Published and distributed under permit (No. 650) aut Chicago, IUinou.Vy order of the President, A. S. Burleson, ieAct of October 6, 1917, on file at the Post Office «f ieneral. AVE MARIA 'ŠTEV. (No.) 18. SEPTEMBER 3rd, 1921. LETO (Vol.) XIII. vf / •I a \ •/ -V3." f " si AVE MARIA" ii 11 n ^n^m o še dalje razdirala človeške . U2bc, ali bolje, blagostanja in sreče ljudi, edino, ako za-ne,no pri posamezniku, ("loveška družba obstoji iz po-'^eznikov. Posamezne osebe tvorijo skupine in posa-.}. skupine tvorijo države, narode in celo človeško /.a to treba začeti pri posamezniku. ' Vsak član ^ ^ 8e mora biti ozdravljen, pa bode celo telo zopet zdra-' Dokler je j)a le en del bolan in okužen, tako dolgo 0 tel,, ne bo zdravo. I ^ V lo pa so nujno potrebna stanovska društva kakor "laterinska, možka, mladeniška, dekliška, otroška. Med vsenij temi so pa najslavnejša materinska društva, katera poznamo kot Društva krščanskih žena in mater. Zakaj ? * * * Mati ima v rokah prihodnjost svojili otrok. Dete je nanjo navezano s tako ozko vezjo, da sta prav za prav dete in mati v nežnih letili mladosti eno. Dete ne dobiva od matere samo življenskega mleka za svoje telesce, temveč dobiva od nje tudi duhovnega mleka za svoje srce in svojo dušo. Materin vpljiv je tako velik na to nežno bitje deteta, da se mu kakor v vosek utiska počasi poteza za potezo njenega značaja, kateri mu ostane za celo prihodnje življenje. Kako dela slikar s svojo sliko? Najprej vzame čisto belo platno in potem vzame barve in začne slikati, to se pravi začne potezati potezo za potezo na to platno, vzame najrazličnejših barv in tako stopa počasi iz tega platna slika. Kolikor umetnejše je znal slikar te barve mešati, toliko lepše in simetričnejše so te poteze, toliko lepša je slika. Toda, da more biti slikar dovršen, da bo mogel narediti dobro sliko se mora učiti, učiti dolga leta. Pri vsakem slikarju, predno ga najamemo za kako umetniško de-. * * 4* * -Jt ŠTEV. (No.) 18. + * ^ - HS^ Hl^ H|=- HIF- HF- Hif=- HF- * HiF- HF- Hjf^ HlF' ^ HF- H®^ HF- Hf=- Hj^ HiF' HF- HF* tli*** + SEPTEMBER 3rd, 1921. Naročnina za celo leto a koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 LETO (VOL.) XIIL+ --T Za Evropo ................ $3-5°. List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. lo, ga vprašamo, kje si se učil in koliko let si se učil? Vidiš, slovenska mati, tak slikar si ti. Belo platno, na katero ti slikaš lepo sliko značajnega pobožnega človeka, je duša, je srce tvojega deteta Toda tudi mati se mora učiti, da bo zivla umetniško izdelati to sliko, ki bo v čast Bogu. v čast nji sami in v srečo detetu samemu. Le malo je'mater, ki bi hotele biti slabe matere. Zvečine vse naše matere so tudi prepričane, da so dobre matere. Vendar, ali so pa vse te matere res dobre matere? So umetnice slikarice značaja? Mislim, da lahko rečeni, da jih velika večina ni, da so to samo samouki, mazači, ki veliko pokvarijo, več kakor pa dosežejo. In takt) se zgodi, da mati sama, sicer dobra, pa vzgoji slabe otroke. Ni znala! Zato se iz tega vidi, kako zelo je potreben stanovski poduk materam, da vedo, kako izobraževati svoje otroke. Iz tega pa tudi sledi, kako važno nalogo ima vsak katoliški župnik, da ne pusti mater brez tega poduka. Lahko se je jeziti na slabo vzgojene otroke. Vendar pomagajmo materam pri njih težkem delu, dajmo jim potrebnega poduka, dajmo njim samim potrebnih navodil, kako se vzgaja pravilno otroke. * * * Mati. ti si revna, kaj ne? Ko bi te jaz sedajle prosil: "Daj mi sto dolarjev." Ti bi mi jih ne mogla dati? Zakaj ne? Zato ker jih nimaš? Cesar človek nima, tega drugim dati ne more. Dete zahteva od matere vzgoje, poduka, navodil. Toda ako vsega tega mati sama nima, kako naj da otroku? Zato iz tega sledi, da ako hoče mati otroke vzgojiti v dobre in poštene in srečne ljudi, mora bili najprej sam i taka. Slaba mati, pokvarjena mati ni mogoče, da bi vzgojila dobre otroke?Se li fige bero iz trnja!Vsako malopridno drevo rodi malopriden sad. Tudi tukaj se kaže velika potreba materinskih društev, kjer dobivajo matere najprej navdušenja za se, da so same dobre, da same vrše svoje dolžnosti, da same delajo najprej to, kar hočejo naučiti otroke. Tudi za to treba navduševanja in navodil. Materinska društva imajo ta namen, materein dajati teh navolil in teh naukov. Vsaki mesec naj bj sc- matere shajale v cerkvi, kjer bi jim duhovnik dajal kratek poduk, ali kjer bi same čitale iz kake knjige ali iz kakega lista, nekoliko, kar jim je v korist in poduk. * * * Prazno je delo brez sreče iz nebes. Ce kmetič moli za blagoslov svojega dela na polju, če si prosi ljubega dežja od zgoraj, toliko bolj mora materino delo biti združeno z molitvijo in z božjim blagoslovom, O, blagor otrokom, ki imajo za mater ženo molitve, ki ve, kaj je molitev, ki skrbno spremlja vsako svojo besedo, vsak svoj korak, vsako svoje delo z goreči-molitvijo! Blagor otroku, ki ima mater, ki gre za njim kakor je šla sveta Monika. Kako srečen je bil sv. Avguštin, ki je imel tako mater. Zašel je, globoko zašel. Toda mati je ostala, dobra in molila in jokala je in jokala in molila toliko časa, da ga je izjokala in izmolila nazaj na pravo pot. Materine molitve in solze so dale svetu že-veliko velikih mož! Da, vsi veliki možje in žene so samo darovi materinih solza in molitev. Društvo žena in mater ima namen materam klicati to veliko resnico v spomin, jih navajati k molitvi, jim klicati v spomin, da je prazno delo vzgoje brez sreče iz ne-> bes. Da bodo dosegle vspehe samo po molitvi in z molitvijo. Zato nalaga posebne molitve društvenicam. zato jim nalaga dolžnost, da imajo vsaki mesec vsaj eno sveto mašo za svoje namene, zato sc vabijo k pogostnim po-božnostim v cerkev. * * * Ze samo te stvari, ali ne kažejo slovenskim materam jasno, kako velikanske važnosti so ta društva za prenov-vljenje slovenskega naroda v Ameriki? Dajte nam nazaj gorečih in dobrih slovenskih mater, mater polnih pravega duha in gorečnosti in navdušenj«* in slovenski narod v Ameriki se bo* v enem letu prenovi'- * * * Zato slovenske matere, vse v materinska društva! Vse slovenske žene v ta društva! Kjer nimate v naselbini še tega društva, naoišite tukaj pri nas. Deležne ste petem vseh odpustkov in vseh molitev in vseh sv. maš, katere sc opravljajo. Društvo vas bo peljalo velikrat pred obhajilno mizo, društvo vas bo opominjalo, da berete o materinih dolžnostih, o vzgoj1 i. t. d. * * * Tretjo nedelje meseca septembra bo glavni društveni praznik društev kraščanskih mater in žena. Zi'i,c priglasite se! One slovenske naselbine, ki še nimajo tega društva pa poživljamo, ustanovite si ga! tč. gg. duhovnikom dajemo radi vsa navodila, kak1' si ga naj ustanove. Ako bi zahtevali, radi pošljemo kog*1 k njim, da ga bo pomagal ustanoviti. Kjer je večja •sD* venska naselbina, pa ga še nimajo, naj si ga žene sanic ll" stanove in naj opravljajo svoje pobožnosti in vse dnu?1'' Vse organizira! 1'cklo ima že krepko vojsko skupaJ* Katoliki, organizirajte se tudi vi! Matere in žene — organizirajte se! Več dni je preteklo po odhodu treh modrih mož, ki so prišli iz daljnih jutrovih dežela, da so se poklonili novorojenemu Zveličarju, sveta. Marija in Jožef sta med tem časom našla v mestu prenočišče in stanovanje, kajti tujci so prihajali in tudi takoj odhajali, ko so končali dolžnost, katero jim je nalagal cer-Sarjev ukaz. Obiskala sta tudi več znancev in sorodnikov, ki so ju vsi 2 največjim veseljem sprejeli. Vsi so se z njima veselili rojstva deteta, o katerem pa niso niti slutili, kedo da je. — 'lu pri sorodnikih sta tudi pri-'edi'a slovesnost obrezovanja, ki se izvršilo z vso slovesnostjo osmi dan po rojstvu deteta. Slednjič po nekoliko tednih sta se l'!t Marija iti Jožef začela pripravlja-da bosta odšla domov v Naza-vet. Sorodniki so jima branili in ju 'kušnli obdržati še dalje pri sebi, ';:'jti kak« r vsakdo d.ugi, kedor je Prišel vbližino te svete družinice, ta-' " so čutili tudi vsi sorodniki neko 1'osebno milino in radost, ko so obsevali z Mariji ali Jožefom. Poseb-,1() pa jili ie prečudno dete napolnje Va'o z nekim posebnim veseljem i" '''""ižcniini čustvi, katerih si niso vedeli razložiti. Zato so tolko bolj prigovarjali Mariji in Jožefu, naj ostaneta še nekoliko tednov. To prigovarjanje sorodnikov je "ilo pa uzrok, da sta v resnici ostala v Betlehemu dalj, kakor sta pa v 2ačetku mislila. Vendar slednjič sta se odločila, da bosta morala oditi. Predolgo sta že z doma. Gnalo ju je domov v mirno in tiho hišico pod skalo v Na-zaret. I11 tako .sta se res pripravila za - pot. Ko sta imela vse pripravljeno, odločila sta se, da bosta drugi dan na vse zgodaj odšla. -Zato sta pa šla zvečer nekoliko bolj zgodaj spat, da bj se naspala in pokrepila za težko pot v Galilejo. Marija je kmalu zaspala. Po pripravah za pot je bila utrujena in blagodejni spanec jo je zazibal v s'adko spanje. Jožef pa ni mogel takoj zaspati. Nekak nemir se ga je polotil takoj, ko se je stemnilo. "Kaj bi neki to pomenilo? Tako nemiren sem. In nekak strah me navdaja!" je rekel sam pri sebi. Vstal je nekekrati in šel