Dopisi. ()<1 Novp corkve. Strassbuvaki k apitol i n Novn. cevkov) II. Da bi ae zdrnženjc ali inkorporacija No-vocerkevsko iarc s«N Stra^sburakim kapitclnom po.spešila, pošlji-jo Rtrasaburški kanoniki takoj po amrti že omrnjonega žnpnika Konrada Gallenbfrgorja lota 14<)7 svojfga prošta naravnost v Rim papeža Pavla II. prosit da bi apostolsko pismo Pija II. potrdili. tcr tiaročili, da se ame sedaj izpraznjcna Novocerkevska laia popoluoina vtelfsiti (,,igikorporirati") Striissburškemu kapiti-lmi. ki lio«'-e vestno skrbeti za du.šui blagor Novocerkevske fare. Papež Pavel II. poaljejo leta 1467 poscbno apostolsko pisnio do tadaujega Krškega (stolnega) prošta Iiovrenca (pl. Fmbergerja), v katerem mn naročujojo v njihovem imeim stvar do dobrega pveiskati, in ako s<j proti takšncmu združenju nobcdon ugovor, tudi nobeden zadižek nc najde — Novocerkevsko faro v j> a p o ž e v e m imenu i z r o <: i t i z a v s e v e r u e dase Straaaburškeinu kapitelnn. To se je zgodilo dne 11. julija leta 1468. s posebnim pismom, ki se še v izviruiku nahaja. Od tiste dobe (1468) bila je Novocerkevska fara vedno združena s(; Straaalrarikim kapitelnom. Farni pird.-stojniki pri Novi cerkvi imenovali se niso veo župniki, ampak le ,,vikarji", t. j. namestniki Sfcrassbnrškega kapitelna. Nekaj časa nastuvljali so na vsako tretje leto novega vikarja ali o.skibnika, pozncje pa so jih začeli nastavljati za vae žive dni. Prvi imenovali so se ,,zat-asui" (teniporanei), poalednji pa vikarji ,,za vsclfj" (perpetui) Novocerkevska fara obS!'»;ala je takr.t tndi vs-o Vojniško, skoraj vso tjrnartensko faro v Rožui doliui, vso Dobrusko laro iti veii del Frankoljške in Seut-Joake fare. Da, še Črešnjice dobilo so kos tedanje Novocerkcvske fare. Strassburški prošti, ki še sedaj nosijo škofovo kapo, imeli so uekako škofovo oblast nad to iaro in njeiiimi dušninil paatirji. Dajali iu prikrajševali ao jim iz lastue moči aoduo oblast (jurisdictio), ter jih obiskovali in nadzorovali, kakor dandaues to opravijajo škofjo, le birmovati niso smeli. Voč kot 200 let sem nastavIjali so tukajšnje vikarje za vselej, ki so, kolikor '.nano, tudi vai pri Novi cerkvi pokopaui jih imena ao: Simon plem. Kumberg (1650—1670.), J. Andr. Scliwarc (1670. —1684.), Fcrdinand pl. Kilav (1684—1712.), Karl Jože Rožman (17 iz.— ! 738.), Jan. Jož. Merše (1739. do 1781.), Jožefpl. Jakomini (1781.—18:50.), Franc Ks. Križaj (1835.—1859.) in Franc Ser. Juvaneič (1830—18:;5. provizor, od 1859.—1884. pa vikarij za vselcj). (Konec prihodujič.1 Iz Lembaha (Bralno društvo.) vzbuja Slovence ob Dravi in v Pohorji k novemu življenju. Možje, fantji dobivajo časopisov, knjig za prebiranje, mlajši se urijo v lepem sloveaskem petji, govori in podučuje se o sadjarstvu, \tl drugih gospodarakih strokah. Društvo mora uže vrlo delovati, ker je neka kukavica v ,,Marburgerci"1 zakukala grdobno pesmico ter mu očita, kako da ni lepo, da se skajajo kmetie z doktorji, ciirektorji, učitelji, dnhovniki iu drugimi omikanci. Bila bi menda rada, da bi ae naši fautje naj pretepali, po krčmah razsajali. kleli in po noči okoli divjali? Oj k«> b! naši km';tju ac tako zanimali /.a ,,Sc!ml vcroin" za ,, Baurnvereiu", kako bi jih Marbur^crca livuliia: mariborski ncmškutarji h\ prišli kar plosatokoli njega, kakor Judjo okolo zlatega tck-ta. No. sedaj pa jib slovensko lice našega dnistva jezi ter se poiogljivo rcžijo, pa to ua? nii- nc pla.