Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežice, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Spremna beSeda urednIce Nov dan. Odtekla sem jutranji tek, želela sem se pripraviti na izzive novega dne in prehiteti vremensko napoved. Koncno bo sneg. Otroci so že v domaci šoli pred racunalniki. Sama pa sem si privošcila nekaj minut zase. S kavo in racunalnikom sem se usedla v fotelj in se zazrla skozi okno, da zberem misli za uvodnik. Ce sem bila še zgodaj zjutraj nervozna in sem se ponovno spraševala o koncu te nove realnosti, sem sedaj mirna. Uživam. Zunaj res pada sneg. Tisti prvi, nedolžen, bel. Snežinke se igrajo. Ptice zobajo zrna v svojih hišicah. Sosedov macek že pušca odtise tack v svežem snegu. Že vidim, kako se bodo snega razveselili otroci po koncu pouka. Dan bo drugacen, poln upanja, veselja, sneženih mož in rdecih lic. Življenje bo dobilo smisel, dan nov zagon in vecerni stisk na kavcu bo poln vtisov optimisticnega dne. Pred nami je še en konec leta. Drugacen. Seveda, saj je nov! A kljub drugacnosti je naš. Vzemimo ga takega, kot je. Bodimo veseli in zdravi. Radostni. Zadovoljni. Imejmo radi življenje in sebe, zato skrbimo zase. Poskrbimo tudi za druge. Najdimo nekaj dobrega v nas. Najdimo nekaj dobrega tudi v tem casu. Prav zagotovo se najde kaj vzpodbudnega. Bodimo veseli za vsak nov dan in se ne bojmo vsakega dne. Optimizem naj nas vse spremlja v prihajajocih praznikih. Srecno! Mateja Brus, odgovorna urednica IZ VSebIne: Leto 2020 v Zavodu sv. Stanislava........................................4 Ogled filma Sreca na vrvici...............................................4, 5 nK arne Tabor '69 – utrip kluba...........................................6 poklon žrtvam........................................................................6 naš kraj nekoc in danes.......................................................7 Šentviške metamorfoze 1.......................................................7 bpC v casu pandemije..........................................................8 razstava in Šentviški dnevi 2021.......................................8 pestrost aktivnosti v vrtcu Šentvid.....................................9 udeležba gasilcev na preventivnem tednu OŠ Vižmarje brod..10 prenova orodišca prostovoljnega gasilskega društva Stanežice-dvor.....10 Sorarmonica ne popušca..................................................11 posebne ure športne vzgoje na Gimnaziji Šentvid............12 društvo za sodobno klovnovsko umetnost dela s polno paro!..12 povabilo v slikarsko šolo....................................................13 Stran za najmlajše..................................................................14 nova pridobitev Šd Šentvid...............................................15 Šd Šentvid - nopovednik za 2021........................................15 napovednik dogodkov.........................................................16 Izdajatelj: Odgovorni urednik: Mateja Brus Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever, Urša Sofranic Bogdanovic in Andreja Becan. Lektoriranje: Tjaša Plut Oblikovanje: Marko Vertacnik Številka 3. Leto izdajanja XI. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Makor, d.o.o. Mestna obcina Ljubljana Cetrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežice, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Na naslovnici: ZIMSKA IDILA Ravnanje z odpadki je timsko delo Voke Snage, ki skrbi za zbiranje odpadkov in njihovo pot v predelavo, ter obcank in obcanov, ki ste kljucni pri tem, da nastane manj odpadkov in da za tiste, ki nastanejo, ustrezno poskrbite. Obveznost vseh obcanov je, da svoje odpadke pravilno locujete in jih odlagate v ustrezne zabojnike. Pri tem si lahko pomagate z e-abecednikom odpadkov na www. mojiodpadki.si. Na