ven na sveži zimski zrak, da bi se tukaj zunaj v mirni nočni naravi nekoliko pomiril. Vendar vse ni nič pomagalo. Kolikor bolj se je bližala polnoč, tem bolj je rastel njegov nemir. Pokusil je večkrat moliti in se zatopil v gorečo molitev. Vendar vsakikrat so ga težke slutnje zmotile, da je zopet vstal in zopet legel in poskušal zaspati. Pilo je že blizu polnoči, ko je zopet prišel iz svežega zraka in zopet legel in zopet poskušal zaspati. Res, kmalu je zaspal. Težki spanec se ga je prijel. Toda komaj je zaspal, ko naenkrat vidi prikazen. Tako živo je sanjal, kakor bi se vse to res godilo okrog njega. Velika svetloba ga je obsenčila. Iz te svetlobe pa naenkrat stopi angelj pred začudenega Jožefa in mu pravi: "Jožef! Vstani takoj, vzemi dete in njegovo mater in hitro beži v E-gipt in ostani tam, dokler ti ne po-rečem. Herod bo iskal umoriti dete!" Prikazen takoj zopet izgine in Jožef se prestrašen prebudi. "Kaj je bilo to? Sem sanjal? Ali je bilo res?" Mane si oči. "Da, spal sem," pravi polglasno, "Vendar tako živo je vse to bilo! So bile to res samo sanje?" "Nikakor! Očevidno je tukaj ukaz božji, katerega moram izvršiti!" Hitro plane z ležišča in se obleče. "Da tu je ukaz božji! Dete je v nevarnosti ! Herod hiti, da bi dete u-moril! Ne! Takoj na noge in rešili moram dete!" Toda naenkrat obstane za trenutek, kakor prestrašen. "Kam je rekel angel, da moram bežati? V Egipt? Moj Bog, ne poznam ne pota, ne poznam ne jezika, ne poznam tam nikokar? ni to dokaz, da so bile to le sanje?' Vendar ne, ne! To je bil ukaz božji in spolniti ga mora. Dete je izročeno njegovi skrbi in gorje mu, ako bi se radi njega kaj zgodilo proti detetu, ali celo da bi ga kedo umoril! In staro zaupnje do Boga se je vzbudilo v njem, ki ga je do sedaj imvkhmmkmm lilija iz raja. * vodilo. "Bog to ukazuje! Bog je z menoj in Bog nas bode vodil! Na pot!" Takoj je stopil pred Marijo in zbujodil. "Marija, vstani hitro!" ' Marija se je prestrašena zbudila. "Kaj pa je? Kaj se je pa zgodilo?" Opazila je prestrašen obraz Jožefov. "Jožef, ti si prestrašen. Kaj pa je? Hitro povej!" "Angel se mi je prikazal in ukazal mi je, da moramo takoj bežati?" "Bežati?" vpraša presrašena mati. "Sedaj? Ponoči?" "Da!" in Jožef ji je povedal vse, kaj mu je angelj naročil. "Da! na pot. Jožef, hitro na pot!" je rekla Marija in hitro začela zavijati dete v gorke ovoje, da bi ga ne zeblo, ko je izvedela o božjem naročilo. Solze so ji tekle iz oči, ko se je spomnila na prerokovanje o detetu. "Trpljenje in preganjanje se že začenja!" je žalostna vskliknila. "Vendar Bog je z nami. Sprejmimo vse z radovoljnim srcem. Bog ve kaj dela." V dobri uri je bilo dete pripravljeno, oslica je bila osedlana in vse je bilo pripravljeno za pot. Od sorodnikov sva se že sinoči poslovila, ne bo se jim čudno zdelo," je rekel Jožef in pomagal Mariji, da je sedla na oslico. In odšla sta v temo, v daljno in neznano tujino. Nista še bila daleč od Betlehema, ko sta opazila na cesti, ki je peljala od severa v mesto Betlehem veliko baklj, ki so se hitro pomikale po poti proti mestu. Oba je obšla groza. "To je Herod! Gotovo! To je Herod!" "Hitiva! Beživa! Rešiva dete! Smrtna nevarnost mu preti!" je vskliknil Jožef in pognal v tek ži-valj, ki je hitro ubirala po temni poti. Bilo že nekoliko svetlo. Jutranja zarja je ravno poslala prve žarke in naznanila svoj prihod. Zato je bilo toliko lažje bežati. Vsa narava je še spala in počivala. iZvezdice so še tako milo migljale na nebesnem oboku in se lesketale v jutranjem svitu, kakor bi • poskušale razširiti svojo svetlobo, da bi razsvetlile temno pot svojemu Stvarniku in Odrešeniku. Večkrat sta se ozrla nazaj prestrašena, ako morda te temne postave ne hite za njifna. Toda videla sta, kako so izginile bakle v mestu med hišami, potem pa nista nič videla. Nekoliko pomirjena sta hitela dalje po poti, ki je vodila proti jugozapadu, proti Egiptu. Herod je čakal na trj modre težko in željno. Kolikor dalje je pa čakal, toliko bolj je postajal razburjen. Nekak strah se ga je loteval. "Kaj bi to pomenilo," je govoril sam sebi. "Novorojeni kralj Judovski? A]| nisem jaz kralj? Kedo bi to bil? Potem ta prerokovanja o njem: On bo velik in bo rešil svoj narod! so mu duhovniki takrat povedali. Toraj je njemu nevaren! Pregnal bo "njega?" Poslal je vojaka za njimi v Betlehem, tla bi poizvedel o njih. Pa nihče ni nič vedel o njih. Vedeli so ljudje, da so prišli, toda kje so sedaj, ni nihče vedel. Heroda je to poročilo še bolj razburilo in potrdilo v strahu pred tem novorojenim kraljem. Tu mora biti nekaj? Ako bi ne bilo nič, trije možje bi sc bili vrnili in mu povedali, da niso ničesar našli. Sprejel jih je tako kraljevsko, da bi bila že hvaležnost zahtevala toliko olike, da bi vsaj sporočili po kom, kaj in kako so našli. Toda nikakega odgovora! — To nekaj pomenja! In razburjen je hodil po svoji sobani gori in doli. "Na! Da so me tako prevarali! To je pa že od sile! Pa tako sem jih prijazno sprejel! Vendar ga moram dobiti tega kralja Judov naj stane kolikor hoče!" In zopet je šel razburjeno gori in doli po sobi. "Kako? Da, kako? Kako pa naj vem, katero dete je to?" Na enkrat se odločno ustavi. "Da! Tako bom naredil! Kaj pa je, če jih radi enega pogine nekoliko sto? Kaj meni mari! Maščevanje! Maščevanje!" Pozvonil je. Strežaj vstopi in se mu pokloni. "Pokliči mi poveljnika moje straže!" Stražnik se pokloni in odide. Cez nekoliko minut je že vstopil poklicani poveljnik. Dolgo sta se pogovarjala. Herod mu je povedal vse. "Pojdi v Betlehem s svojo posadko in pomori vse otroke dečke, ki *>o manj kakor dve leti stari. Nič ne vprašaj! Pa glej, da bodo pomorjeni vsi, prav vsi, da gotovo zadeneš onega, katerega želim uničiti!" Poveljnik sc je poklonil in odrinil nemudoma s posadko proti Betle-hemu. Strašen krik je nastal zgodaj sno jutro po Betlchemu. V vseh hišah so matere kričale v obupnem joku. Vojaki so pa letali od hiše do hiše in morili deteta. Bil je to strašni dan za nesrečno mesto. Kri nedolžnih otročičev je kričala k nebu. Angclji so pa nosili nedolžne dušice, prve mučence, prve rože vrtnice, prvine mučenccv pred tron Najvišjega. Jožef in Marija sta pa hitela proti Egiptu dalje. Dete Jezus je mirno spalo v u«-ročju skrbne matere, obseičcno od angeljev. Tako je še primeroma hitro prišel petek, ko je bilo treba zopet misliti na pot. Ker je bila ta še dolg;> in sem moral biti po dotedanjih brit-kih skušnjah pripravljen, da zna biti še daljša, sem se ta dan doma pripravljal na njo. Ker sem stanoval pri svojih duhovnih in redovnih so-bratili, četudi ne istega reda, lahko rečem, da sem ostal doma. Duhov-nik-redovnik je v duhovni-redovni hiši kakor doma. Lazaristi imajo v Parizu svojo zi-belj in svojo materino hišo. Kakor otroci hrepene po materinem domu, tako tudi redovniki po materini hiši. Zato je ondi vsak dan večje ali man jše število duhovnih sinov sv. Vin-cencija, ki so prišli od vseh vetrov, da se na materinem srcu na novo o-grejejo za vzore svojega reda in potem pokrepčani z blagoslovom vrhovnega predstojnika vrnejo na svoje postojanke, Hog vedi v katerem delu sveta. Ker je že domača redovna družina velika, saj je samih kleri-kov, ki tam študirajo, dolga procesija, smo se zjutraj komaj zvrstili za maše in k mizi smo šli v dveh oddelkih, dasi je obednica zelo prostrana. Noben posvetnjak, ki bi 7. vedno živahne ulice prišel v samostan, bi ne verjel, da tu notri prebiva par sto ljudi. Tako tiho in mirno je, kakor bi ne bilo žive duše notri. Pred poldnevom, ko se oglasi zvonec,hodniki naenkrat ožive. Se le takrat se vidi, koliko tihega, a zato tem bolj '"»gatega notranjega življenja imajo v sebi na videz mrtve samostanske celice. Vse hiti, tiho kot živi "irtveci, na kor k molitvam. Po končanih duhovnih molitvah, gredo Paroma v obednice. Mej celim obedom in večerjo sc bere. Nihče ne spregovori glasne besede. Vse zre nemo pred se, zavživa odmerjene porcijone in posluša. Gotovo so misli enega ali druzega hote ali nehote daleč, daleč tam kje na Kitajskem, Indiji ali Bog sam vedi katerih otokih, ki so nam komaj po imenu znani, koder je misijonaril in kamor se bo po kratkem oddihu zopet vrnil. Gori pri prvi mizi so sedeli trije misijonski škofje-lazaristi, vsi trije že osiveli v težavni misijonski službi. Doli pri drugih mizah je bilo še več drugih bradatih mož, samih misijonarjev iz raznih daljnih krajev, kjer so in še bodo preganjali temo paga-nizma. Danes je zmanjkalo enega, drugi dan zopet druzega, ki je šel za svojim vzvišenim ciljem spremljan od vročih želja mladih odraščajočih misijonarjev, kmalu pohiteti za njim, širit božje kraljestvo. Ne daleč od materine hiše sinov sv. Vincencija je materina hiša njegovih duhovnih hčera, usmiljenih sester. Pred njimi so se vstavili tudi najzagrizenejši kulturnobojneži, kakor divji Atila pred papežem Leo-nem. Drugim redovnikom so pokazali vrata iz domovine, njim se jih niso upali.Morda so se pri vsej svoji protiverski besnosti zavedali, da bi s tem izrezali Parizu srce. Velemesta kot taka nimajo srca, ali vsaj manj kot najslabša mačeha. Ko so človeka izmolzla in