, ali boš to sprejel zavolj Boga?" „Bom, oče!" odgovori mladenič, „sej se je tudi moj Bog ponižal ter je vse zaničevanje za me terpel". Svetnik pa mu še reče: „Ako pa prideš na beraško palico, in tvoja žlahta ti ne le sleherno pomoč odreče, temuč hi te tudi ob življenje pripravila, ako bi mogla; bi ti zato Boga hvalil ?k* Prestrašen odgovori mladenič: ...Ako to preganjanje moji duši ne škoduje. bom ratl v teh rečeh vse terpljenje voljno prenašal in Očeta usmiljenja za nje hvalil". Zdaj sveti mož globoko zdihne, se zjoka iu ga vpraša, kaj pa de bo storil, ako se še celo v krivoverstvo zaplete, in bo zato zatožen in obsojen? (Spanjolska vlada je imela ob tistim času. ne iz cerkvene ampak iz svoje lastne naredbe, silo ojstro sod-
nijo zoper krivoverce.) Mladenič ostermi od strahu in groze in trepeč reče: „0 Bog obvari mojo dušo, de bi nikoli od vere ne odstopil!" ..Pojdi tedaj v miru", zdihuje služabnik Božji. ..bodi poterpežljiv v tem, kar se ti bo primerilo in pomni Božje milosti in usmiljenja!" Žalosten gre na to mladenič svojo pot. \a cesti naleti ptujiga popotnika, ki je bil prišel iz Nemškiga na Spanjolsko in je bil z Lutrovim krivoverstvam okužen. I.e-ta, učen človek, pa ves zvit in prekanjen, nasnuje z neskušenim mlad en te m pogovor in tnu počasi strupa kriviga nauka iu zmote v serce nakapa, tako de je mladenič 24 ur v krivoveri zapleten ostal, dokler ni zapeljivcove slepije spoznal, iu je poleni spet katoliško resnico terdil. Vender je bilo pa njegovo prederzno krvo-versko govornjenje očitno. Bil je zatožen, zapert, je zgubil po postavi svojo delišino, je bil od svojih staršev in bližnje žlahte zapušen in preganjan, iu skusil je vse hude nezgode. klere mu je sveti Peter alkantarski prerokoval. Vidi se iz tega. kako močno so se tačas krivoverstva bali, ker ga je celo deželska oblastnija s tako ojstriuii kaznimi zatirala. iu so z njim okuženiga ludi svojci zapustili, in mu niso več zaupali, desiravno je terdil, dc je zmoto zapustil iu jo zdaj studi. Spokorni in skesani mladenič jc vse to terpljenje v pokoro ohernil in iz ljubezni do Boga voljno terpel. ilritko je obžaloval, de Božjiga služabnika ni poslušal . iu ko je bil nevarnosti odšel, jc prav sveto in bo-goljubno živel.
Zraven daru, v prihodnost viditi, je bil Bog svojimu svetimu služabniku tudi dar jezikov dodelil. Ko je namreč pridigal, je vsaki poslušavec menil, de le zanj govori, le oil njegoviga stanii. življenja, dolžnost in grehov. Tudi prcblažena Marija Devica, kteri je bil s priserčno ljubeznijo vdan. mu jc prijazne dobrote skazovala. Ko je nekdaj čez deželo popotval in je hotel o polnoči duhovske molitve moliti in hvalo Gospodovo prepevati, sc mu prikaže nebeška Kraljica, spremljana od množice nebeških duhov, ki so nosili btikle v rokah in so služabniku Bozjimu tako dolgo svetili, de je svoje molitve opravil. — Ni se čuditi, de je svetnik s takimi prečudiiimi darovi, ki jih pa nikoli ni iskal, ampak sc jih še lc bal, in še zlasti s svojim svetim življenjem, kar je poglavitna reč, vsih ljudi oči na se obračal.	(D. si.)
Glejte, taki le je sati greha!
(Dalje.)
