OSVOBODILNA FRONTAIN HOTELSKITURIZEM
Bombe in prostitutke v Slonu
Kako težko /• bllo obatatl aktivistom OF v hotelu Slon je raz-vldno Iz zapisa Karla Fakina, strokovnjaka, ki so ga Italijani sumlll, da skriva orožje in tisk OF. Res gaje in to v ventilacijskih kanalih. Hotel je imel 42 uslužbencev, med njimlje bilo 19 aktivl-atov in simpatizerjev OF, med teml 8 zanesljivih. V drugih lokalih, kl so blli v okvlru hotela, pa jih je bilo 13. Od jeseni 1942 do osvobodltve /e zbirala prispevke za OF Marija Gruden in jih oddajala Vandl Komac, ki je bila zaposlena v Slonu. V hotelu Je delala za obveščevalno službo Julka Skapin, matl Leona Ska-plna, klje padel že 1942 v Udenborštu pri Kranju In sestra Rajka Skapina, kl so ga iato leto uatrelili kot talca v Gramoznl jaml. Sonja Flajsje imela pri njej, v reatavracijakem skladišču, skrlva-lličo za obveščevalnl materlal. Skrlvala ga Je v tulce steklenic Clnzana, do aretaclje leta 1942.
Karel Fakin opisuje tudi živ-Ijenjske navade novih stanoval-cev in njihovih pomagačev.
»Hotel Slon so si takoj ob začet-ku okupacije izbrali za stanovanje višji ltalijanski oficiiji, predvsem iz divizije sardinskih grenadiijev. Vselil se je tudi zloglasni kapetan, kasneje major Brama, desna roka Graziollija in šef obveščevalne službe italijanske vojske. Kot pa-jek je takoj razpredel svoje mreže. Razen njega je stanoval v hotelu nemški generalni konzul Muller, leta 1942 pa se je naselil tu tudi konzul »Nezavisne države Hrvat-ske«, ki je imel pisarno v dvorišč-nem traktu - vhod iz Prešernove ulice 54, kjer je uradoval njegov podkonzul s svojim pomoč-nikom.
Hotel je postal prizorišče vo-hunstva, črne borze in prostituci-
je. Nekateri italijanski oficiiji so vlačili v svoje sobe tudi po več prostitutk hkrati. Ti razširjevalci »dvatisočletne rimske kulture« so divje uničevali opremo. Nek pol-kovnik je s škornjem stopil v umi-valnik in ga razbil, ker je, po nje-govem, voda prepočasi odtekala. Drugi oficir je zahteval, da mu na vsaki strani njegove postelje sve-tita po dve nočni svetilki. Karabi-njerski kapetan si je čistil škornje z brisačo, hkrati pa je za tri dni dal zapreti sobarico, češ da brisača ni dovolj čista. Pijani oficiiji so če-sto razgrajali, metali steklenice skozi okno na ulico in streljali iz pištol.
V pritličju hotelskega poslopja je imel svoj lokal zlatar in juvelir Eberle, kulturbundovec, ki je po svoji skrivni radioodajni postaji sproti obveščal Nemce o vseh po-membnejših dogodkih v Ljublja-ni. Zanimivo pa je, da so nekatere osebe, ki so hodile k šefu italuan-ske obveščevalne službe Brami, obiskovale tudi Eberlov lokal, to-da skozi zadnja vrata, ti Ijudje so pač igrali na italijanske in nem-ške karte hkrati.
Konzul »Nezavisne drSave Hr-vatske« je zelo razkošno živel, to-da bil je večkrat pijan kot trezen. Podkonzul te »Nezavisne države Hrvatske« pa je bil velik ženskar, mnoge ženske so dobile od njega za svojo »uslužnost« zaprošene vizume. Tu so se zbirali tudi razni lizuni in vohtjadi, ki so opravtfali svojo obveščevalno službo za »Nezavisno Hrvatsko«, hkrati pa na debelo črnoborzijanili, pri enem izmed njih so našli Nemci pri preiskavi 9 kg zlata v palicah. Glede tega hrvatskega konzulata pa je treba reči, da je bil pred-vsem figura, kajU glavno besedo
je imel nemški generalni konzul.
Po zlomu fašistične Italije sep-tembra 1943 so prišli stanovat v hotel gestapovci in SS oficirji. Le-ti niso bili tako lahkomiselni kot Italijani, ki so imeli ročne bombe in drugo orožje kar po omarah in predalih, da ga je nekaj zavednih hotelskih uslužbencev jemalo in oddajalo v hribe. Tudi »invazija« pocestnic y hotelu je prenehala. Nemci so bili bolj pre-vidni in natančni, pač pa zelo su-rovi. Hotelsko osebje pa je kmalu opazilo razdvojenost med nekate-rimi avstrijskimi Nemci in raj-hovci, ki so si v pijanosti včasih celo grozili z orožjem.
Počasi je začela razjedati nem-ško vojsko še druga znanilka raz-padanja - korupcija, ki se je dru-žila s črnoborzijanstvom. Nekate-, ri izdajalski domačini so začeli ' uporabljati gestapovske avtomo-bile za prevoz črnega blaga. Na debelo so verižili tudi nekateri mesarji, šofeiji in posamezni ho-telski uslužbenci.«
Lojz Tršan