izmozgala 11a duši, telesu in žepu, ga puste kakor razbojniki onega, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho. Pariz v tem ne dela nikakc izjeme, ampak prednjači drugim. Gorje njegovim izžitim in izže-tim žrtvam, če bi se ne zavzel zanje usmiljeni samarijan v podobi usmiljene sestre. Stotine teh nesrečnih žrtev, ki jih jc umazano valovje ve-likomcstnega življenja vrglo iz sebe, usmiljene roke teh angeljev dobrodelne ljubezni privedejo nazaj na jasna pota vere in življenja po veri. In če to ni več mogoče, ker so njih rane pregloboke, njih življenska moč preveč izčrpana, jih s svojo ljubeznivostjo in molitvijo vsaj do tega pripravijo, da se skesani ločijo od živega Pariza in se kot spokorniki presele v mrtvi Pariz. Jaz mislim, če bi danes kak pariški pravični moral tako "glihati"' z razsrjenim Bogom, naj prizanese tej moderni Sodomi, kakor je nekdaj A-braliam za grešno staro Sodomo, bi jo rešil, če bi ji pokazal samo na stotine njenih usmiljenk. Bog vedi, če ne bi bila danes ta novodobna Sodoma kup razvalin, ako bi armada teh pravičnih ne zadrževala roke božje! Pestri podobi pariških ulic bi nekaj manjkalo, ko bi mej tisoč glavami šetajočih meščanov in tujcev ne frfotal tudi beli golob — snežni paj-čolan usmiljenke. Kakor mumija, ne oziraje se ne na levo ne na desno, gre svojo pot, zdaj sama, zdaj dve, zdaj zopet s kako siroto. Njene misli so vidno druge kot stotin njenega spola, ki jih srečava, vse lepše in vzvišenejše. Nekateri pravijo, da ženska redovnica ne spada na ulico. Ciotovo ne, če si je izvolila tak red, ki ji brani, gibati se izven samostana. A usmiljenke ne spadajo mej take. Njih oče, veliki apostelj dejanske ljubezni sv. Vincenc ni hotel ne njih in ne njih dejanske ljubezni v kako gajbico zapreti, ampak jih je poslal ven, ob življenja ceste, da se k tam ležečim onemoglim in ranjenim, ki se drugi ne zmenijo zanje, sklanjajo in jih dvigajo. Da p« pri tem ne zgube lastnega ravnotežja, jim je dal zlato pravilo: ■Vaš pajčolan bodi zatajevanje oči, vaša klavzura skromna ponižnost in ponižna skromnost in strupeno ozračje mestnih ulic vas ne bo okužilo. Tega pravila se zvesto drže in ono jih vzdržuje sredi mestnih Sodom na površini poglavitnega redovniškega zvanja — Bogu živeti in mu služiti v popolnosti evangeljskih svetov. Velikomestno življenje je tako be-raško revno na vzorih, ki bi človeka dvigali. Vse ga nekako k tlom vleče. Zdi se mu, da hodi po neizmerni puščavi, kjer ni videti zelenega drevesa, v čegar blagodejni senci bi si malo odpočil, ne hladnega studenca, da bi si zmočil suha, prašna usta. Parfum, ki mu zdaj pa zdaj udari v nos, se mu zdi kakor smrad mrhovine ob samotni poti. Zato mu je redovna oseba, ki jo sreča, kakor ljubka, zelena oaza, ki se zdi popotniku sredi skalovite puščave še lepša, še bolj dobrodošla kot sicer. Velikomestno ženstvo, ki kakor se vidi, v pretežni večini nima druzega dela, kot po ulicah v vedno novih, vedno bolj prismojenih ter neokusnih, mnogokrat naravnost pohujšljivih modah, loviti poglede moškega sveta, je tembolj potrebno živih molče pridigajočih vzorov prave ženske lepote in prikupljivosti, ki ne obstoja v popavdranem obrazu in parfumi-ranetn maškarskem kroju, ampak v lepoti srca in plemenitosti duše. Ta apostolat po pariških ulicah v prvi vrsti vrše usmiljenke. Sobota. Toraj danes ingens itera-himus aequor, danes pojdeino na široko morje, tako sem zjutraj, ko sem se zbudil, vskliknil s Horacom. Ko sem ob grobu sv. Vincenca, nad velikim oltarjem samostanske cerkve, opravil, vsaj kakor sem mislil,zadnjo nekrvavo daritev na evropskih tleh in se velikemu aposteljnu ljubezni toplo priporočil, da bi bilo tudi vse moje delo za bližnjega v ljubezni storjeno, sem zasedel avto in se odpeljal na kolodvor sv. Lazarja. Tam sta že stala dva dolga orienteks-presna vlaka in cela mravljišča iz-seljenikov prvega in druzega razreda, ki so hiteli s svojo prtljago v vozove, da dobe kolikor mogoče ugodne prostore. Tako nervozno vrvenje bi bilo le v nekdanji Sodomi, ki jo zdaj pokriva Mrtvo morje, kakor pravijo, ko bi bila njenim grešnim prebivalcem na razpolago prometna sredstva, s katerimi razpolaga novodobna Sodoma — Pariz. Hripavi žvižg, morje belih zastavic — robcev, je zaplapolalo iz oken v zadnje slovo in vlaka sta mej globokimi vzdihi, kakor bi čutila, da odnašata precejšen kos že itak decimiranega evropskega življenja v tujino, oddr-drala proti Mavru, da je izročita orjaškemu morskemu jastrebu, ki stotin ne bo več pripeljal nazaj. V železniškem vozu sem dobil zanimivo družbo, pet ruskih izseljcni-kov. Štirje so bili pravi Rusi: neki oče, že dolgoletni Amerikanec, s svojim sinom vseučiliščnikom, ki ga je šel rešit iz boljševiškega pekla, ter dva njegova znanca; eden, zdravnik, je bil pa ruski žid, ki je pa že dalje časa živel na Francoskem. Naš pogovor sc je ves čas gibal okrog boljševizma. Potniki, kj so prišli naravnost iz Rusije in jaz smo bili odločno proti njemu, oni iz svoje sku šnje, jaz iz znanstvenega stališča. /Zdravnik, ki je gladko govoril francosko, rusko in nemško, je v enomer povdarjal, da je velik prijatelj in o-boževavec Trockija in da 11111 je bolj-ševiški pokret simpatičen. Ker je mej Rusi pridno krožil glažek z vodko, munšajnom, je bila sobota skrajno živahna, mestoma že strasten prepir. Znanstveno Rusi Židu niso mogli blizu, tudi vseučiliščnik—tehnik ne. Zato so mu pa tem temelji- teje s svojimi doživljaji mašili njegova židovska zgovorna usta in mu dokazovali, zakaj je 011 za Trockija in boljševizem. Zato, ker sta oba Žida, židje pa skupaj drže, če imajo prav ali ne, samo da je dobro zanje. Vseučiliščnik je dejal, da je ob njegovem odhodu iz Rusije ena revol-verska krogla stala pet sto rubljev, in vendar jih je Trockijeva judovska banda sipala na nasprotnike boljševizma, kakor bi jih bilo pet sto za en rubel. Za nje je imela samo svinec, zlato je pa zginjalo v njenih brezdanjih žepih. To izpraševanje kosmate judovske vesti našemu doktorju očividno ni bilo po volji, zato je pretrgal debato z Rusi in jim le še s posmehovanjem odgovarjal. Midva sva potem še dolgo glodala boljševiški problem in skušala ločiti zrnje, iz katerega zna dobiti človeška družba za prihodnjost nekaj moke in kruha, od plevela, ki jih bo s Trockijem in Leninom in drugimi boljševiškimi veličinami ter njh radikalizmom, prej ali slej veter odnesel, kakor jih je vojni vihar prinesel. Konec naši boljševiški in proti-boljševiški debati je napravila žalostna novica, ki nam je prišla naproti, da je moštvo naše ladje napovedalo štrajk. Negotovost, koliko časa bo trajal, nas je vse poparila. Tako dela boljševizem, je dejal vseučiliščnik, in s tem napravil zadnjo piko našim razpravam o boljševizmu. Ni nas sicer skrbelo, kam se bomo djali. ker smo že bili v okrilju ladje, ki bi nas morala z vsem oskrbeti, četudi bi štrajk en teden ali 1>:1 še delj trajal. Vendar je ta novica na vse mučno vplivala. Če sc človek kam odpravi, hoče priti čim prej do cilja. No pa jaz sem se po moji dotedanji ciganariji še dokaj hitro sprijaznil s to novico. TVOJ MEDEUSil TOVARIŠ. Piše Rev. J. C. Smoley. SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Kaj se vam zdi o Kristusu? Mat 22, 42. Kristus Gospod je stavil farizejem vprašanje: "Kaj se vam zdi o Kristusu?" Ko bi mi to isto vprašanje stavili ljudem, dobili bi od mnogih odgovor, kj je resničen: da je Kristus Sin Božji in naš Odrešenik. A mnogi bi nam pa rekli: Ne verjem v Kristusa. So ravno taki, kakor farizeji, ki niso hoteli v Kristusa verovati. A ne samo to; ti ljudje pravijo celo: Mi sploh ničesar ne verje-mo. Je li ta njihova trditev resnična? Alj res ničesar ne verjejo? Poglejmo si to njihovo trditev nekoliko natančneje, pa borne videli, kako lažejo. Jaz ničesar ne verjem, se marsikdo pobaha. Kaj pa prav za prav s tem trdi? Da ne verje v Boga; da ne verje v Jezusa Kristusa; da ne verje, da ima človek dušo; da ne verje, da so po smrti nebesa ali pekel. Dobro! Toda kaj si o vsem tem misli? Kaj si misli, odkod sc je vzel svet? Kdo je bil Jezus Kristus? Kaj je človek? Kaj bo po smrti? Oglejmo si ta vprašanja drugo za drugim. I.—Odkod je svet? Ti, ki se ba-1'ajo, da ničesar ne verjejo, pravijo, da je svet "od vekomaj," a že bo 11a veke trpel. Mislijo tako; odkod pa vedo to? Je li bil kdo od njih od Večnosti ali bo kdo od njih večno živel? Ne! Toda mislijo tako, ker so s> to sami izmislili, ali pa slišali od drugih tako trditi—prepričati se o tem ne morejo, torej le take trditve Verjejo. Nekaj vendar le verjejo. Ne verjejo, da biva Bog, ki je vse vstva-r'l, verjejo pa to, kar so si izmislili: da je svet večen. Oglejmo si to njihovo "vero" še natančneje. Da je svet od večnosti in da bo večen? Da ni Boga? Prijatelji, to je grozna nesmisel. Že naš razum pove, da ni tako. Vse, kar je, ima svoj namen. Vse, kar je, ima svoj vzrok. Kak namen pa bi imel svet, ko bi bil od večnosti sam od sebe in trajal večno? Pravijo, da se svet pretvarja; že je "iz snovi" nastalo solnce in drugi svetovi, da bo vse to razpadlo, in da bodo nastali novi svetovi; to se ponavlja od večnosti in se bo ponavljalo brez konca in kraja. Ima, prijatelji, tako pretvarjanje kak namen? Ni li ra-zumneje misliti, da biva Bog. neskončno popolno bitje, kojega popolnosti razumeti ne moremo, ki je včasu vstvaril svet, in ki bo v času, ko bo naloga, ki je svetu umerjena, dovršena, pripustil, da bo konec sveta? — Toda pustimo to premišljevanje; za to, da je Bog, imamo boljše dokaze: Bog sam nam je to razodel, razodel nam je to v Jezusu Kristusu. Brezverci verjejo svojemu razumu—mi verjetno Bogu! 2.