3. Gresn i kova volja v hudim olerpne. »Sv. Avguštin pravi: ..Ako volja zapusti dobro, iu sc oberne k h ud i mu , postane huda". Dalje pa ko volja v hudim ostane, bolj se zamota v zvezi hudiga. To je ta svetnik sam skusil; ou pravi v svoji očitni spovedi: ..Zdihoval sim, ne v (»tujih zvezah, ampak v zvezah svoje železne volje. Sovražnik je deržal mojo voljo vjeto, iu je iz nje naredil vervi. ki so me vsiga zvezale. Iz volje v hudim vjete je zrasla navada, in ko se navadi vstavljal nisim, je vstala iz nje potreba. Tako se je prijel klep klepa iu poslednjič je bila veriga (ketitia) sužnosti dodelana". Ta veriga sužnosti je včasi tako terdo skovana, de jo uar bolj sirašue resnice svete vere komaj več zamorejo raztergati. Ogenj peklenskiga brezna hi vender mogel (de z besedami Senjerja dalje govorim) grešnika zbudili. in ga mi steze pogubljenja za-vernili. Pa ta strašni ogenj ga ne splasi. Naj sc mu še tako živo pokaže, naj sc mu šc lako peklenske marlrc popisujejo. — nc gane ga. ali pa ga gane le samo na kratko. Grešnik pravi: Ako bom tudi pogubljen; saj ne bom sam! Tako deleč gre njegova olerpuost! O ga ncspamel-nig; ! Ojstro življenje pobožnih miiihov . ko bi bilo ludi v tovarši i angelov, hi ^e mu prcojstro zdelo; ne Imji se pa. pokopan biti v plamenu peklenskim, iti se s tem tolaži. de bo imel tovarše s\,.je revšine! O ga ubogo upanje! Tovarni »e ne bodo med -th >j tolažili, temne preklinjali se bodo nasproti!
4.	Grešnik je od Boga ločen. Greh naredi med Bogam in grešnikam debelo steno. Sv. Pioni pravi: „Greh loči od Boga". — Oh, kolika revšina, od Boga ločenemu biti! Bog je resnica, ljubezen, zveličanje. Od resnice tedaj, od ljubezni, od zveličanja je nesrečni grešnik ločen! Solnce se sveti na jasnim nebu, in razširja povsod moč in življenje. Kako ubog je človek, ki, v temno ječo zapert, ne vidi zlatiga soltica! Se vse bolj reven je grešnik. On sedi v ječi pregrehe, in solnce naše duše, Bog ga ne ob-sija. Iz viuske terte si dobiva mladika tečniga soka, ki jo redi, raste, dokler je v zvezi z vinsko terto; pa kakor se od nje odloči, se posuši. Tako mora grešnika kraj biti, ker je po grehu od Boga odtergan.
Grešnik, ker od Boga ločen, se duha Božjiga ne vde-ležuje več. Sv. Kri z os toni pravi: Pajčevina ne more pihanja vetroviga zderžavati; ravno tako malo zamore sprejemali človek gnade svetiga Duha, ki je v zvezi divjih strast vklenjen". — Ako pa sv. Duh v izbi duše ne prebiva, je pa človfck vse sladkosti obropau, in le z britkostjo napolnjen. Nebo mu osiane zaklcnjeuo, ko se je od ljubezni ločil. Je prebivališe zmajev, nečistih duhov. Lakomnost stori, de globočin brezna ne vidi; in brez vsake nebeške sladkosti hira in boleha, (tako dolgo de uinerje na večno) pravi sv. škof Marciali.