nepravilno ravnanje z odpadki vas bo z obvestilom na zabojniku opozorila Voka Snaga, za ponavljajoce nepravilno ravnanje pa lahko Inšpektorat MU MOL, ki je pristojen za nadzor, izda tudi globo. Kadar imate bioloških in/ali mešanih komunalnih odpadkov vec kot obicajno, jih lahko pospravite v 50- ali 100-litrske Vokine Snagine tipizirane vrece in jih na dan odvoza postavite zraven ustreznega zabojnika. Naenkrat lahko pripravite do pet vrec, pri cemer teža posamezne vrece ne sme presegati 10 kilogramov. Vrece so naprodaj prek spleta (www.vsezaodpadke.si/vokasnaga) in v Centru ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani. arhiv: VoKa-Snaga Zadnje case se poleg zabojnikov na številnih lokacijah nabirajo odpadki, ki spadajo v zbirni center oziroma je zanje treba narociti kosovni odvoz, številni odpadki pa so namesto v zabojnike odloženi poleg njih. Odlaganje odpadkov poleg zabojnikov je prepovedano. V zbirnih centrih odpadke sprejemajo brezplacno, za nekatere pa veljajo kolicinske omejitve, in sicer za gradbene odpadke in izolacijske gradbene materiale (0,5 m3), pnevmatike (5 gum), kosovne odpadke (3 m3), zeleni odrez (1,5 m3), salonitne plošce (evropaleta do višine pol metra) in pohištveni les (2 m3). Gradbene odpadke sprejemajo samo v Zbirnem centru Barje. ZBIRNI CENTER BARJE od 1. novembra do 31. marca: od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure od 1. aprila do 31. oktobra: od ponedeljka do sobote od 6. do 20. ure ZACASNI ZBIRNI CENTER POVŠETOVA od torka do sobote od 11. do 18. ure, ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih zaprto Zbirni centri so ob praznikih zaprti. Odgovorno do okolja Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplacen, uporabniki pa ga narocite, ko ga potrebujete. To storite tako, da izpolnite e-narocilnico na www.mojiodpadki.si in pocakate na klic, da se dogovorite za datum odvoza. kolesarje in voznike; arhiv: VoKa-Snaga Obcinska zakonodaja doloca, da morajo vsi uporabnikovi zabojniki, tudi tisti za embalažo in papir, stati na zasebni površini. Zabojnik na dan odvoza do 6. ure zjutraj postavite na prevzemno mesto, to je na rob javne površine, kjer se smetarsko vozilo lahko ustavi in izprazni zabojnik. Na odvoz odpadkov vas lahko en dan prej opozori brezplacen SMS-opomnik. Nastavite si ga na spletni strani www. mojiodpadki.si prek aplikacije Moji odvozi. Vec informacij na www.vokasnaga.si in www.mojiodpadki.si. Lahko jim tudi pišete na vokasnaga@vokasnaga.si ali poklicete v Center za pomoc in podporo uporabnikom na telefonsko število 01 477 96 00. Tamara Vidic Perko JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d. o. o. vodja projektov sektor za zbiranje odpadkov delovna enota odvoz Vodovodna cesta 90, SI -1000 Ljubljana T +386 1 477 96 04 M + 386 40 508 084 E tamara.vidic.perko@vokasnaga.si S www.vokasnaga.si Zavod sv. Stanislava saj ni bilo dalec. Dirjali so po bližnjih travnikih. Na koncu je bila sreca brez vrvice. Ucencu Jakobu Jarcu iz 4. b se je zdelo zanimivo, da se je decek Matic, ko se je vracal iz trgovine ob napadu njegovih sovrstnikov, preoblecenih v indijance, branil tako, da jim je zacel metati paradižnike in mleko, ki je bilo takrat še v vreckah. Ko ni imel vec nic v rokah, se je zacel vracati domov in pred blokom je srecal filmskega režiserja, ki mu je predlagal, da bi igral v filmu. Matic je ponudbo sprejel. Tam je imel eden od asistentov velikega crnega psa, ki mu je bilo ime Jakob. Maticu je bil Jakob zelo všec. Ko je Matic moral med snemanjem skociti z mostu v vodo, je za njim skocil še Jakob. Ob koncu snemanja je režiser Maticu ponudil psa. Od takrat se Matic »indijancev« ni vec bal. Ob srecanju je »indijanski« poglavar Crni blisk Jakoba izzival, zato ga je Jakob ugriznil. Iz jeze je Crni blisk s prijateljem skril