—Ne verjejo v Kristusa.—Kaj si mislijo o njem? Da je bil navaden človek. Odkod vedo to? Mislijo si to, in kar mislijo, to verjejo, toraj vendar nekaj verjejo. Mi verjetno, da je Jezus Kristus Sin Božji, brezverci trdijo, da je bil navaden človek. Odkod imajo dokaze za to? Kristus je delal čudeže. Teh čudežev nikdo tajiti ne more; toda ti lju dje si jih različno razlagajo. Farizeji so bili zagrizeni sovražniki Kri-sta, vsak njegov korak so opazovali, njegovih čudežev niso mogli tajiti, ker so jih sami videli, zato so pa trdili, češ s pomočjo hudiča jih dela. Pogani so trdili, da je Kristus čarovnik, današnji brezverci pa pravijo, da jih je delal s pomočjo naravnih sil. Teh sil seveda niso videli, a mislijo si to tako, in kar mislijo, to verjejo. Krstus je Bog! O tem nam pričajo njegovi čudeži in njegovo sveto življenje. To mi verjemo; s sv. Petrom lahko rečemo: "Mi smo verovali in spoznali, da si ti Kristus, Sin Božji." (Jan. 6, 70). On je sam učil o sebi, da je Sin Božji, dokazal to s svojimi čudeži, in mi verujemo Njemu—brezverci pa verjejo,, to, kar so si izmislili. 3.—Človek nima duše, pravijo. Odkod vedo to? Nikdo še ni videl duše, trdijo. "Toliko mrtvih trupel sem že razrezal," 'je rekel nek zdravnik," a duše še nisem našel. Seveda v mrtvem truplu duše ni najti! Dokaza, da ni duše, nimajo, mislijo si to. in kar si mislijo, to verjejo! Mi verjemo, da ima človek dušo. Razum sam nam to pove. Kamen je mrtev, drevo ima vsaj nekaj življenja v sebi. Zver ima še več življenja v sebi ko drevo, ker vidi, sliši itd. Poglejte živali v oko; zrcalil se b? v njem vaš obraz; a to zrcalo živalsko oko—je mrtvo, ne ve, da se v njenem očesu zrcali obrnz tega, ki stoji pred njim. V živali je torej nekaj več kakor v mrtvi tvarini ali rastlinstvu. Poglejte si človeka! Kako vzvišen je nad živalijo! Premišljuje lahko o Bogu, o večnosti, o svojem namenu itd., žival tega ne more. Človek mora torej imeti nekaj v sebi, česar žival nima, in to je duša. Toda za to imamo še boljši dokaz. Kristus sam je to učil. Navedem samo jeden njegov izrek. Ko je razposlal svoje apostole sirom sveta, je rekel, da jih pošilja kakor ovce med volkove, in dodjal: "Ne bojte se teh kateri umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti." (Mat. to, 28). Človek ima dušo, tako je učil Kristus, in mi to verjemo. Brezverci verjejo pač to, kar so si izmislili sami, da človek nima duše. 4.—S smrtjo je vsega konec, pra-vOijo. Ni nebes, ni pekla. Odkod vedo to? Mislijo si to tako. In na kaj se sklicujejo? Ker se iz večnosti še nikdo ni povrnil. Je to kak dokaz? Ne! Ne morejo dokazati, da ni pekla, da ni nebes, to si mislijo, in kar mislijo, to verjejo. Mi verjemo, da je večnost, da so nebesa, da je pekel. Pove nam to naš razum, zakaj na svetu Bog vsega ne poravna. In Kristus sam nas je učil, da je večnost. Ne bom navajal njegovih besed. Ves njegov nauk je imel namen, da bi mi skrbeli za izveličanje naših duš, da bi bili pripravljeni, ker po smrti nas čaka sodba in po sodbi večno veselje (nebesa) ali večno pogubljenje (pekel). Prijatelji! Vidite li, da ti, ki trdijo, da ničesar ne verjejo, vendar nekaj verjejo, in sicer to, kar so si izmislili ? Sedaj vas pa vprašam: Čigava vera je zanesljivejša? Naša, ki verjemo Božjemu razodenju, ali brezvercev, ki verjejo edino le svojemu razumu? Odgovor na to ni težek. Naša vera ima trdno podlago. I11 kaj pravijo brezverci? Aleksander Humboldt pravi:: "Celo življenje je največja nesmisel; ko bi človek 80 let preiskavah ničesar se ne bo dozve-del. Ko bi vsaj vedeli, čemu smo na svetu!" Brezverci gledajo zaničljivo na nas, proglašajo nas za mračnjake; a je to ravno narobe. Qe pridete vkup s takim, ki trdi, da ničesar ne verje; 011 verje svoje izmišljotine. V drugo ga obžalujte, da ima tako malo razuma. V tretje pamolite za njega, da bi ga Bog razsvetil, ker se bliža grozni večnosti. Na večnosti bodo tudi ti ljudje spoznali resnico. V knjigi Modrosti cremo: "Zal jim bo, in govorili bodo med seboj ter zavoljo dušne bridkosti zdihovali: "Ti so, ki smo jih nekdaj imeli v za-smeli in zasramovanje. Mi nespametni! Življenje njihovo smo imeli za neumno, in njih konec za nečasten. Glej, kako so zdaj prišteti med otroke božje, in njih delež je med svetniki." (Modr. 5, 4, 5.) Končani z besedami proroka-psal-mista: "V Te, o Gospod, sem zaupal ; ;na veke ne bom osramočen" (30, 2) Amen. OSEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.—Mat. 9. 6. "In je stopil v čolnič in se je prepeljal ter je prišel v svoje mesto." S temi besedami pričenja današnji sv. evangelij. Kako srečno mesto, katero se je lahko nazivalo mesto Gospodovo ! Nazivalo se je tako iz več vzrokov; glavna dva sta pač bila ljubezen, ki so jo imeli Kafarnavmci do Krisat—kadar je prišel k njim, vselej so trumoma hiteli k njemu—in globoka vernost. Spomnite se samo ka-farnavmskega stotnika, ki je bil sicer pogan, a se vendar poln vere obrnil na Kristusa: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, toda reci samo besedo, pa bo moj hlapec ozdravel.'" Danes je Kristus prišel opet v Ka-farnaum, kakor slišimo i evangelija. Takoj so se zbrale množice okoli njega. Prinesli so 11111 mrtvoudnega. Ni bilo to nič nenavadnega; zakaj kjerkoli sc je prikazal, takoj so k njemu prinesli bolnike. I11 Kristus sc ga je usmilil; ozdravil mu je najprej dušo: "Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi," potem mu je ozdravil še telo: "Vstani, vzemi svojo postelj in pojdi na svoj dom." "Vzemi, svojo postelj!" Čemu 11111 je pač to Gospod ukazal? Sv. Kri-zostom pravi:: Mrtvoudni je moral sam dokazati, da je popolnoma zdrav — prej je ležal 11a postelji, sedaj si jo nese sam domu; dalje naj 1 >i ga pa postelj vedno spominjala neizmerne dobrote, ki mu jo je ska-zal Kristus. "Vzemi svojo postelj!" V sv. evangeliju ima vsaka beseda Kristusova svoj poseben pomen. Mi hočemo danes te besede Kristusove premišljevati: "Vzemi svojo postelj!" — Dve postelji ste pripravljeni za vsakega človeka: za časen in za večen počitek. 1.—Postelj za časen počitek. Prva taka postelj je zibel. V zibel položi mati svoje dete. Vsaka matt pripravi kar najboljšo zibel. Revež ima revno, bogataš bogato zibel. Toda najrevnejšo zibel je imel Kristus Gospod—leseno korito, v katero so pokladalj krmo nemih živinčetom. In pri zibeli stoji oče in mati in se vprašujeta, kaj bo pač iz tega otroka, kakor so se spraševali ljudje prt rojstvu Janeza Krstnika, kaj bo par. iz njega. Koliko nadej stavijo v tega otroka stariši, koliko angelj varuh, koliko sv. cerkev, koliko Bog sam! og upa, da bo iz tega otroka postal svetnik. Angelj varuh upa, da pripelje tega otroka v kraj večne blaženosti, za katerega je vstvarjen. Upa sv. cerkev, da bo ta otrok veren katoličan, njen zvest sin. Upajo stariši, da bo ta otrok njihova radost • in podpora na stara leta. To je prva postelj za časni počitek. Preletimo v duhu ostalo življenje in obrnimo sc k poslednji postelji : k rakvi. * 2.—Rakev — jako preprosta postelj: nekoliko desek skup zbitih! Kakor so nam pripravili zibel drug1 ljudje, tako nam* pripravljajo drug' tudi rakev. Rakev — žalostna, britka postelj' Življenje je končano, boj jzvojevat'-Vseh upanj, katera so stavili Bog. angelj varuh, cerkev in sta riši, jc sedaj konec. So se ta upanja izpolnila ali ne? "Daj račun od svojega gospodarstva," pravi k človeku Bog-Angelj varuh stoji ob rakvi, poln radosti. ker je pripeljal človeka v kraj, ki mu je bil od večnosti odločen ; morda joka ritkosti, ker človek ni poslušal njegovega glasu. Vesel' se cerkev, če je bil umrli njen zves' sin, ki je vstopil sedaj ,v večno slavo, ali pa joka nad njim, ker jc t>>' zanikern delavec v vinogradu Gospodovem, ali pa je celo sejal ljttlik-' na polju Gospodovem. Stoje tu stariši in se spominjajo, kak je bil njihov otrok. To ste postelji za časni počitek: truplo počiva v zemlji, i duša gre k počitku v večnosti. Cerkev moli na'J umrlim: Requiem aeternam doita e' Domine—Večni pokoj, daj mu, o Gospod! Ta večni pokoj se prične s smrtjo. In kakor si pripravljamo postelj za časni počitek, tako si jo moramo pripraviti za večnost. Kakor si poste-lješ, tako boš ležal—ta pregovor velja za počitek na svetu, velja za počitek v večnosti. Za časni počitek si vsak kolikor mogoče dobro Postelj pripravi. Bogataš bogato— revež, berač iz slame, iz listja, iz mahu v gozdu. O da bi si pripravili vsi dobro postelj za večnost! Toda kako to storiti? Pripoveduje se o generalu, ki je ob času vojne s svojim vojaštvom prišel do gradu, kjer je hotel odpočili. A grad je bil popolnoma prazen. Niti jedne postelje