5.	Grešnik leži vjet v sužnosti peklenskiga duha. Ta sužnost je silno zaničljiva, zasrainljiva in težka, zakaj duh peklenskiga brezna je duh solz. zlob in hudobij. Sv. Avguštin pravi od njega: Kaj je zlobniši-ga, kaj hujiga, ko duh peklenski? V nebesih je osnoval vojsko, v raju je ravnal z lažmi in goljufijo; dva perva brata je razdvojil s sovraštvam, in med vse, kar počnemo, priseja svojo ljuliko. K jedi in pijači pridružuje požrešnost iu pijanost, k pridnosti lenobo, k obhajanju z bližnjim ne-vošljivost, k opoiniuovanju grešnikov jezo, k gospodovanju napuh iu prevzetnost. V sercu zbuja hudobne misli, v usta polaga krive in lažnjive besede, v naše ude krivično djanje. Budcče draži k grešuiiiiu djanju, spijoče terpinči z nesramnimi sanjami, vesele tira v razujzdatije, žalostne k obupa-nju. On je učenik laži, nasprotnik človeškiga rodii, znaj-divec smerti, začetnik napuha, korenina vse hudobije, glava vsih terdovratnih grešnikov, vojvoda vsih hudobnežev, dra-živec k nečistosti in vsaki mesni nesramnosti. De ob kratkim izgovorim: — Vse hudo, vse zlobno je on začel. — O ga gerdiga duha! In tega duha hlapec je grešnik. Učenec ljubezni pravi: „Kdor greh stori, je iz hudiča; zakaj hudič greši od začetka". Sv. Krizo s toni pravi: ..Ako so na ladii ob karinilo in veslo, vetrovi gonijo ladijo, kakor hočejo; tako če je grešnik v zvezah greha, in zavolj tega od duha Božjiga zapušen, ui podložiti Božji volji ampak hudičevi". Sv. Maka r i pravi: „Ko železo reže, cepi, orje, sicer stori kaj, ako ga kdo vodi; mora pa vedno koga imeti, ki ga premika in goni, in ako se skerha, ga spet poojstri. Taka sc godi s hudim. Ako človek hudiga uboga, iu je v to pripravljen, ga goni in ojstri tudi satan, kakor morivec svoj meč".
Bog je stvaril, odrešil in posvetil človeka. Slvarje-nje. odrešenje in posvečevanje ga veže, le Bogu samiinu služiti, flovek ima lc tako dolgo svojo pravo vrednost, dokler je zvest služabnik Božji. Ak odstopi z greham od službe Božje, in bo tako hlapec peklenskiga duha, zgubi s tem vso svojo vrednost. Sv. Bona ven tura pravi: ..Kakor gnjiloba odvzame jabelku njegovo lepoto, barvo, dobroto, duh in vrednost; tako odvzame tudi greh človeku /.notranjo lepoto, vrednost gnade. duh dobriga zgleda in vso njegovo čast".	(K. si.)
Ogleil po Slovenskim.
li Ljubljane. Zvon za llarium ze ima tovarša. Neki gosp. duhoven iz mesta pride k gosp. Samasa-tu ter
vpraša, koliko de bi veljal zvon z 2 centama z vso pripravo vred? Na odgovor, de 220 gold., dobrotnik priterdi, de je pripravljen 150 gold. v ta dobrotni namen darovati. Ker se pa delo zavoljo posvečcvanja zvonov in bližnjiga popotvanja novih misijonarjev ne more odkladati, je tudi ta zvon v delo vzet — z zanesljivim zaupanjem, de se bodo dobrotne roke na.šle, ktere bodo tudi to dodale, kar še primanjkuje. De se jim bolj serce k temu vname, jim razo-denemo se, kakošne lepote de na zvonova pridejo. Na malim zvonu bo n e o madeža n o spočetje Marije Device, ss. 3 Kralji, in sv. Janez kerst ni k z napisani: „Vox clamantis in deserto: parate viam Domino Chartumiaui", to je: Glas v pij oči ga v pušavi; pripravljajte pot Gospodu, llar-tumljanjc! — Na večini pa bo sv. Trojica, sv. Križ z napisani: ,,!n Cruce salus", to je: V križu je zveličanje; in st. Frančišk Ksaverjan. Spodej na okrog bo napis: ..(Jui crediderit et baptizatus fuerit, salvus erit'4, to je: Kdor bo veroval iu bo keršen, ho zveličan. Tako bota zvonova klicala deleč deleč tam za sinjim morjem turkam in zamurcam; daj, o Hog! de bi jih prav veliko sklicala v naročje edinozveličavne svete katoliške Cerkve. Tode veči mu se ne more pos za daljno popotvanje podpisati, dokler se ne reši; torej on kliče k dobrotnim Slovcncam še za to, kolikor mu do 220 gold. še primanjkuje.
Dans so Mil. knez in škof 17 duhovnikam podelili subdiakonat, 25. pa jim bodo dali diakonat, in 30. t. m. prezbiterat ali poslednji žegen. Hog daj iz. njih bogoljubne mašnikc!