Jakoba v garažo in Matic dolgo casa psa ni našel, zato je mama poklicala policijo. Na policiji so izvedeli, kdo ga je skril, in Crnega bliska in prijatelja so obsodili na zapor. Ko je Matic to slišal, je rekel, da se je Jakob le izgubil – tako ju je rešil pred zaporom in Crni blisk se mu je opravicil in postali so prijatelji. Vsi so imeli radi Jakoba, a Jakob je naredil veliko materialne škode: razbil je okno in lulal na gumo uciteljevega avta. Vecina stanovalcev bloka je bila proti Jakobu, zato se je Maticeva mama odlocila, da bo Jakoba prodala. Matic, Crni blisk in ostali prijatelji so držali skupaj in Jakoba reševali na vse mogoce nacine: ljudem so govorili, da je pes nevaren in jih odvracali od nakupa Jakoba. Nazadnje so ga skrili na teraso na vrhu bloka. Ponoci je bila huda nevihta. Matic se je zbal za Jakoba in ga je šel sredi noci pogledat na teraso. Pozabil je kljuc v kljucavnici in veter je vrata zaprl. Tako so ga zjutraj našli na terasi cisto prehlajenega. Ko je okreval, mu ja mama povedala, da je šel Jakob k veterinarju. Na obisk je prišla njegova prijateljica Milena. Povedala mu je resnico, da je Jakob šel k dreserju. Matic je bil zelo jezen na mamo, a mu je obljubila, da ga bo lahko še videl. Med ogledom sem se zelo vživel v film in se mi je zdelo vse resnicno. Zanimivo mi je bilo gledati starejši film, kako so bili obleceni, kakšni so bili videti starejši avti, stanovanja in bloki. Ucenka Maruša Kušar iz 4. b je mnenja, da je film na trenutke smešen, predvsem pa zanimiv. Všec ji je bil nacin, kako so prikazali odnose med otroki in psom in odnose med otroki in odraslimi. Jakob je bil zelo ubogljiv pes, nekajkrat tudi malo poreden, ampak zelo zvest Maticu. Matic se ji je zdel zelo pogumen (sama si, na primer, ne bi upala skociti z mostu). Tudi pesmi med razlicnimi deli so lepo povezale celoten film. Vidi se, da je film posnet v sedemdesetih, a to niti ne moti. Zanimivo je, da je nekakšen film v filmu. Priporoca ga na ogled vsem otrokom! Tina Šetina s pomocjo cetrtošolcev Epidemija koronavirusa je v letošnjem letu mocno posegla na vsa podrocja našega življenja. Vplivala je na izvedbo naših športnih aktivnosti in nam onemogocila izvedbo tradicionalne zakljucne prireditve ob koncu sezone. Ne glede na vse pa se v klubu ves cas trudimo, da v skladu z veljavnimi ukrepi in možnostmi, ki jih imamo, vsem selekcijam nogometašev omogocamo cim boljše pogoje za njihov športni in osebnostni razvoj. Pri tem so nam bili tudi letos v veliko pomoc vsi nogometaši in njihovi starši, sponzorji, donatorji, prostovoljci in številni drugi, ki so nam s financnimi in materialnimi sredstvi, donacijami in prostovoljnim delom omogocili izvedbo nogometnih treningov in tekem, dodatnih brezplacnih tekaških treningov za otroke (projekt NLB Šport mladim) in izboljšanje infrastrukturnih pogojev za delo z mladimi. Zato ... Hvala vsem in vsakemu posebej. Ostanite zdravi! NK Arne tabor '69 KO ZZB za vrednote NOB Ljubljana Šentvid je zaradi nedovoljenih druženj letos prekinil dolgoletno tradicijo prireditve ob dnevu spomina na mrtve. S priložnostnim govorom smo se poklonili vsem žrtvam pri osrednjem obeležju v naši cetrtni skupnosti – pri spomeniku 25 talcem (ustreljeni so bili krajani Šentvida z okolico , Medvod, Kamnika …, vse pa so pripeljali iz nemških koncentracijskih taborišc – najvec iz Mauthausna nazaj v Begunje in potem usodnega jutra v Šentvid). To se je zgodilo 31. 1. 