Rokodelske zadrnge in njih pravila. Gotovo je, da premore društvo več, kakor pojediai človek ia zato ae aapravlja v aašib daeh veliko društev, more biti več ia tacib, ki bi jih ae bilo treba. Ali nekaj tacih je aedaj treba ia zapoveduje jib. celo drž. poatava. 0 ajih beremo v ,,Dol. Nov." prav podučljiv aeatavek ia za to ga podamo aašim bralcem v aaaledajih vrstah Utegne jim ustreci. Pravila obrtaih zadrug ao sicer izdaaa v aloveaskera jeziku, veadar aiso posebao jasaa. Težko jih je umeti izobražeaemu človeku, še težje aavadaemu rokodelcu, ki aiaia časa premialjevati ia pretreaovati jia. Obsegajo poatavae določbe ia opirajo ae aa obrtao postavo; zato ai lehko ajih jedra izpoznati tiatemu, kateri tega zakoaa ae pozaa. Vrb tega ao pravila obrtaib zadrug seatavljeaa v precej zamotaai sloveaščiai. Ker je med aašimi bralci veliko rokodelcev ia drugih obrtaikov, zato bočemo povedati poglavitaejše določbe iz pravil rokodelakih zadrug. Najprvo moramo poudarjati, da je aleaerai rokodelec ia obrtaik že aam po aebi ud ali člaa eae ali druge zadruge. V to ga veže že postava; nijedea rokodelec se temu ae more ia ae ame odtegaiti. Sleherai rokodelec bode moral torej v eao ali drugo obrtno zadrugo aekaj plačevati. Koliko? To določijo pravila, katera se morejo pa poljubao izpremeaiti. Pri aekaterib zadrugah je a. pr. določeao, da mora sleherai obrtaik plačati 1 goldiaar pristopaiae eakrat za vselej, potem pa še vaako leto toliko, kolikor se skleae pri občaem zboru, t. j., kedar se vsi rokodelci, vsi udje zadruge k poavetovaaju zberejo. Pri teb. letaih doaeakih pa aaj ae bodo vai družabaiki eaako obložeai, ampak ta letai doaeaek aaj ae ravaa a. pr. po davku, ki ga obrtaik placuje, recimo 10 odstotkov od pateata. Rokodelski mojster torej, ki plačuje davka 8 gld. od avojega obrta, placeval aaj bi tedaj aa leto v zadrugo po 80 kr. Po obrtai poatavi aaj bi tudi pomočaiki rokodelski aekaj plačevali, recimo po 3 kr. od prislužeaega goldiaarja. Tudi učeaci aaj bi doaašali v blagajnico rokodelake zadruge, ia aicer aaj bi aekaj vplačali, kedar v aauk stopijo ia kedar \z aauka izstopijo. Namea zadrug je torej aabirati aekaj deaarja v zadružno kaao. Čemu pa bode ta aabraai deaar? Porabi aaj ae v prvi vrati v to, da ae bodo ž ajim podpirali oboleli rokodelaki poBiočaiki ia učeaci. Drug hvalevredea aamea rokodelakih zadrug je ta, da se aapravijo preaočišča za potujoče rokodelce. V večjili mestih imajo že od nekdaj taka preaočiača, zato aaj jih aovo oživljeae zadruge v smialu avojih pravil aapravijo še v majhaih meatih. Tudi v njih aaj bodo goatilae določeae ia plačaae od zadruge. da bodo v Bjih dobili potujoči rokodelci brezplačao ležišče ali še Biorebiti kako drago podporo. Naloga zadrug bode tudi v tem, da ae bode pazilo aa mojatre, kako ače svoje učeace ia kako gledajo *aa ajib obaašaflje. Zadraga sama bode imela vse zapiaaao. koliko ačeacev ia pomočaikov ima mojster. Oaa bode pazila, da bodo ueeaci v šolo hodili, pazila ia zapiaovala, kedaj je učeaec atopil k mojstru v aauk, ia zapisala, kako sta ae učeaec (ajegovi atariši) ia mojster zastraa učeaja pogodila. Kedar bode ae izucil faat, prepričala ae bode zadruga o tem, ia dala z ajegovim mojatrom vred faatu, t j. pomočaiku izučno piamo. Ako bode zadruga zapazila velik aered pri tem ali oaem mojstru. amela bode tudi kazea aalagatt aa koriat zadružai kaai. Pri iztirjevaaji kazai bode zadruga aa pomoč aaprosila c. kr. okrajao glavarstvo. Zadruga bode tudi lehko pazila, da ae bodo obrti izvrševali taki, ki aiso udje zadruge, torej taki Ijudje, kateri aiti davka ae plačujejo. Sleherao premembo pri obrti treba bode zadrugi aazaaaiti; recimo. ako kdo pomoraika odpusti, ali pomočaika dobi, vae to mora zadruga vedeti. Oaa bode tudi pazila aa to, da bi kateri mojater ae imel preveč učeacev, katerih bi ae mogel radi tega dobro aaučiti. Zapiaovala pa bode zadruga tudi vae oae pomočaike ia delavce. kateri bodo dela iakali, ia goapodarje, ki bodo po delavcib povpraševali. Dolžaost zadruge bode tudi ta, podpisovati delavske kajižice rokodelskih delavcev, kar je do zdaj delalo le občiaako predatojaištvo. Načelaik zadruge bode moral eakrat v letu aklicati vae ude, vae ajemu izročeae rokodelce, da se bodo posvetovali o teh ia druzib zadevab; katere spadajo k obrtaim koriatim Može pa, kateri ao voljeai v odbor ali starešiaatvo, moral bode pa aačelaik večkrat med letom vabiti k malim aejam. Načelaiku zadružaemu bode dalo to aicer doata posla, a on je dolžan to izpolajevati; te dolžaoati aiu ae aalaga samo njegova čast. ampak tudi postava, katero pomaga izvrševati v koriat svojim tovarišem, rokodelcem, ki so v zadružuem obaegu. Niso aa robe take zadruge!