* Ker se bližajo šolske skušnje po deželi, priporočimo zraven druzih tudi naslednje bukvice, ki so pripravne za otročje darila: „1. ilija v Božjim vertu" (za dekliško mladost) „Svete pesmi'4 3. buk., in „Ste žica44 (za nar manjši otroke, ki začenjajo brati; to troje pri Krcm-žarji), ..Presveto Marij no Serce" (po 24 kr. pri Gcr-berji). — Prav kmalo bodo vdrugič natisnjene tudi majhne bukvice „od p res v. I in ena .Jezusa'4, ktere v kratkih povesticah, naukih in molitvicah sleherniga od oskrunova-nja naj svetejši h imen odvračajo, zlasti od kletviuje, prek 1 ino vanja, rotenja, pridušanja, za vdaj anja itd. To je večidel perva huda pregreha otročnosti in mladosti. s ktero obdivja, de se potlej v vse drugo hudo po-grezne, in kako malo jih je, de bi že v otročjih letih ne kleli? Na čem je tedaj več ležeče, kakor de sc mladina od te gnusobe in gerdobije na vso moč odvrača? Vsih skupaj bo ena pola, in veljale bodo cele 2 ali k veči mu 3 krajcarje (pri Kremžarji), torej se zamore vsa šola z njimi obdarovati in zato ne bo suše. Kteri te reči kupujejo, tudi našim zamurčkam k kakimu grižljeju, peresu ali papirju pripomorejo.
A a Reci. B. — 12. mal. serp. Dans se je obhajalo pri tukajšnji podružni cerkvi sv. Vida, ali tako imenovani „akademiški cerkvi44, cerkveno posvečenje ali žegnanje. Bili so v ta namen altarji, posebno veliki, lepo napravljeni iu z lepimi cvetličnimi venci ozališani. Tudi priterkavali so pred ta dan in dans. Po navadi je bila tudi dans velika peta maša z leviti dopoldne ob devetih, popoldne kmalo po 4. pa pete večernice z litanijami in žegnam. Dopoldne in popoldne so pred službo Božjo pokadili altarje. Ne vem pa. ali je bilo tudi kej boba in tistiga siliiiga pokanja z biči, kakor sem ter tje po Kranjskim. — Je pa ta cerkev nekdanja jezuitarska, posvečena sv. Vidu in Modestu, ki sta mestna patrona, in kterih god se vsako leto 15. rožn. praznično obhaja. Tudi je med vsimi mestnimi cerkvami nar lepši in nar veličastniši. ki se, postavljena sicer na nar višjim kraji stariga mesta, s svojo kuplo visoko čez druge poslopja vzdiguje; le škoda, de ni več tistih moči, ki so jo Bogu v čast postavile, jo po potrebi radostno oskerbo-vati: čeravno si dozdanji prednik hvale vredno prizadeva, jo lepo ohraniti. Je pa rotonda. zunej in znotrej lepo izzidana, nekako v romanskim zlogu; visoka kupla sloni na
8 debelih marmornih stebrih, ki store, de je cerkev zadosti svitla in veličastna, in prezbiteri spet ima drugo manjši kuplo. Nad kapelami visoko gori so galerije, prav prostorne, kamor bi se v potrebi lahko veliko ljudstva snidlo. Ima 7 lepih kamnitih altarjev z lepimi podobami, zmed kterih pa samo dva v misel vzamem, namreč velikiga in stranskiga, ki je posvečen Materi Božji 7 žalost. — V velikim se časti sv. križ; na njega straneh ste kamniti podobi sv. Vida in sv. Modesta. Ta križ pa. ki se tukaj posebno časti, ni kaka navadna britka podoba Kristusova, kakor sploh, ampak je vse kaj druziga. jc zelo pomenljiva. Cnjte tedaj, Slovenci! kaj zgodbe od nje pripovedujejo. Bdo je I. 1290 po Kr. r.. ko se nekiga dne Peter l.onzarič z dvema pajdašema ne deleč od takratne male cerkvice sv. Vida. kjer se je zunej na steni leta sv. podoba častila, s kvartarni igra. Peter l.onzarič ni bil nič kaj srečin. ou zgublja in zgublja, in ker mu sreča vedno Ic še herbet kaze. se vzdigne v svoji togoti. popade štirivoglat kamen, in ga z vso jezo buti v britko podobo v njeno levo stran, češ. de bi se nad Bogam maševal zavolj nesrečne igre. Pa. oh! kaj se zgodi? Pri tej priči sc vlije iz rane kri iu teče na tla, kakor ko hi bila podoba mesena; zemlja pak. kakor de bi se bila sramovala nad toliko pregreho, se odpre, iu požre tega hudohniga igravca, Ic tiste roke nc. s ktero je to pregreho dopernesel, ki je še iz zemlje molela