1944, v spominskem parku pa stojita tudi spominski plošci padlim krajanom Šentvida. Ravno tako smo položili cvetje k spomeniku padlim krajanom iz Stanežic in okolice (spomenik stoji na »medanskem« klancu proti Medvodam) in na grob padlim borcem, ki se nahaja na pokopališcu Šentvid. Obiskali smo tudi spominski plošci bratov Komel in Franca Šveglja – Budinka. Vsako leto smo položili vencek tudi k doprsnemu kipu heroja Franca Rozmana Staneta, ker pa je gibanje v šoli dodatno omejeno, smo morali tudi to tradicijo opustiti. Prepricani smo, da bomo naslednje leto lahko zopet izvedli spominsko slovesnost v skladu z našimi željami in predvsem v težnji obujanja spomina na kraj, ki ni bil zaznamovan le z ustrelitvijo talcev, ampak je ob njem potekal zunanji obroc z žico obdanega glavnega mesta. Mitnice, ki je stala na današnjem križišcu ulice A. Bitenca, Celovške in Prušnikove, seveda ni vec, so pa dogodki v spominu še živecih pric živi in srhljivi. Tu je bil ustreljen tudi pisatelj in borec Tone Cufar, ki mu ni uspel beg iz kamiona, ki je jetnike peljal proti Gorenjski. Hvala za sodelovanje in tovariški pozdrav od KO ZZB NOB, Lj. Šentvid, Eva Košuljandic, predsednica O našem kraju Tako je izgledal naš kraj Št. Vid nad Ljubljano pred katastrofalnim velikonocnim potresom leta 1895, ki je prizadel Ljubljano in njeno širšo okolico. Na ohranjeni razglednici, poslani iz Št. Vida ob koncu 19. stoletja, je vidna tedanja podoba cerkve in hiš v neposredni sosešcini. Mocan potres ni prizanesel kraju, tudi cerkvi ne. Porušil je prezbiterij in mocno poškodoval zvonik. Potrebna je bila obnova in rekonstrukcija cerkve. Nacrte klasicisticne obnove je narisal arhitekt Raimund Jeblinger iz Linza, gradbena dela je izvedlo podjetje Faleschini, tesarska dela Ivan Zakotnik, kleparska Anton Belec, mizarske storitve je opravila šentviška mizarska zadruga. Na Vidovo nedeljo, 16. junija 1901, je škof dr. Anton Bonaventura Jeglic obnovljeno cerkev posvetil. Poleg cerkve je na prikazani razglednici, posneti z jase, imenovane »Grcek«, lepo vidna makedamska pot pod šentviškim hribom, ki je povezovala Št. Vid s Podgoro, Dolnicami in Podutikom. Ob poti so se razprostirale obdelane njive in travniki, vir preživetja tedanjega prebivalstva. Druga slika prikazuje eno mogocnejših hiš tedanjega casa. V njej je domoval g. Kraljic, lastnik restavracije, v kateri so se družili tedanji krajevni veljaki in preprosti domacini z župnikom Blažem Potocnikom na celu. Leta 1866 jim je le­ta predlagal ustanovitev citalnice v kraju. Še istega leta je s strani deželnega predsedstva dobil potrditev ustanovitve citalniškega društva. Izvoljen je bil upravni odbor v sestavi Blaž Potocnik – župnik, Janez Kunovar – podobar in zlatar, Jernej Rožman – posestnik, Jakob Belec – posestnik in klamfar, Matevž Tomec – podobar in kaplan Anton Stare. 30. septembra 1866 je bila Narodna citalnica šentviška slovesno razglašena v restavraciji »pri Kraljicu«, danes tu domuje glasbena šola Franca Šturma. Opisani podatki so povzeti iz knjižice Ob 60-letnici Blaž Potocnikove citalnice, izdani leta 1926, izpod peresa kronista Frana Erjavca, 900 let Župnije Šentvid iz leta 1991 in Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi cas in prostor iz leta 2007. Slikovno gradivo pa je povzeto iz arhiva starih razglednic v lasti Jožeta Jagra. bpC V CaSu pandemIje Trinajstega marca letos nas je zajela nepredvidljiva in nepredstavljiva era cloveške zgodovine. Skoraj socasno se je po vsem planetu razširil virus covid-19, ki je ohromil ali, bolje receno, zaustavil življenje prebivalcev na vseh kontinentih. S pohodom korone je nastopil tudi neke vrste kulturni molk. Vendar tokrat ne prostovoljni molk, pac pa so bili s strani odlocevalcev z namenom zajezitve širjenja pandemije že v prvi fazi odpovedani vsi kulturni dogodki, koncerti, predstave, zaprti so muzeji, gledališca, knjižnice … Prepoved izvajanja prireditev je okrnila tudi delovanje našega društva BPC. Tako so bili že v spomladanskem terminu odpovedani domala vsi nacrtovani dogodki. Šentviški dnevi so bili okrnjeni, bili smo prisiljeni odpovedati program, ki smo ga želeli predstaviti na tradicionalnem