ni bilo v gradu. Pribočnik je vendar hotel Pripraviti generalu ležišče, in kaj je storil. Dal je prinesti vse zastave, katere so v bitkah sovražniku odvzeli, in iz teh je napravil ležišče. "Takega ležišča, na zmagoslavnih praporih," je rekel, "danes niti cesar nima." Prijatelji, tako ležišče, na zmagoslavnih praporih si pripravite i vi za večnost. Kaj mislim 3 tem? Glejte, boj je naše življenje. "Boj je človeško življenje na zemlji," 'pravi pobožni Job. "Dobri boj sem bojeval," pravi sv. Pavel. Proti komu se bojujemu? Proti ce-lesu, svetu, hudiču. Daj Bog, da bi vedno zmagali!! Da bi zmagali proti brezverstvu: "Ne veruj vsega! Ne poslušaj duhovnov! Ti hočejo samo tvoj denar! Ne hodi k spovedi! Kaj ti dajo v cerkvi? Kaj imaš od tega?" Premagajte vse to, in take zmage si hranite za večnost — in verjemite mi, sladko bote počivali na večnosti. Če se človek vleže k počitku, pripravi si blazino pod glavo. Vsak, kakor more; bogataš morda svileno, revež položi mnogokrat morda svojo glavo na kako klado. In kako blazino si preskrbimo za večnost? Mirno, čisto vest! Kako mirno je spal Kri- stus Gospod sredi viharja na morju! In čista, mirna vest nam bo dala miren počitek tu na svetu in tam v večnosti. Prijatelji, pokazal sem vam dve postelji — za časen in večen počitek. Ne pozabite mojih besed! Zibel je že daleč za vami — poslednjo postelj — rakev, pripravili vam bodo drugi. Toda postelj za počitek v večnosti si pa morate pripraviti sami. Pripravite si dobro: posteljte si z zmagami v vaših vsakdanjih bojih, blazina naj vam bo vaša mirna, čista vest, in odenite se z deli krščanskega usmiljenja. "Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli." Ko bo duhoven nad vašo rakvijo napravil križ in govoril besede: Requiem aeterman dona ei Domine. —Večni pokoj, dodeli mu, o Gospod —potem bo vaša šla na počitek v večnost, in daj Bog, da bi ta vaš počitek bil srečen, radosten in blažen na veke vekov. Amen. Slovenskim tretjerednikom v Chicago in okolici. Kakor smo sporočili bodo v Chicago 2. 3. in 4. oktobra velike cerkvene in javne slavnosti v proslavo sedenistoletnega jubileja ustanovit-ve tretjega reda Sv. Frančiška. Ob 'ej priliki se bo vršil prvi internacionalni, to je mednarodni tretje-redniški kongres, katerega se bo u-"'eležilo veliko cerkvenih dostojan-stvenikov„ med drugimi apostolski delegat, dva nadškofa in veliko škofov in veliko prominentnih katolikih mož iz vseh Združenih držav in vseh večjih mest. Kakor kažejo priprave 2a to siavnost, bo jako velika Udeležba. Kjerkoli v Ameriki je po-('ri'žnica te organizacije, vse bodo P°8lale na kongres svoje delegate. r,glašeni so delegatje iz Seattle, . :ish., iz San Francisco, iz Canade, Orleansa in od drugod. , Mednarodni kongres se bode za-s pontifikalno sveto mašo v Chi-C,lski katedralki Najsvetejšega Ime- na v nedeljo, 2. oktobra in bo trajal potem do torka večer, ko se bo zaključil z veliko cerkveno slavnostjo v isti katedralki. Kakor smo že sporočili bomo imeli za Slovence posebne slavnosti v naši slovenski cerkvi Sv. Štefana v Chicago, na Lincoln in 22 Pl., k katerim prav uljudno vabimo vse tretjerednike mesta Chicago in okolice, kakor one iz Jolieta, Waukega-na, La Salle, Milwaukee in od drugod. Vspored naše slavnosti bode: Stirideseturna pobožnost se bode začela že s prvimoktobroin.vsoboto, zato da se bode končala že v ponde-lek večer. V nedeljo, 2. oktobra bo v naši cerkvi ob pol enajstih slovesna, jubilejna sveta maša in slavnostna pridiga. Ako bode dovolj udeležencev iz okolice, bode skupni obed vcerkvemi dvorani takoj po sveti maši. Ob 3. popolden je slavnostna otvoritev mednarodnega kongresa, katerega se bodo slovenski tretjeredniki udeležili korporativno. Zvečer ob pol osmih je druga slavnostna pridiga in slovesen blagoslov v naši cerkvi. V pondelek zjutraj bo sveta maša že ol) pol šestih, ko se bo za tretji dan sveto Rešnje Telo izpostavilo. Tretjeredniki imajo sveto mašo ob osmih, da bodo o pravem času pri kongresu, ako se bodo hoteli udeležiti raznih posvetovanj pododborov in sekcij. Zvečer ob pol osmih tretja slavnostna pridiga in procesija in sklep slavnosti s zahvalno pesmijo. V torek zvečer je sklep kongresa v katedralki s slovesnimi večernica-111 i, katerega se bodo zopet vsi tretjeredniki udeležili. Ustop na kongres je brezplačen, vendar pa mora imeti vsak delegat svojo poverilno listino.. Brez nje ne bo dobil vstopa. Te poverilne listine pa se dobe pri podpisanemu ali o-sebno ali pismeno. Zlasti vabimo tretjerednike naše okolice, posebno one iz Jolieta, naj se v obilnem številu udeleže teh slovesnosti tako se jih bode dovolj o pravem času priglasilo, poskrbeli bomo posebno znižano vožnjo za nje. nsSBSaS Za vsa pojasnila se obrnite na pod' pisanega. V imenu izvrševalncga odbora Rev. F. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. odbornik, 1849 W. 22 St., Chicago, 111- Nikar jim ne branite. PRED BOJEM. Slavnost slovesnega svetega obhajila ni ostala brez globokega utiša na plemenito in rahločutno srce dobrega Charleya. Že preje je rad hodil v cerkev, po tej slavnosti je še raje prihajal. Zdelo se mu je, da bi najraje ostal kar za stalno okrog cerkve in župnišča. S Fathrom Frančiškom sta bila vedno večja prijatelja. To je res nekaj čudnega, kar je gotovo že marsikak duhovnik opazil, da kolikor čistejše je srce in kolikor plemenitejša je kaka otroška dečkova duša, toliko bolj ga žene nekaj h cerkvi in k duhovniku, toliko raje ima duhovnika. Skušen duhovnik je gotovo že opazil pri svojih dečkih, da se jc takrat začel ogibati duhovnika, ko je začela pešati njegova lilija nedolžnosti. Dokler je srce čisto, pa najde veliko veselje, ako more biti v tem, kar je božjega. Je pač res, kar je rekel Gospod sam: "Blagor jim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali!" Čisto srce je kakor roža solnčnica, ki se vedno za solncem Bogom obrača. Kadar je le mogel je bil v žup-nišču. Father Frančišek ga jc bil vesel in jc rad žrtvoval vselej nekoliko časa prijateljskemu pogovoru z dečkom. Imel je tako prilike dovolj, da je skušal kolikor mogoče močno ograjo narediti okrog dečkove duše s svojimi opomini in raznimi zgledi, o katerih mu jc pripoveodo-val, da bode vstrajal v dobrem tudi, ko bode v kratkem prišel v druge razmere, ko bode stopil v svetno državno višjo šolo, kamor ga jc na- K. meraval poslati oče. Charleyev značaj se je pa pokazal zlasti pri prvi seji po slavnosti katero so imeli dečki "Scouti". Ko so končali vse točke dnevnega reda, prosi za besedo Charley. "Kaj bi rad povedal, Charley?" nagovoril ga je duhovnik. "Father in tovariši! Pred krftt-kem smo imeli lepo slavnost slovesnega svetega obhajila, ko smo obljubili, kako bomo zvesti svojemu Bogu, zlasti, kako bomo pogosto sprejemali sv. obhajilo. Jaz predlagam, da bi se nas več "Scoutov" o-glasilo, da bomo šli, ako le malo mogoče, vsaki dan k svetemu obhajilu!" Father Frančišek je bil presenečen pri teh besedah. V župniji si še namreč ni upal vpeljati vsakdanjega sv. obhajila, ker je bilo treba še bolj mrzla srca ogrevati za večkrat na leto. Slovenci namreč niso naučeni še na pogostna sveta obhajila. Enkrat na leto je bila vsesplošno navada. To staro navado starišev so podedovali otroci po slovenskih šolali in ni sc dalo tako hitro prebiti ledu, vsaj Father Frančišek je bil prepričan, da za to še nj čas v župniji. /Zato tudi pri svojih otrocih ni tega veliko razširjal, razun toliko, da je sem pa tja nekoliko omenil, kako želi, ako bi kedo hotel to začeti. Nekoliko je pomislil, ko je čul ta predlog. "Dobro! Dečki, kaj mislite na ta predlog?" nagovori dečke. Vsi so molčali. Videlo se je, da so vsi čakali le na to, kaj bode Father Frančišek povedal. "Le povejte, kaj mislite! Nič se ne bojte! Jaz nikogar ne silim, ker se k temu ne da siliti in je to odvisno popolnoma od proste volje vsakega dečka posebej in od tega, ako mu bode spovednik dovolil". Zopet so vsi molčali. "Nič se ne bojte povedati, ako ste proti temu", rekel je Charley. "Kar se mene tiče, prosim, Father, dovoljenja, da bom začel hoditi vsak' dan k svetemu obhajilu zlasti sedaj med počitnicami!" Za čas počitnic da bi dečki to vršili, za to se jih je pa takoj več glasilo in so tudi v resnici vršili. Dečkom sc je pridružilo tudi ve<-deklic in tako jc bilo kmalu v resnici vsaki dan precej starejših dečkov in deklic, ki so pristopali vsa' ki dan ali skoraj vsaki dan k »llZl (josjpodovi. Zgled Charlevev je imel vabil"0 moč na vse tovariše in je zato vd1* ko dobrega dosegel. Kolikor bolj so se pa počiti"6 bližale h koncu, toliko bolj za«"s" ljcn je pa postajal Char ley. Videl" se mu jc, da ima nekaj, čemu res"0 premišlja. Vsaki dan ste ga ]><> ši,videli, da se je nekoliko dalj pomudil v cerkvi v molitvi. Tudi Father Frančišek jc to <>P'r zil. Mama doma ga je izprašev»'i1' kaj mu je? Zakaj ni več tako živ-"1 Ali ne vidiš, kako mora težko de'a hen in vesel, kakor preje? Vc»(1:'r odgovarjal je samo, da mu ni nlC; Tudi Father Frančišek ga jc praševal. * "Father povedal Vam bom ^ nekoliko dni", mu je rekel. Father Frančišek je radovedno Č3' kal, kaj bi bilo uzrok lej zamišlje-losti svojega mladega prijatelja. "Father, sklenil sem, da bom šel v kolegij. Duhovnik bi bil rad, kakor ste Vi!'' je slednjič nekega dne Po maši povedal Fathru Frančišku, ko sta po maši sedela na "porču" pred župniščem. Duhovnik se temu ni začudil, ker je že dalje časa pričakoval, da bi se znalo kaj takega zgoditi. Videl je predobro to plemenito srce in vedel je, da je skoraj jasno, da ga Bog kliče pred oltar med svoje služabnike in vojake. Njegove zmožnosti hi bile tudi kakor nalašč za dobrega delavca v Vinogradu Gospodovem. Ako je hotel resnico priznati, je moral reči, da je večkrat tudi sam želel, da bi tak plemenit značaj dobil poklic za duhovski stan. Bal se Je samo Charleyevega doma. "Ali si pa dobro premislil vse težave, katere te čakajo na poti k ol-tarju?" ga je vprašal. "Da, oče! premišljeval sem resno ze več tednov. In sem se odločil, da bom prosil stariše, da bi me pustili". "Ali misliš, da ti bodo stariši dobili? Ti si edini otrok, ali ne mi-sliš, da bodo branili?" Obraz dečkov je postal resen. Sam ]e mislil na vse to. Vendar si ni Predstavljal, da bi bilo to ravno ta-težko. Morda bi mama malo o-P°rekala. Da bi mu pa ne dovolili, ll;i to še mislil ni. Ko mu je pa du-'1(>vnik z resnim obrazom povedal ugovor, sprevidel je takoj, da i-11,51 duhovnik prav, da bodo stariši *el« branili. 