v očitno znamnje silovite pregrehe, in pa de bi jo tudi še človeška pravica po zasluženji kaznovati zamogla. Berž ko tačasni mestni poglavar, baron Kav bar, to prigodbo zve, hitro na mesto hiti. ter z nar večini spoštovanjem vjema, kolikor more, te prečudne kervi, ki jc iz britke podobe na tla cerlela. Shranili so jo potem v veliki cerkvi, kjer jo še dandanašnji zamore vsak viditi. Cez hudodeluika pa so storili ojstro sodbo, in so to roko očitno sožgali, namesti nje pa je bila vlita druga iz rude. ktero so v vedno znamnje tega hudodelstva pod britko podobo obesili. Tudi kamen je še dandanašnji na levi strani ravno tisti viditi, z napisani: ,.Hoc lapidis ietu pcrcussus fuit Cruei-fixus A. 1296", t. j. S tem kamnam je bil udarjen Križani I. 129ti. To je kratek popis tc davne in resnične pri-godhc. kakor se na nalaš zato napravljenih podobicah bere. Ni ga tudi dne, de bi se več pobožnih častivcov pred tem altarjem nc znajdlo, in včasih se tudi večkrat na dan pri odkritim altarji in lepo razsvitljcni britkomartri daritev sv. maše opravlja. Rekel bi tedaj pobožnim romarjem, kterih vsako leto dosti tukej meni na Tersat roma, naj nc zamude tudi v tej veličastni cerkvi pred križanim Jezusam svoje pobožnosti opraviti, dc bi nam on s svojo gnado pomagal strasti berzdati in iztrebiti. Oni najdejo v ravno tej cerkvi na ženski strani še tudi zares lep Mariin altar. Mater Božjo 7 žalost. Na tem altarji je tako rekoč vedna spomlad, ker se vele cvetlice vedno z novimi spreminjajo. Posebno o ve-licih godovih ga je lepota viditi. Ta altar je prav za prav bratovski altar za bratovšino žalostne Matere Božje, ki seje ukljub vsim hoinatijam iz davnih časov ohranila, in ima mnogo mnogo udov, ter tudi svojiga duhovna, kteri za dušne potrebe, posebno udov, skerbi in 400 gold. letniga plačila dobiva. Vsako nedeljo ima ob 8. zjutrej sv. mašo, popoldne ob 4. pa laško pridigo in litanijc, ki sc vedno pojejo. Vsak zamore ud tc bratovšine hili. če na leto 40 k r. ali pa za celo življenje 10 gold. na enkrat plača in vsak dan 7 Očenašev iu Cešenasimarij v pobožni namen nudi, vdeležiti se obilnih gnad in odpustikov imenovane bratovšine. Duhovni, udje, imajo samo na leto dve maši opraviti. Mašuje se tudi pervi petek vsaciga mesca za ranjke ude. iu večkrat se tudi pojejo za nje bilje, kako lepa bratov -ska zveza edini ude, ne samo te. ampak vsake druge bratovšine: kar za eniga velja, velja za vse. iu kar za vse. lo tudi za eniga. nobeden ui pozabljen! kolika ume tedaj \ cesarjevih besedah ..uni t is virilnis", ki so za današnje čase silo pomenljive. Ce se že posvetniga da dosti speljali
z zedinjenimi močmi, koliko veči moč ima še le v duhovnim življenji ..zedinjena moč!" če že dve k nebu povzdigujem roei veči moč imate, po besedah učeniga škofa Bo-sucta. kakor tisoč bajonetov, kaj bo še le tisoč in več k nebu povzdignjenih rok premoglo! Zatorej vidimo ljudi po v-ih krajih v društva se zbirati, bodisi podpirati se v telesnih potrebah, bodisi v dušnih. I.e tako se zamorejo z Božjo pomočjo zaceliti rane. ozdravljaue odzunej in odzno-trej. ki jih je človeštvu vsekal siloviti duh časa, to je tisti rujoveči lev, ki vedno okoli tuli gledajoč, koga bi požcrl. Vošiti je tedaj, de bi verno ljudstvo povsod namen in duhovno k«»rist bratovšin razumelo in dc bi sc slehern, kteri koli. pridružil, Drugi časi druge potrebe1 — Nad žagra-dam je še tudi lepa Marijna kapelica s čednim altarjem in z dvema pomalanima oknama. kjer se bratovski udje v svojih zadevah zbirajo, iu se gimnazijalnim učencam ob nedeljah pridiguje. Zraven Sent-Vidske cerkve je mnogo poslopij. kjer s«» nekdaj jezuiti svoje kolegije imeli. Eno teh je zdaj učilišc za gimnazijalne in normalne šole. druge pa so vojakam odmenjene. — Od druzih cerkva bom poslal dans tediu.	(K. si.)