Pozdravu domovini. Prav tako smo v zadnjem hipu preklicali nacrtovani izlet ob zacetku nove sezone delovanja društva. A nismo crnogledi. Vsa temacna obdobja cloveške zgodovine so imela omejen rok trajanja in verjamemo, da bo s prihodom cepiva tudi ta virus premagan. Medtem pa smo, podvrženi novi realnosti, v upravnem odboru društva sklenili, da se moramo tudi mi prilagoditi razmeram in poiskati nove nacine, ki bodo v tem casu omogocili nadaljevanje našega poslanstva. Strnili smo glave in razmišljali, kako bi se ob podpori novih tehnologij in družbenih omrežij lahko lotili novih projektov. Tako smo v jesensko-zimskem obdobju spodbudili clane in naše zveste podpornike, da so na naši FB strani objavljali lastno poezijo, razmišljanja o pomenu kulture in jezika, delili spomine in fotografije minulih dogodkov pod okriljem društva BPC. Preko Zoom aplikacije smo tudi že gostili zanimivega gosta, g. Martina Goloba, in imeli vecer branja poezije. Ti dogodki se odvijajo vsako 2. in 4. sredo v mesecu od 18.00 do 18.30. Povezava do srecanja bo tudi v bodoce objavljena na naši Facebook strani. Veseli bomo vsakršnega vašega sodelovanja. Seveda nismo pozabili tudi na starejšo generacijo, ki ni vkljucena v družbena omrežja, zato bomo informacije in clanke objavljali tudi v pricujocem casopisu. Zakljucujemo s preprosto mislijo: »Naj bosta zavezništvo in prijateljstvo s kulturo v teh težkih casih še mocnejša.« Brane Kopac, predsednik Društva BPC domaca, slovenska, zelišcna oz. sadna fuzija? Kancek limone, malo medu in že je tu ... Pesem Alena Štojsa Goljarja. ne pogreje le telesa, ga okusijo brboncice, kako SKODELICA CAJA Ni bila kavna usedlina tista, ki me je pretresla; ne pretresla tako nežno, kot strese mati otroka, ki se je skril med police pralnih praškov, mandarin, flanelastih srajc, ne, pretresla me je silno, kot izbruh vulkana ali tsunami ali oboje ali smrt na elektricnem stolu, vendar takšno je pretresenje, ki te pusti živega, izpraznjenega, novega, nepopisanega. Pretres do prestvarjenja. Kjer vse staro umre in je novo izvirno, neobremenjeno zaradi enega perja prevec v vzglavniku; in ni bila kavna usedlina tista, ampak nesporno dejstvo, zoper katerega je bil edini odgovor pretres, da sem to usedlino zagledal na dnu skodelice caja. Avtor: Alen Štojs Goljar Slika: Saatchi art V Knjižnici Šentvid je postavljena razstava nagrajenih del spomladanskega natecaja »Vsaka omara je bila najprej drevo« ob praznovanju 120. letnice prve mizarske zadruge na Kranjskem. Ker so dela prvi mizarji opravljali tudi v šolah, smo izjemno veseli, da so v natecaju sodelovale štiri šole: Škofijska klasicna gimnazija, OŠ Franca Rozmana Staneta, OŠ Alojzija Šuštarja in OŠ Šentvid. Na natecaj ob 120. letnici prve mizarske zadruge na Kranjskem je prišlo 87 izdelkov. Od tega 48 na likovnem podrocju, 9 na literarnem in 30 na tehnicnem podrocju. Razstava bo postavljena predvidoma do meseca januarja, vabljeni na ogled. Ob tem naznanjamo temo Šentviških dnevov 2021, ki je 30-letnica samostojne Slovenije. Vse inštitucije, društva, organizacije v CS Šentvid vabimo, da se nam v mesecu juniju pridružijo pri praznovanju s svojim dogodkom, prispevkom. Za možnost sodelovanja in nadaljnje informacije nam pišite na drustvobpc@gmail.com. Andreja Becan, Društvo Blaž Potocnikova citalnica Novice iz vrtca Šentvid se pogovarjali o vplivu prometa na okolico ter nacinu, kako bi lahko svoj delež k cistejšemu nacinu bivanja dodali tudi otroci z družinami. Posvetili smo se tudi obeležju novega državnega praznika, dnevu slovenskega športa, ki smo ga praznovali 23. septembra. Gre za praznik s posebnim pomenom, posvecen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu. Obeležili smo ga z lastno aktivnostjo, ki jo dnevno izvajamo v okolju vrtca. Sledili smo uspehom naših