ši. Toda pomuiti si liočemo zasraniovanje v Marbnrgorci in jenim ncmčurjein priiično zatrobiti, da jim bode šumelo žive dni po glavi in ušesili. Od Poliorja ob^Dravi. (Dve nczadovoljni srenji. — Solske reči.) Srenjski zastop \>v\ sv. Ožbaltu je prošnjo ^ložil c. kr. uamestništvn v Grajlci, naj ono blagovoli združeni ob5ini Brezno-Sent-Ožbalt razpisati. Biitko je pred tuji prag boditi Govori se, da uameravajo uemškutarji pri sv. Ožbaltu dvorazredno šolo staviti, katera bi samo kakih 8000 fl. stala. Ubogi kmet. neinškutarji mu kožo derejo broz noža! Da jim kmetje jezik zavežejo, pvosijo za poludnevno poui~'evanje. Da je velika šola tam vondar tako potrebna, kakor peto kolo pri vozu, se iz tega razvidi: V šolskem zapisniku je otrok 143, izmed teh jik 32 ne obiskuje, kcr so premali ali že prestari. V tnje fare jih je odvandralo 16. Edeii je gluh iii mutast ter so ga v Gradec vzeli v gluhpnemo šolo. Eden jo na pol glub in jecljavec. Štirje nopostavno v šolo hodijo, so iz tujih far, in imajo v domačo šolo ravno tako dalee kakor v našo. Dva pa sta na hraui pri sv. Ožbaltu. _Prvi je iz Kaple doma, pa nikjev ne aluži. Cemu tam stisko dolaV Diugi je od sv. Lovrouca, kjer je bil inenda v drugem ali v trctjem razredu, iu se je tako vrlo učil, da je tukaj v prvi razrcd prišel. Torej ostane od 143 samo 83 pa le nekdo zmiraj v Maribor brbrat hodi, da je deci pretesno v šoli. (Dalje prihodnjič.) Od Selnice ob Dravi. (Požar.) Polcg drugili nezgod, ktere nas zadevajo, naa še strašna sila ognja na beraško palico spravlja. Pri štirih posestuikih naše župnije je sovražna roka 15. t. m. okoli tretje nre po polunoči ogenj zatrosila. Nesrečneži so Zavčar Blaž vulgo Lipuš in Puugerl Peter vulgo Blečic, kterima je vse pogorelo in potem gospa Mavia Feldbalier in Juri Hausenbah vulgo Kure, kterima je ogenj štale s vso krmo pokonral. Zadnji je uže pred dvema letoma celo pogorel. Razven ozira na to, kam nas brezvera vodi, 'se tukaj vsak povprašuje. kako je to mogoče, da več ljudi iz Selnice mnogo poprej peš na pomoč pritcče, kakor so uaši gospodje po ravni glavni ceati tje brizgalnico spraviti zamogli! Iz Slov. Bistrice. (Straaen požar) je do dveh posestnikov v največjo nearečo pahnil cele Trnovce v Crešnovskej fari. v noči 8. decembra t. 1. Pogorelo je 9 kmetij z vsemi pridelki in uekoliko z živiuo vred in eden fant, več ljudij je opečenih. Jug je tako vlekel, da je v par minutali vsa ves bila v ognji. Ljudje so iz poatelj bežali bosi, gologlavi. brez obleke. Kar ni dobiLo prenočišča pri dveh ostalih kruutih, to je tavalo v aosedne vesi. Zavarovanih je 5, 4 pa ao zamudili pla'ati premije. Revšeina je velika, airomaki so sredi zime brez strehe. brez