Kasgled po keršanskim strelu.
Z Lak se n b u r g a pri Dunaji ste se Nju c. k. veličanstvi cesar in cesarica 1«. t. m. v Marij a-Cel na Božjo pot podala. -- V Ministru je dosedanji stolni dekan. dr. M e I c h c r s zu škofa v Osnabruck-u /.voljen. Ima se le 40 let in jc bil pravnik pred duhovstvam. — Knez V i I h e I m K a d živil, je na Božji poti Pod-kamien-u cerkvi daroval 1000 gold. za napravo novih orgel, mestu Brodv pa tudi 1000 gold. za nakup nekiga posestva k mestni bolnišnici. S tacimi darovi je naj lepši zaznaiiMijano popotvanje visokih gospodov. — V I ms t-u na Tirolskim je vodja v papirnici, g. Salomon Brunuer z ženo. 2 odrašenima sinovama, 2 hčerama in enim majhnim otročičem iz luteranstva v katoliško cerkev prestopil. Vesela prestopna slovesnost je bila 30. u. m. v kapeli usmiljenih sester.—Ker je poreški škof 27. u. m. umeri, sc govori, dc bi ondotna škofija nehala in se razdelila. — Novi punti. ki so bili nedavno po B e 1 g i j a n s k i m in zdaj po l.aškim. sc zlasti zoper cerkvene reči. mnihe in duhov-stvo sploh vzdigujejo. so prav antikristove baže. „Catto-lico" v lienvi jih popisuje iu pripoveduje, kako je nek govornik zmed njih bruhal grozovitne preklinjevanja zoper duhovstvo. sv. pokoro, sv. mašo in zoper presveto Marijo Devico. Pošteni prebivavci v Sestri so precej vstali zoper take brezbožnosti in so klicali: ..Preč s freimaurarji! Nočemo frcimaurarjev !" — Iz Pet rog rad a je došio kardinalu Antonelli-u v Kim naslednje pisanje od rusovskiga cc-arja Aleksandra: ..Vaše goreče prizadevanja za uterje-njc prijaznosti med Nami in Njih papeževo svetostjo, kakor tudi Vaše neprestano delo za mir in edinost obojne \lade v rečeh, ki zadevajo dušne potrebe Naših zvestih podložnikov rimsko - katoliške vere, so Vam pridobile pravico do Naše hvaležnosti iu odkritoserčniga spoštovanja. \ dokaz tega smo Vas /.volili viteza sv. aposteljna Andreja, per-vopoklicaniga. česar častite znamuja tukaj damo priložiti. Vam blagonaklonjcni ostajoči. 21. rožn. 1S57. Aleksander. — V S i n i ga l ii. .domačii sedanjiga papeža, so sv. Oče 1*0.000 tolarjev, večidel i/, svojiga lastniga premoženja, odmenili. de se bo naredila delavna naprava za take njih rojake, ki nimajo s čem živeti. — Kolikor hujši so na Piemoteškim prekucnili, toliko lepši reči sc pa od njih duhovstva slišijo; med drugim je Idizo 700 duhovnov misijonarjev i/, tega majhniga kraljestva. - 1'čcni Theiner misli s privoljenjem sv. Očeta zapisnike tridcntinskiga sv. zbirališa ua sv itlo dati. - Nedavno gre v Nea peliiu duhoven s sv. zakra-
menti k bolniku. Kralj Ferdinand jc odkrit nesel baldakin. nasledvala sta mu kraljeviča in veliko vernih. Sli so k ne-kimu vojaku, ki ga je kralj osebno poznal in mu je hotel to poslednjo službo keršanske ljubezni »kazati.