športnikov, spoznavali razlicne športe in elemente »fair playa«. Veliko pozornosti smo preko njihovih uspehov namenili simbolom Slovenije. Naucili smo se in prepevali slovensko himno Zdravljico, risali zastavo in grb ter se pogovarjali o pomenu simbolov za identiteto Slovenije. S ciljem spodbujanja gibalnih aktivnosti družin v prostem casu smo osvojili že marsikateri bližnji hrib (npr. Šentviški hrib, Bormes, Šmarno goro, izvedli smo izlet do Vižmarskega tabora ter spoznali nove poti širšega okoliša Šentvida). Zadnji dve leti smo bili nosilci projekta Erasmus+ Korenine Evrope (The roots of Europe), kjer smo ob sodelovanju držav Bolgarije, Portugalske, Romunije in Turcije spoznavali obicaje lastne in partnerskih kultur. Preko aktivnosti so otroci, starši in strokovni delavci širili svoja obzorja o tradicijah, spretnostih, medkulturnem dialogu, izzivi drugacnosti ter se preko uporabe IKT tehnologij seznanjali z novimi nacini komunikacije v današnjem casu. Izzivi »koronaobdobja«, vse vec svetovnih študij in vse vecja osvešcenost o pomenu zamenjali s koritom z odcejalnikom ter zamenjali plošcice na steni za koritom. Elektricni grelnik vode smo prestavili v omaro pod korito in pridobili prostor za viseco omarico za shranjevanje cistil. V veliki garaži smo odstranili stare plošcice, stene prelepili z mrežico, izravnali in prebelili. V obeh garažah smo tudi zamenjali stare neonske svetilke z varcnimi in tankimi LED svetili. Na koncu smo še popravili epoksi premaz na tleh. Odlocili smo se, da bomo vsa dela, kar bo v naši moci, opravili sami z delovnimi akcijami. Z deli smo priceli 14. maja in zakljucili 14. novembra 2020 z montažo garderob v orodišce. V casu najvecje zdravstvene in gospodarske krize po 2. svetovni vojni smo clani društva opravili preko 800 prostovoljnih delovnih ur, za kar sem jim iskreno hvaležen. Simon Višnovar, poveljnik PGD Stanežice-Dvor Avtor fotografije: David Puric V okviru Evropskega tedna mobilnosti je na OŠ Vižmarje Brod od 14. 9. do 18. 9. 2020 potekal preventivni teden. Kot vsako leto smo se vabilu odzvali tudi gasilci PGD Vižmarje-Brod. Dogodka smo se udeležili v torek, 15. 9., in cetrtek, 17. 9. 2020. Arhiv: PGD Vižmarje-Brod V torek smo bili na obisku na OŠ Vižmarje Brod, kjer smo ucence 8. razredov seznanili z osnovami nudenja prve pomoci. Predstavili smo pomen številke 112, kdaj jo uporabimo in kaj operaterju povemo. Pogledali smo, kako se oskrbi krvavitve in naredi kompresijsko obvezo, kar so ucenci poskusili tudi sami. Pokazali smo pristop in položaje za osebe v nezavesti ali šoku ter nudenje temeljnih postopkov oživljanja osebe brez znakov življenja. Te postopke smo prikazali na za to namenjeni lutki. Uporabili pa smo tudi šolski defibrilator, saj predhodno znanje ob morebitni nezgodi ne more škoditi. V cetrtek smo v naš gasilski dom povabili prvošolcke. Razkazali smo jim gasilski dom, gasilska vozila in gasilsko opremo. Z namenom, da otroci vidijo, kako izgleda gasilec, ko vstopa v goreco hišo, si je eden izmed gasilcev nadel izolirni dihalni aparat in oblekel celotno opremo.Po obisku prvošolckov smo se odpravili na parkirišce OŠ Vižmarje Brod, kjer smo ob upoštevanju varnosti prikazali mašcobno eksplozijo. V kuhinji pogosto pride do požarov Aktualno zaradi pregretja olja, ki ga segrevamo in pozabimo na štedilniku. Ta se pri visoki temperaturi vžge in lahko zaneti požar. Ce v tem primeru ravnamo napacno in na olje zlijemo vodo, lahko naredimo vec škode kot koristi, saj pride do mašcobne eksplozije. Tak zaceten požar se lahko varno pogasi z gasilnim aparatom ali pa ogenj kar pokrijemo z vlažno krpo oziroma pokrovko in s tem ogenj zadušimo. Pokazali smo tudi pravilno in varno uporabo gasilnega aparata, kar so ucenci 9. razredov tudi sami preizkusili in tako prebili strah pred njegovo