'Najbolje bode, da jim takoj po-in jili prosiš dovoljenja", mu je »veto val duhovnik. Dal 11111 je še '^vodila kako in kaj naj pove sta-1Se'n, da jih bode pregovoril. Ko so isti večer sedeli pred hišo , ^Urlev, mama in njegov ata je za-Charley pogovor na šolo, da bi prišel počasi po ovinkih do tc-kar je hotel povedati. Se dobre tri tedne pa bo konec Ritnic", je rekel. , '>(>tem boš začel pa že višjo šolo I« . . 1 ' pravi oce. "Da, kako hitro gre čas, posebno počitnice!" meni Charley. "Treba bode kmalu pripraviti vse potrebno za šole/', meni oče. "Toda, oče, jaz bi ne šel rad v šolo, katero Vi mislite". "Zakaj ne?" "Zato, ker sem se odločil, da bi bil rad duhovnik". Oče in mati sta za trenutek po-molčala, Oba sta bile neprijetno presenečena. Nastal je mučen molk. Očetu se je takoj videlo, da je zbiral samo besede, kako bode kratko in malo odrekel sinu to njegovo željo. Mati je pa čakala, kaj bode oče rekel. "Duhovnik? Kaj si 11a glavo padel?" rekel je osorno oče. "Zakaj ne? Jaz želim postati duhovnik !" "Ali misliš, da je duhovnik tako lahko?" "Ni lahko! To sem videl že večkrat. Toda lepo!" "Ne vidim, kaj bi naj bilo v tem stanu kaj lepega!" je rekel oče nejevoljen. "No, sedaj imaš!" se je obrnil k ženi jezno, "ko si ga puščala, da je tičal vedno v cerkvi in v župnišču. Sedaj mu pa sama izbi j te neumnosti iz glave! Jaz lega ne bom nikdar dovolil". " Jaz pa želim postati duhovnik!" reče odločno Charley. "Seveda, ko si še otrok in ne veš kaj govoriš!" "Jaz sem dobro premislil in sem tudi že molil v ta namen . . ." "Da, da to je ravno! Preveč smo ti pustili, da si bil v cerkvi. Saj jaz nisem proti cerkvi in ne proti molitvi, toda meni se zdi in mi je že marsikak prijatelj rekel, da je tu le preveč te vere med nami. Kje smo v starem kraju toliko tega videli? Tu pa samo cerkev in cerkev". " In sem sc že tudi posvetoval s Fathrom . . ." je nadaljeval Charley. "To je ravno! Ko bi bil .jaz pameten in bi te ne bil pustil v katoliško šolo, bi bilo bolje za te, bi teh misli nikoli ne bil dobil". "Kaj boš Charley kot duhovnik? ti? Kako mora hoditi po hišah in kolektati denar in kako mu večkrat kedo kako grdo besedo pove?" je začela mama zlepa. "Saj je to za Boga!" ji odgovori resno deček. "To je že res. Vendar, to ni tako lahko". "Vendar, so mi Father Frančišek povedali, da je prav lahko, ker vedo, da bode Bog plačal". "Kaj boš naju potem sama doma pustil? Charley, bodeš res pustil mamo samo?" pravi mama ljubez-njivo in ga objame. "Saj ni treba, da bi Vas pustil. Saj se bomo večkrat videli! Father Frančišek tudi večkrat obiščejo svojo mamo". "Toda Father imajo še več bratov in sestra. Jaz nimam pa nikogar!" Charley je imel mamo rad. To ga je zbodlo. "No, saj še ne bom šel", je rekel. V tem je pa prišel mimo tovariš Charleyev, ki ga je prišel klicat. Odšel je z njim. "Ali ti nisem velikrat pravil, da to ne bode dobro, da je fant toliko v cerkvi? Vso pamet so mu zmešali !" je začel mož očitati ženi, ko je Charley odšel. "Jaz sem bil slep, da nisem videl, kaj lahko iz tega pride. Jaz mu kratko in malo tega ne bom dovolil. Ti pa glej, da fantu izbiješ iz glave te misli! Ti si kriva in ti sedaj naredi kar veš in znaš!" je rekel oče jezno in se obrnil proč. Nobene besede ni spregovorila mati na te besede. Videla je, da bode težko delo pregovoriti Charleya od te misli. Vend ar tudi ona je bila odločena, da bode vse storila, da mu spremeni misli. "Saj je še otrok!" je slednjič rekla in odšla v hišo. Drugo jutro je Charley že zamudil sveto mašo in sveto obhajilo, kajti mama ga ni več poklicala o pravem času. Bil je sicer nekoliko nejevoljen, vendar ni rekel nič, odšel je takoj v župnišče, da se je opravičil pri župniku. Vendar je videl takoj, da se je boj začel. (Dalje prihodnjič.) MATI. Mati! Kadar sličim to ime in se spomnim na svojo mater, takrat moja duša vedno roma. Naenkrat jo najdem tam daleč daleč v naših lepih starokrajskih hribih in gorah. Vse so ji drage te gore, na vseh se vsaj za trenutek rada pomudi pri belem golobčku — cerkvici, ki skoraj na vsaki sedi, molčeča, a zgovorna priča naše nekdanje globoke in skalnato trdne vernosti, A nikjer se ne vstavi za dolgo. Le ena gora je pravzaprav njen cilj, ki jo izvablja čez morje, le od ene cerkvice je kar ni spraviti proč. To je gora z Marijino cerkvico, ob kateri spe smrtno spanje moja mati. Ona ji je dvakrat Sv. Gora. Prepričan sem, da ni samo moja duša te vrste romarica iz tujine. O, ko bi bile te romance vidne, koliko in kolikrat bi jih bilo videti na naših starokrajski potih, kako pospešujejo korake, da se skoraj snidejo z njo, ki jim je dala telesno življenje, napravila prvi križec in zapela prvo pesen uspavanko. In če bi vedele, da jih ne čaka s koprnečim srcem na domačem razgledu, kakor nekdaj, ker ji je srce že zastalo, bi hitele mimo hiše, kjer je nekdaj z žezlom ljubezni kraljevala, k domači cerkvici, kjer je našla zadnji počitek. Tam bi poiskale njen grob, da razbremene svojo težo gorja, ki H. B. jim jo je brezčutni, mrzli svet naložil. Saj ne morejo verjeti, da bi jih vedno ljubeče materino srce ne razumelo, ne sočustvovalo z njimi, četudi je morda že zdavnaj prah. Olajšane in potolaženc bi se vračale s svojega romanja. Mati? So imena, ki imajo več sladkosti v sebi kot ime mati, na pr. najslajši imeni Jezus, Marija. A ta sladkost je nekaj skrivnostnega. Ni vsakemu dano se naslajati ob njej. Svetniških duš, ki so se pri teh najslajših imenih kar zamaknile od sladkosti, se ne najde za vsakim voglom. One so aloin cvet, ki ga nj videti niti vsakega pol stoletja. Izmej imen, katerih sladkost dožižvlja tudi navaden zemljan, je najslajše ime mati. Duševna sladkost, za katero tu gre, je otrok ljubezni, prav tako kakor nebeška sladkost. Mati pomeni v redu narave največjo, najple-menitejšo in najpožrtvovavnejšo ljubezen, zato rodi v otroku najslajšo in najnežnejšo protiljubezen. Če hočemo označiti višek te vrste ljubezni, pravimo: kakor mati svojega edin-ca, ga ljubi. Imamo še drugo primero te vrste nežne ljubezni, mej ženinom in nevesto. Sv. pismo samo jo kaj rado rabi. A ta ljubezen ne dosega materine, ne po svoji naravi, ker je bolj čutna in sebična, ne po svoji moči in trajnosti, ker včas'"1 vendar ohladi. Grmadamladeljubcznimej ženin0"1 in nevesto večkrat v par letih pop0' noma ugasne ali zagori celo s menoni sovraštva. Vi bravci sa'11' bi mi lahko navedli kaj tacih zgl«- I dov. Al; pa poznate mater, ki bi >e ' ji prvotna ljubezen do otroka VfC levila v mržnjo in sovraštvo? i rečem, da ni huda nanj, ali ga ce prekolne. A to ni izraz srca, a1"* pak nebrzdane strasti. Srce ga U0''1 in mu hoče dobro. Naj bi ga v 11 steni trenutku, ko ga je rogateniu |Z ročila, bik nataknil na roge, ,,e varnostjo lastnega življenja bi ga skušala iztrgati. To ji narekuj materinsko srce. Mož in žena. sta morda lepo vrsto let v neska'r ni ljubezni in zastopnosti živela, |S četa po smrti druga pogostokrat 1,0 ve zveze. Nova ljubezen spo ra' nega lastnega edinca, prenesla l'° tem na tacega, ki ga je vzela za jega? Do tega sc ni vspela niti Ma. rija, najlepši materinski vzor, k° je umirajoči Jezus mesto sebe J:,|lt za izročil. In prav je, da se ni vS'u la, ker to bi ji bilo bolj v nečast k" v čast. Ker pomeni tedaj mati vsc■(!tr•'l,, fvu^nskem km ski višek v redu narave, pomeni tu-višek sladkosti v otrokovem srcu, ko se pri besedi mati spomni svoje 'astne matere. Pa to ne velja samo S'ede otroka v ožjem pomenu besede. ko je res še otrok, popolnoma na ^ater navezan, ampak velja tudi o °trocili v širšem pomenu besede, v kolikor je z ozirom na mater vsak °trok, četudi morda že sam oče. Da, Pogostokrat je za tacega odraslega °troka ime mati slajši kot za kakega Samosrajčnika. Morda je sam kot °trok debelo