Pobožne narodne pesmi.
(Nabral v Verhniški okolici, nekoliko poravnal in na po-skušnjo dal P. Hicingcr). Nečimernost človeška.
Človek, kaj toliko se veseliš?
Veš. de še ure si svest ne stojiš; Kaj pač imaš le te želje. Vživat' posvetno veselje.
Kdor se raduje v sladnostih sveta.
On za gotovo sc enkrat kesa; Ce ne dokler je na sveti. Enkrat pa mogel bo umreti.
Mladi ljudje tu živijo tako.
kot de bi umreti nikdar ne bilo; Časno življenje pa mine. Kakor v ohnebji dim zgine.
Kadar se človek nar bolj veseli,
Takrat pa smert ga nar pred prebiti; Ce mu ni tudi po volji. Pade ko rož'ca na polji.
Tukaj imajo ga radi ljudje,
Kadar pa umerje. le preč z njim bite; >lilo zvonovi pojejo, Ko ga k pogrebu nesejo.
Tamkej ga denejo v černo zemljo.
Potlej pa kmalo od ondod vsi gredo; Ki so ga nar bolj ljubili. Bodo ga skor pozabili.
M£oga šef
Bi nam pač, ljuba Danica, včasi tudi kake dobre in potrebne bukve iz nemških časnikov naznaniti blagovolila, kakoršne ho, na pr.. der praktisehe Seelsorgcr von Dubois, nach der 3. Auflage des franzosisehen Originals von einem Pricster der Diocese Mainz, Mainz 1856. Verlag von Franz Kirchheim, in enake bukve von Dr. Buhler, wie es der Volksfreund unlangst anzcigte. Perve bukve priporočiti je zadosti beseda škofa iz Coutances. dc jih želi kot manu-ale v posestvu vsaeiga duhovna. Ne bo lahko kdo boljši ..considerationes" v duhovnih vajah napravil, kakor so v omenjenih bukvah. Sploh bi še več zgodovinskiga **) v zadevi katoliške cerkve v Danici radi brali, in pa vsakrat kako pesmico n. pr.. kratke pesnic farnih pomočnikov in podružnic ljubljanske škofije, po kopitu g. Blaža Po točni k-a, v zveršenje njegovih pesem. de bi bilo dokončano delo z napevi od gosp. Greg. K i barja, ker Potočnikove bukve imajo le nekaj pesem od svetnikov, pa nc vsih za cerkve naše škofije: g. Do I i na rje ve so pa že pošle. Dalje nam v ..Novicah" razlagajo, kako orglati po deželi, in tudi nc eniga podučenja v muziki (nicht eine Musikschule fiir Landorganisten gibi es in slovcnischer Sprache) za or-ganiste po deželi nimamo v slovenskim jeziku; nasproti pa toliko težkih napevov za slovenske pesmi in toliko organi-stov. ki nič ncmšinc ne razumejo, ali vsaj le malo. Kako se to vjema? Dajte ua sv itlo podok v orglanji v slovenskim jeziku za organiste po deželi, pa kratkiga. primerniga in timeviiiga.	B.
*) Od druge strani se nam piše. de naj bi se kaka stran bogoslov-skim vedam odmenila. druži bi radi tudi kaj litureiškiga itd. To v znanje ca>t. bravcam in pisat cuiii; vredništvo samo deleč ne more segati, ker je prostor tesen; meni pa. ker ljudstvo zmiraj bolj ta list bere. de naj bi se vselej na to ozir imel. kolikor je le moč.	^ r*