uporabo. Nik Kercmar, PGD Vižmarje-Brod Kljub oviram, ki nam vsem in vsepovsod grenijo domala vsakršno življenje, gremo vsaj nekateri tudi v teh pogojih naprej. In tako Simona (Perme) in Vladimir (Hrovat) s svojimi dejanji ohranjava Sorarmonico pri življenju ter jo – in se – še bolj uveljavljava v svetu. Zadnje izjemno uspešno dejanje je bilo sodelovanje na tokrat virtualnem velikem angleškem festivalu ustnih harmonik, ki bi se sicer v živo moral dogajati v Birminghamu. Virtualni festival je bil od 8. do 11. oktobra in v zadnjem hipu sva se tudi midva vendarle odlocila – kot sicer povabljena zvezdniška gosta (Star Guests) – sodelovati s svojim prispevkom. Tako sva se 6. oktobra odpravila v Dane pri Sežani v Studio Burja, k našemu preizkušenemu izvrstnemu snemalcu Janiju Rednaku, s katerim smo ustvarili že tri CD-je. Ob devetih zjutraj smo zaceli s snemanjem in – ob vmesnem enournem okrepcilnem odmoru za kosilo – koncali z delom ob pol desetih zvecer. S skupnimi napori smo ustvarili 43-minutni videospot, ki je požel izjemno navdušenje tistih, ki so zadevo spremljali v casu uradnega predvajanja v okviru festivala. Na ekran so ves cas prihajale takšne pripombe: kristalno cisto; briljantno; uau, tole je osupljiv zvok; resnicno kolosalno igranje, hvala vama; sijajno!!!; kakovost produkcije je krasna prav tako kot brezhibno igranje; cudovito!; le uau!; cudovito izvajanje, Simona in Vladimir! Pozdravi iz Poljske; jaa, Slovenci; tako zelo vama hvala, prekrasno!; hvala vama, bilo je cudovito; cudovit Vivaldi, hvala; odlicno igranje Vladimir in Simona, hvala; izjemno; itd. … itd. …; sijajna predstavitev danes na festivalu, tako zelo vama hvala – kakšna poslastica. Od organizacijskega odbora pa: Velika vama hvala za tako opažen in razvedrilen mojstrski tecaj na našem festivalu. Pripomogla sta, da je predstavljal velikanski uspeh. … Eden najljubših dogodkov, zahvaljujoc nemajhni vlogi kakovostnega snemanja kakor tudi igranju, ob katerem clovek ostane brez besed. Naš izdelek je na voljo za ogled na https://youtu. be/1N7oy2kmYjY, celoten festival pa na https://www. harmonicauk.com/festival. Ob ugotovitvi, da smo ob storjenem dejanju obenem pridobili kot »stransko korist« še posnetke za pol CD albuma – ki bo posvecen tudi legendarni 200-letnici nastanka prvih harmonik »na usta« in »na meh« –, zdaj delava še na naslednji polovici skladb za Intimne impresije velikih mojstrovin, ki naj bi zagledale luc dneva pred koncem februarja. Kot KD Sorarmonica se nadejamo, da nam bo uspelo izpeljati tudi 7. tradicionalni božicno-novoletni koncert v pirniški cerkvi, kot vedno – 27. decembra, tokrat v zelo intimni zasedbi: poleg najinega dua ustnih harmonik z gostoma, sopranistko Tino Debevec in izvrstnim mladim harfistom Jernejem Mišicem. Spletno srecanje z atletinjo Nejo Filipic Neja je uspešna atletinja, ki je v letošnjem letu dosegla rezultat, ki jo v naslednjem olimpijskem letu uvršca med trideset najboljših skakalk v troskoku. V kolikor bo ponovila dosežke iz letošnjega leta, bo imela priložnost nastopiti na olimpijskih igrah v Tokiju. Zelo uspešna je tudi pri študiju, saj je tik pred zagovorom magistrske naloge na fakulteti za farmacijo. Gimnazija Šentvid si je z dobrim delom pouka športne vzgoje na daljavo prislužila tudi zlato priznanje za najbolj športno šolo, ki ga je podelilo ministrstvo za šolstvo in šport. Veseli smo bili tudi financne nagrade, s katero smo lahko kupili nov sup. Lep pozdrav, Primož Praprotnik, prof. športne vzgoje Fotografije; arhiv Gimnazije Šentvid Za umetnike, ki se posvecamo scenskim umetnostim, so zdaj res težki casi. Ustvarjalci klovnovske umetnosti se zadnje tedne redno dobivamo po spletu – ker tako težje vadimo našo umetnost, zdaj vec pišemo o tem, kako vidimo klovna in kako ga delamo. Odpira se nam