živcža, brez obleke. Krščauska Ijubezeu kliče glasno na pomoe revam. Slov. bistriški dekan, 6. g. Hajšek, so 14. t m. s prižnice za Trnovske pogorelce prosili in preccj nabrali pomoči. nieščani so obleke in živeža poslali. občina Crešnovica je 50 fl. razdclila, a še je premalo. Prosimo torej, naj se usmili in. pomaga, kdor zamore. Lovro Stepišiiik. Doatavekjnrednišstva: Cg. Gašpar Cenc, župnik v Crešnovcab (pošta WindischFeistriz) sprejemajo darove in jib takoj razdelijo. Tudi naae uredništvo inopravništvo aprejme denarne milošoine ter jili odpošlje takoj č. g. župniku, imena p. n. dariteljev pa objavi. Od Save. Posojilnico v Krškem se je v 1. občuem zboru 7. t. m. vcndar posrefiilo ustanoviti. Pri nas so bilo radi tega težave, ker je malo premožnib ljudi, malo domoljubov, še manj bogatinov — prav veliko pa nevednih in revnih ljudi. Vendar je došlo k zborovanju v nedeljo blizo 40 ljudi raznega stami in raznega materijelnega stanja. Med navzocnimi je bilo pa nekaj inteligentnih in imovitili ljudi, n. pr. okrajui glavar g. Weiglein, komisar g. Cop, vikar Knavr. meščani Gregorič, Jugovec, Rupert itd. Zbor je pričel a kratkim nagovorom in podukom g. Lapajno, ki je bil od zbranih tudi za predsednika pri zboru izvoljen. Zapisnikarja sta bila učitelja gg. Seidl in Cepuder. Pravila so ae 2 uri pretresovala. bprejela se je neomejena zaveza. Vstopnina določila se je ua 1 gld. Deleži bodo znašali po 12 gld., katere je mogoee plačati tudi v dveh letih, po 50 kr. na mesec Obresti se bodo računili od 4 do 6%. Draštvena pravila je koj podpisalo 14 udov, Teč iraovitib in Teljavnih ter vzelo 69 deležev. Drugi udje so že deloma pismeno ali ustno pristop k zadmgi obljubili. Od 69 oddanih glasov so bili v načelstvo voljeni gg.: V. Pfeifer (68 gl.), A. Jueovec (58" gl.), J. Pfeifer (58), J. Lapajne (58) in J. Knas (35 g_l.). Od 60 oddauih glasov so dobili pri volitvi v nadzorstvo gg. : Felika Lenk (60), A. Jauež (40) iii F. Seidl (34 glasov). lz Ljutomerske okolice. (Preširnova svečanost), ki jo je napravila ljutomerska čitalnica v nedeljo due 14. t. m, se je prav dobro obnesla. Vdeležitev tudi od strani kmetov iz okolice je bila jako obilua; tnko je prav. Slavnostui govor g. Josipa F a je poslu- šalce za ljubezen do domovine jako navdušil. Tudi pevsko društvo, reravno še mlado, naa je nepricakovanozlepimi pesmami razveselilo, tako, da se jih je več ponavljalo. Posebno prav lepa prikazen napredka je, da celo naši kmečki mladeniei se popi-ijemajo krasnega slovcnskega pctja Res dobro znamenje za naš narod, ako se tudi kmet poprime krasoumnosti. Cem več bode omika in olikanost mnd kmeti napredovala, tem veo bode naše Ijudstvo postalo zaveduo svoje veljave in moči; tem nitreje spremine razlika med kmetom in meščanom, iu tcm hitreje ae poravnajo vse steze. Caai se res spreminjajo, kakor uua ..Staročeska" pravi, in aicer na boljše. To naj si zapomuijo naši nasprotuiki, lii še zmiraj smatrajo slovens&cga kmeta za kako nižejšo stvar. Upamo, da Ijutomcrska čitalaica večkrat napravi take zabave •J. . .