gledal, zakaj drugi jokajo ob mami, ki "panča." V po-2r>ejših letih pa, ko je začelo ži-v'jenje neusmiljeno kresati iskre ob 'JJega, in mu je srce krvavelo boli in Milosti, ter hrepenelo po sočutnem Srcu, mu je speča mrtva mamica zo-Pet stopila pred oči. A zdaj ni več *ačudeno gledal pred seboj jokajoča ata, in starejše bratce in sestri-c°> temveč se je ])o več letih sam žJ°kal pri spominu na njo, ki 11111 je ^•'a tako dobra kot pihče več za njo. beseda mati ni le nekak bonbon otročja usta, ampak tudi za bra-^ate in plešaste otroke. domala glede vsega drugega se Razori ljudi križajo in krešejo. Koli-0 nasprotujočih si svetovnih nazo-r°v in strastno se za nje borečih privržencev poznamo. Kar eden obje-a> drugi od sebe peha, kar ta sveto Ogovarja, oni še svetejše pobija. aj za razpravni predmet samega °ga, vir edinosti! Meniš, da bodo ^"'li misli o njem? Se motiš. Eni bo-0 rekli, da je, drugi, da ga ni, ta bo r®kel, da je najboljši oče, oni,, da 1,1,11a nič srca, ker brezbrižno gleda , 'ko zemeljskih solza itd. Kratko, 'lJ karkoli na razgovor, ne pričakuj, a bo vse enih misli, prej toliko mi-kolikor glav. Če pa hočeš na d; Sli .s,'k način vsaj na eno vprašanje "ti od ljudi nasprotnih nazorov ot«n odgovor, zastavi jim tole ')ra»anje: Kake spomine imaš na sv0' "ja T, I>r, ftU i>r, "Jo mater? Glede tega se pa mne-"e bodo več križala, ne kresala. ali onemu, ki je morebiti malo ►•j • 1 z neko prezirljivo mrzloto Bo- lzprašcval vest, sc bo glas kljub ^'"agovanju tresel od ginjenja pri spominih na blago mamico. Kak drugi ti zna predlagati, naj vsak svoje tozadevne spomine napiše, ker si svojih ne upa brez pavze, ko bi le solzne oči govorile, povedati. Spomini bodo različni, a duša vseh bo ena, ta, da mati pomeni vsemogočni kapital, pravi trust ljubezni, ki se mu ne more nihče vpirati in kateremu služiti je sladkost ki se je nihče ne brani. Kar je za vsacega človeka an-gelj varili na zunaj, to je za marsikaterega spomin na mater na znotraj. Da, 11a mnoge spomin na mater še mogočnejše in močnejše vpliva, kot zavest, da imajo angelje va-rihe zraven sebe in samega Boga, ki vidi vse njih misli in dela, od katerih bo enkrat zahteval strog račun. Kolikokrat se dogaja, da za tega ali onega vse te nepobitne verske resnice nimajo več zadosti moči, da bi ga odvrnile od greha ali ga zopet privedle na pravo pot. Naslikaj mu s še tako živimi barvami strogo božjo pravičnost, zakuri mu pekel pod 110 gami do najvišje stopnje vragovega termometra, pa ga ne boš pripravil do tega, da bi nazaj potegnil roko, ki jo je stegnil po prepovedanem sadu. A spomni ga na mater. Reci mu: Kaj bo pa tvoja dobra mama rekla, ko to zve? Srce ji bo od žalosti počilo. Ali: Ah, kaj bi tvoja zlata rajna mati počela, ako bi vedela, kaj nameravaš, kaj počneš? Se v zadnjih trenutkih je mislila nate. Tako težka ji je bila ločitev s tega sveta radi tebe. Ci ga ljubi Bog ohranil dolga leta na sedanjem mestu v bla* gor stotisočev veYnikov. IZ JUGOSLAVIJE. Zaplenjeni zvonovi, ki so prinesli rajni Avstriji le prekletstvo, še niso bili vsi Preliti v smrtonosno vojno orožje. Velika "niožina jih je ob razsulu ostala v raznih ^rzenalih, deloma celili, deloma razbitih. Zdaj se oglašajo lastniki in zahtevajo Svoje nazaj. NevpravičenolOddaja jc bila Prisiljena in je tedaj kot taka pravno feveljavna. Poleg tega pa velika večina "ak ni bila plačana, ampak /nosek samo »ak azan, ki sc je pa zopet zahteval kot vojno posojilo za katerim sc bo skoro Kotovo tudi treba pod nosom obrisati. Mažarska je svoje zvonove, kolikor jih Jc še ostalo, že zahtevala nazaj in jih, kakor časopisje poroča, tudi dobila. Jugoslaviji so seveda zvonov-; deveta briga. Sc tega, ki je ostal, bi najraje doli vrgli, ('a bi jim ne mogli "cikloni;" zvoniti, ko ')0 konec njihove strahovlade. ZAHVALE. Imela sem dva sina, pa sem Boga Prosila, da bi še eno hčerko dobila. Bila Sc»i uslišana. Komaj osemnajst mescev stara mi pa zboli za nalezljivo boleznijo. Strašno sem se bala za njo, teni-')0'j, ker so pri sosednjih družinah en 'an umrli trije otroci za isto boleznijo. S(-'r zdravniki niso vedeli pomoči, sem St' zatekla k Mariji. Pred njeno podobo Stl|i prižgala lučko; opravljala devetdne-V|Hco in ji obljubila, da jo bom skušala Vzgi)jiti za božjo nevesto mej samostanom zidovjem, zopet sem bila uslišana, '^•dravila je. Skoraj som bila že poza-'"a na svojo obljubo, kar hčerka sama, P° končanem osmem razredu, nekega "o stopi pred me. z željo, postati re-Jpvnica. Slišala jo pridigo domačega 'atlira župnika o izvolitvi stanu in se "''ločila za tega najvzvišenejšega. Jaz Sc"1 ji prigovarjala, da jo za enkrat še "l^mlada, da so bo šo premislila. V res-",c' mi jo pa to besede položilo na jezik "fko samoljubje. Težko so mi jo zdelo ?ls'iti na tako zgodnjo ločitev od nje, me jo srce zabolelo, ko som se po ''li besodahh spomnila svojo obljube, A . je še drugače poskrbel, da som sc "Pomnila. Prišla jo inflnonoa v hišo in " nobrala dobrega moža, otrokom skrb j^Ka očeta. Po njegovi smrti so nastopih' J gmotne težave. Sama nisem bila več stanu hčerke na višji šoli študirati. Z0-sem se obrnila k Bogu in Mariji za POmč, xUfli t0 pot ne zastonj. Našel i* i0 naš dober prijatelj, ki mi jc vcli- ^duSno pomagal iz zadrege. Komaj je n'lo leto, ko hčerka -znova stopi pred me s prošnjo, da bi šla rada v samostan, naj ji nikar ne branim. Junija, ko so imele iti sestre na počitnice, bi bila rada preoblečena. V tem pa jaz zbolim. Morala sem sc podvreči hudi operaciji. Posrečila se je, hvala Bogu in Mariji. Nisem še okrevala, ko me hčerka v tretje poprosi, da bi smela za svojim izvoljenim ciljem. Zdaj se nisem mogla, niti hotela več vstavljati njeni in božji volji, o kateri nisem mogla več dvojiti. S težkim srcem sem se ločila od nje a kaj sem hotela ko sem jo sama kot otroka Bogu obljubila. Konec leta 1920 je zapustila dom in te dni, 1. avgusta bo sprejela redovno obleko sester sv. Dominika. Mrs. Suhadolnik, mati. Brezmadežni Devici Mariji in sv. Frančišku sc javno zahvaljujem, ker sta uslišala vse moje prošnje v vsaki stiski in britkosti sem sc zatekla za pomoč k Mariji in sv. Frančišku in sem bila u-slišana. Barbara Kočevar, New Castle. Colorado. Moj oče so bili nevarno bolni. Zdravniki so sc izrekli da ni več pomoči. Zaupala sem pa na božjo pomoč. Obljubila sem Mariji i/i Srcu Jezusovemu dar in javno zahvalo. Danes to izpolnim, ker mojemu očetu se je zdravje zbolj-šalo. Hvala Srcu lezusoveinu in Dev. Mariji. F. Rusek, East Helena, Mont. Prav prisrčno se zahvalim Mariji Pomočnici, Presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za večkrat uslišano molitev. Rosie Sulzer, St. Marys, Pa. lavno si' zahvaljujemo Mariji Devici za uslišano prošnjo. M. Bukowatz. East Helena, Mont. Calumet, Mich. — Srčna hvala presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za za-doblje.no zdravje. Mrs. Mary Grahek. New York, N. V. — Iz srca se zaliva lini presv. Srcu Jezusovemu in preslad-kemu Srcu Marijinemu za srečno pre-stano operacijo, Agneza Grum. Cleveland, Ohio. — Najprisrčnejša hvala Mariji, najboljši materi za mnogotere prejete dobrote, posebno pa za zboljšanje zdravja mojega moža. Mary GorniJj. Colinwood. — Tudi jaz se lepo zahvalim za mnogotere dobrote, ki sem jih 11a Marijino priprošnjo prejela; od presv. Srca Jezusovega. F. B- Zahvala in prošnja. V zadnji številki Ave Marije smo priobčili prošnjo na naše Ribničane in Dolenjce sploh, ako bi hoteli in mogli kaj prispevati za cerkev pri Novi Štifti, ki jo zdaj slika naš aka-demični slikar P. Blaž Farčnik. Cerkev potrebuje tudi novega tabernakeljna, ki se gabo pri njenem notranjem prenovljen-ju tem bolj pogrešalo. Prošnji so se doslej odzvali sledeči Anton Podgornik J os. Skrabe $1. Oba iz Brooklynya. Iz Clcvclanda pa: Marija Pucelj, doma iz Zamosteca $4, Karol Kljun, iz Dolenje vasi, Matija Arko iz Ravnega dola, Frančiška Jerman iz Zamosteca, vsak po $2. Vsem skupaj najlepša hvala in Bog povrni! Jezus v tabernakelju in Marija gotovo ne bosta ostala nič dolžna. Kdor bi mogel še kaj prispevati v ta namen naj pošlje 11a naše podjetje. Misijonar Rev. Benvenut Winkler, ki je prišel za veliko noč od Nove Štifte sem, bo že poskrbel, da pridejo darovi na določeno mesto. A. Ilegler iz Mikinlcy za tabernakclj $1, za slikanje crkve $1. Mary Zaletel 50 cent. DAROVI ZA AVE MARIJO. 1) $10 je darovala Miss M. Blažič. 2) Po $5 so darovali:: Neimenovana iz Barbertona, J0I111 Intihar, M. Preglet, Mary Bovec, Frances Svet. 3) $4 jo darovala Ivana Mariitip č. 4X Po $2 so darovali: John Falc, Kal. Bubač, Stefan Jenko, Josipina Vidmar, M. Sanabat, Tereza Žitnik. 5) Po $1 50 so darovali: Ant. Hudales, J. Resnik. 6) $! 25 je darovala Ch. Mcdič. 7) Po $1 so darovali: Ferdo Nacliti-gal, Mary Balantič, Lina Kocman, Ana Terlop, Alice Moglo, llol. Auserer Helen Patrik, Math. Kclv, Stanko Mlakar, N. N iz Houston, Pa., Kal. Klobučar, II 11 bara Koč'var, Josip R ivšek, Frances Po'iikvar, Chicago, N. N. John'Setina, Tina Kastelic. Margart Košiček, Mary Zaleti, John Smoley, Mary Venišnik. 8x Po 50c so darovali: Mary Sivic, Ivana Omahen, Matija Marinčič, Frances Golob. 