novo vznemirljivo podrocje teoreticne refleksije in komaj cakamo, da bomo naša razmišljanja tako dobro uredili, da vam jih bomo lahko tudi predstavili. Ne vemo še v kakšni obliki, a zagotovo jih bomo. Cas smo izkoristili tudi za pripravo pravilnika in razpisa za nagrade za dosežke v sodobnem klovnovstvu – strokovne nagrade, ki jih podrocje nujno potrebuje, pa nekako nikoli ni bilo casa, da stvar res izvedemo. V jeseni, ko smo še lahko delali predstave, smo izpeljali tri gostovanja: Cankarjada – Vrhnika, CSK France Prešeren – Ljubljana in Festival odklonskih identitet – Ljubljana. Na vseh smo cutili podporo obcinstva in veselje do predstav, navdušenje nad klovnom in mocno potrebo po tem, da se dobivamo na odrskih dogodkih. Da smo skupaj. Takoj, ko bodo razmere dopušcale, izvedemo predstavo tudi v Ljudskem domu Šentvid! Takrat se bomo skupaj nasmejali neumnostim tega sveta! Ker v vsaki tragicnosti je tudi nekaj komicnega! Pridobitve in nacrti ŠD Šentvid Ljubljana Šd ŠenTVId - dOGOdKI V 2021: • V aprilu 2021 bo potekal mednarodni košarkarski turnir v okviru mednarodnega projekta Network For Basketball Clubs, ki je sofinanciran s sredstvi programa Erasmus+ Sport. ŠD Šentvid – Ljubljana v okviru programa Razgibajmo Ljubljano organizirane sledece športno-rekreativne prireditve: - košarkarski turnir, - odbojka na mivki, - tenis turnir. • V septembru 2021 bodo pod okriljem CS Šentvid organizirani naslednji športno-rekreativni turnirji: - tenis, - košarka za pionirje in - košarka za ženske. Jožica Markovic Fotografije: arhiv ŠD Šentvid Napovednik Otroci, Dedek Mraz se že pripravlja, da vas obišce! Letos vas ne bo mogel vzeti na koleno, ampak boste pa vseeno lahko pokramljali z njim po Zoomu. Cakal vas bo: 29. decembra od 17.00 do 18.00, zatem pa bo posnetek predstave Gledališca Unikat. 30. decembra od 17.00 do 18.00, zatem pa bo posnetek druge predstave Gledališca Unikat. Povezava na Zoom je objavljena na spletni strani Cetrtne skupnosti Šentvid (www.cs-sentvid.si) in na spletni strani (www.gledalisce-unikat.si) in FB profilu Gledališca Unikat. Lahko pa jo tudi pretipkate v spletni brskalnik: https://us02web.zoom.us/j/82393330083. Tudi letos je za vas Dedek Mraz pripravil sladka darilca in vam jih bo rad poslal po pošti! Vi pa le pripravite kakšno pesmico zanj! Te ima zelo rad! V novem letu pa si najbolj želimo, da se spet srecamo v živo in se skupaj veselimo dogodivšcin gledaliških junakov in junakinj! In decembra 2021 vas bo Dedek Mraz lahko tudi dvignil na koleno in objel! Obljubimo! Ostanite zdravi in veseli! ustvarjalci Gledališca Unikat in CS Šentvid »EDINA STVAR, KI SE JE Z VESELJEM NALEZEM, JE – SMEH!« Na brezplacni obisk bolnišnicnih klovnes in klovnov na daljavo se lahko prijavite na: 041 355 814 nasmeh@rdecinoski.org V Društvu Rdeci noski svoje poslanstvo nadaljujemo na varen nacin. Obiski otrok in mladostnikov v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah se zato zacasno selijo na splet in potekajo prek spletnih aplikacij Zoom in Facebook (Messenger). SE VIDIMO NA RDECENOSEM SPLETU! Vec informacij na www.rdecinoski.org SV. mIKLaVž prIhaja IZ SVeTeGa raja V soboto, 5. 12., bo, kot vsako leto, ob 17.00 prišel v Šentvid. Tokrat s pomocjo programa Zoom. Prinesel bo tudi darila za otroke do vkljucno 3. razreda, ki jih boste lahko prišli iskat. Kam in kdaj vam pove v soboto. Miklavževemu prihodu se bo bosta pridružila g. župnik z nagovorom otrokom in ga. Dušica Kunaver z zgodbo za otroke. Na spodnji povezavi lahko spremljate Miklavžev prihod (5. 12. ob 17.00). Zoom povezava: https://us04web.zoom.us/j/77804398602? pwd=L20zVytaK1JYTUNaTkN2V1lVblVadz09 Meeting ID: 778 0439 8602 Passcode: 3c7tut Razširite vest tudi drugim družinam, upamo, da se srecamo! V imenu pripravljalcev Miklavževanja, Andreja Becan