9) 25c je darovala Ana Jakše. Clevland, Ohio. — Dragi striček: Tudi jest bi rad prišel na komer. To je moje prvo pismo. Jest iiodim v St. Vitus School. Jest sm star 11 let in sem v 5. k razred jest sem šu vsak dan k šmarni -cam in bom nesu en quart oil k Mariji. Obljubil sem Mariji in presvetemu Srcu Jezusovemu, da se bom javno zahvalil v listu Ave Maria za uslišano prošnjo za zdravje 11a tem mestu spolnujem svojo obljubo. Tisočera ti zahvala, Maria, in presveto Srce. Moja mama bo plačala dosmrtna naročnina. Ce jest nejsem vse prav napisu, pa dejte vi pofiksat, da bo prav. Vas lepo pozdravim. Z Bogom. Johnie Adamič. Dragi Johnie: No, to me jako veseli, ko si dobil zopet ljubo zdravje. Kaj ne, kaj je zdravje, človek še le ve, ko je bolan. Le rad imej Marijo, ki te jc ozdravila. Pa mamo lepo pozdravi. Tvoj striček. Barberton, O. — Dragi striček: Jaz še ne hodim v šolo pa znam malo brati in pisati slovensko in angleško, zdaj bom šla v šolo. Mama da 3 dolarje za Ave Maria, da jo bo brala. Mojc ime jc Angelca Beg. D'raga Angelca: Kako je to lepo, da znaš tako lepo pisati in brati še predno si šla v šolo. Reci mami, da se ji prav lepo zahvalim za denar, katerega si poslala. Kaj ne, Angelca, da boš vedno pridna. Tvoj striček. Collinwood, O. — Dragi striček: V mojim prvem pismu, ki sem ga vam pisala na vaš komer, sem vam obljubila, da se bodem večkrat oglasila na korner-ju, pa sem nekoliko beseda prelomila, sem predolgo zaostala sedaj imam počitnice zatoraj se zopet enkrat oglasim in vam povem, do sedaj grem vsako nedeljo k sv. obhajilu in prosim Jezusa, da bi ml dal milost da bi se lahko potem učila, ko ho pričetek šole. čez teden pa mami pomagam nekoliko kar je hišnega dela in zraven se pa tudi učim vezanje Draga Rose: — Da. res jc, pogrešal sem te in sem povpraševal po tebi. Jaz težko pogrešam svoje male prijateljčeke in prijateljice. Boš pa letos bolj pridna, kaj ne? Pa ateja prav lepo pozdravi. Tvoj striček. Forest City, Pa. — Dragi striček: V zadnjem pismu v Ave Maria cornerju nejsem prav soje ime zapisal ki bi mogel bit Antoni Komin pa je Ana. Prosim prav lepo da mi ta muj mistejk po-fiksate v prvem listu Ave- Maria ker nej prav. Ana to je moja mama, ko ste jih s tem mistcjkoin razžalil. Prosim vas prav lepo dajte mi pofiksat ko vejste in znate de bo prav. Gud baj, moj striček. Antony Komin. Dragi Tony: — Saj pravim, te naše mašine nam zmiraj kaj narobe natisnejo. Pravijo, da imajo tiskarski stroji posebne škrateljčke. ki gredo v mašine pa kake črke spremene, da ubogega urednika v težave spravijo. Jaz mislim, da ie lak škrateljček zašel tudi v naš stroj, ko se je ona številka tiskala. Kaj ne da boš mamo prosil, naj ne bojo prav nič hudi na to, ker se to večkrat zgodi. Pomota je samo za eno črko. Mesto t se jc natisnil a. Iron Mt., Michigan. — Dragi Striček: Cital sem 11 Ave Maria da nič otrok of Iron Mountain ni prišlo še na vaš kor. ner sem se pa jest oglasila. Sem stara i-' let in sem u 7 razred. Naš gospod so dober in jim ie ime Father Moekler. Jest pojem 11a choir pri prvi maši. Moj oče 1,1 • pomaga pisat ko je potreba. Moja mama .ie umrla, pa moja sestra. Mi ni-mamo nič katoliške šol«- mi mormo ho-•'t j mile v publično šolo. Jest imam eno sestra v convent. Prosim oprosite mi, ako nisem zapiiala vse prav. Next time bom bolši. Bom molila za tebe, da boš dovgo živil. Z Bogom. Helen Berce. Draga Helen: — Kako sem vesel, ko sem sprejel tvoje pismo, S tvojo dobro rajnko mamo sva bila velika prijatelja in je bila velika naša dobrotnica. Helen, dobro mamo si imela. Upam, da vsaki dan moliš za njo. Kaj ne, da boš ti tudi pridna. Lc še veli-krat mi piši. Pa ata in bratcc i" sestrice pozdravi. Tvoj striček. Cleveland, O. — Dragi striček: Vas lepo prosim, da me pustite na vaš korner. Mordc boste rekli, "Kej si pa prejt bla?" Pa sem vidla de z Newburga vam večkrat kteri piše. Jst sem stara šternajst let i" sem hvala Bogu srečno končala osmi razred u Holy Name School. Zdcj bom šla u high School. Zdaj pa, dragi striček, jim imam nekaj posebno imenitnega za povedat, dc hodije k nam naš prečastiti gospod Miklavčič poučevat slovenske deklice in dečke za sveto Obhajilo. Pa tu nej še use. Naš blagi gospod se trudijo, dc bi use lcjpo slovensko naučili. Učence bi rada opozorila de jih nej spoštujejo in sc radi uče. Zdaj pa vas prosim, de mi oprostite ko slabo pišem in vas lcjpo prosim de popravite kar nej prav, za usluga ko ini je storite za me bom poskusila katerega novega naročnika dobit. Toliko za sedaj, pa drugikrat kaj več. Pozdrav za vse. Good bye, dragi striček. Mary Kastelic. Draga Mary: Kako sem bil vesel tvojega sporočila. Vidiš, kako jc to lepo, da otroci spoznate, ko se gospod duhovnik trudijo za vas in vas skušajo lepo naučiti vsega, kar jc potreba.. Lepo od tebe, da si opozorila tvoje sošolce, naj lepo ubogajo Fathra Miklavčiča. Tako jc prav! Mary, lc š*e večkrat mi kaj piši, kako sc ti bo godilo v High School. Tvoj Striček. UREDNIŠKI KOTIČEK. Cvetje 7. in 8. številko v enem zvezku smo vsem naročnikom 11a Cvetje, ne Ave Marije, kakor so ne kateri umeli—razposlali. Ako bi ga kdo ne bil dobil, naj sc javi. — Ob tej priliki opozarjamo ude in prijatelje tretjega reda, da se čas mejnarodnega tretjeredniškega kongresa, ki bo prve dni oktobra tu v Chicagi, večino bolj bliža, Cas bo, da se listi, ki mislijo priti javijo pri pooblaščenem odborniku Fathru Kazimiru Zakrajšek, d« bodo dobili mesto. Kongres obeta bil' veličasten. Prisostovalo bo več cerkvenih knezov, mej njimi tudi apostoljsk" delegat iz Washingtona Monsg. Bon/a-110. Tudi tisti, ki niso vešči angleškega jezika, bodo imeli svoj užitek, ker nameravamo mi iste dni prirediti sloves'10 tridnevnico na čast sv. Frančišku s Prl" mernimi slovenskimi govori, ki jo bo"'0 završili z ustanotvijo tretjga reda v na*1 cerkvi. Več in natančneje vam bom0 pravočasno sporočili. Zastopnice Ave Marije prosimo, če imajo še kaj prvih številk letošnjega leta, naj nam jih P°* šljejo. Prva nam je popolnoma pošla. Od naslednjih nekaterih imamo le še po paf izvodov. V starem kraju nas prosijo, bi jim postregli. AVI MARIA" ^•lephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. k. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z ždeznino. Polteno blago — zmerne oene. !k>w>-aoo4 Blue Island Ave„ Coc. sotb St Chicago, 111 Pridite in prepričajte «e! ZA NOTARSKA DELA 1 kakor prošnje ca dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, M obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postrežem. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj! Pisma naslavljajte: J. JERICH & M. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) ▼ uradu "Edinost" 1849 West nnd Street, Chicago, 111. SELZ BROTHERS Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo 1 (lika »kir-ko nabožnih knjig ▼ rwmk jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, »TrtJajic Ltd. PriporoCa se tudi mm venskim druStvom pri zastav in druStremh 21 Barkley Street, Nmr Telefon: 5985 Barclay: Katoliški Slovenci imrm-vedajte se ktpH M-žnosti in podprt- "KATOL. ČASOPISJE." ? ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. I * * i« * 1» * * 1» * 1» t 1» 1» 1» * * 1» 1» Gotovo j«, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom, m slovenske gospodinje in gospodarje, p« tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohfltwf in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peci, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih banr, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imun otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili ao vedno aa razpol ago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, m katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda. Oba talafooa noč in dan: O. S. Princeton 1381. S ! Bell: Rosedale iSSt. Anton Grdina, Trgovec in pogrebnik 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. 1 l I t 1 J >x< IZi ♦ i! S slabim želodcem ni vspeha! Ur. Orison Swctt Warden, sloveči piMtelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki M imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima ilib želodec in trpi bolečine, n« more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlat« kolajna VtUko darilo Panama 1916 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo is grenkih rastlin, korenin in lubja mane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi v« Bnovi b notranjosti, pospešuj« prebavo, vrne sleet, ojači žive« iti celo tela Za zaprtje, slabo pcebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, Ltd. Trineijeva Angdika Grenka Tonika je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja. TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnH ali svil, sa otekline itd., ako si a njim namaže* utrujene mišice ali noge potara, ko ai se »kopal, boš začuden čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najbolj« čistilec sa zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenj« ran, odprtin iti V vseh JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Are, Chicago IU a