tosr&m. Neko Ш- is ta misel nij slaba, če je zares odfcri- drugo društvo se je te dm ustanovilo, in sicer društvo za telovadbo. Џ» ček mo stoji naj bolje znaiii tukajšnji „gtrmani/.ator* Kart pt Hitter; v odbor stu pa iitvoljena tudi dva Slovenca m dva Italijana. Mej društveniki smo brali tudi ime tukajšnjega odvetnika dr. Pajer-ja. Ritter-Pajer, s tem» imenoma je zadosta rečeno in vsakdo lehko ve, kam pes &xo molu Konkurencija itatjanski „Gmnastica*. Vsaj sta ista dva imena, katera tudi v mestnem zastopu sovražno nasproti stojita liberalno-italijanski stranki. V:; ■ 0 drugih goriških društvih bomo poročali, kedar se nam pokaže ugodna prilik». L _ * . , ШШ OoHo» 29. aprila, [lav. dop.) (Do sedaj ne-potnana velikost.) Uže preko dv# meseca se je ustanovilo v Gorici novo slovensko katoliško-politižno društvo, kojega nsnovabi odbor pa se jewmval do tej* diiij v temne oblake, ki so s* na goriikfim obiubji vlačili. Radovedneži, — in to smo vai nekoliko - so Iwmfj Čakali, kedaj se ti za narod io vero goreči m-Џ Slovencem in posebno katoliškim Slovencem predstavno. lo to se je zgodilo. „Glas" je pred kratkim nesel te može v deveto vas, predstavil jih je Slovencem na Goriškem, predstavil jh tmli meni, m glej -čuda ae Se god^l - mej osnovatelje je Sel tudi moj znanec g. Štefan Rut ar. Kedo je ta gospod? — Slovence na Goriškem za-atpnj vprašam; zatorej naj jaz povem, daje pensjo-uiranuisdnik in strašen - nemškutar. Bito je meseca avgusta prešlega leta, ko sem pil vrček piva v strah« božjem pri „zlatem -levu* (leon d*orQ) v Gorici. Sam sem bil pri miz', zatorej sem si kratil' čas s čitanjem slovenskega lista. Kmalu do-bom z» tovarula tega gospoda, in ker vidi, da imam slovenski list, me vpraša, sem Ii Kranjec, iu ko mu odgovorim, da sem GoriČan, pravi: „Ahn, kranjski GeriČant1* Mož je prokleto „kraitjščino- loiml, zuUwej ■era ee spustil, ž njim v nemški pugmror, in hotel sem me razkladati, da Goričani nijsmo Kranjci, ampak Slovenci, da je Slovenec uže staro ime itd. Govorila sva o slovenskem jeziku, o slovenski literaturi, a tu je bilo tie zastonj; mož, Iti nij videl nikdar slovenske knjige, ;j niti od zunaj, mož, kateremu je vse gojilo, kar je slo-veiukega, mod, kateri je zahtevjmju, naj so upelje narodni jezik v Šole in urade, imenoval smešna in »bolna (blödsinnig), ta mOž se je upal trditi, da j« pametno, Če „kranjsko" (slovensko) ljudstvo za" tel ob an o ostane. „Kaj pa je treba slovenskemu kiaetu omike, naj ostane pri motdti in oralu!* To so njegove besede. Vse ugovarjanje od шој-з strani je bilo zastonj, marveč bil sem mu „unreifer Jüngling". K& moje konečne besede pri odhodu se morda g. os-novatelj še spominja! In tak mož je osnovatelj slovenskega polit:čnega dtoStvaf Tak mož, ki ne more niti enega slovenskega attrvka proŽitafi, če nij tako pisan, kakor ga njegovi domaČi pastirji in kožarji govore; tak mož, ki so mu: naša zahtevan ja humbug; tak mož gre mej osnovatelje slovenskega političnega društva! O poj te pojte raji kukavica kovati*) ..*) Izvedeli smo še par drugih prav roičnih „historic" od - tega gospod», ktere oh pravem časa porabimo. UKED. fc- reč 8 prijatelji kopat, toda predaleč zabrede i voda ga iapodnese, da potone. Drzen tovarna Bluze Potočnik skoči za njim ter ga otme.*) Tu nevarnost si je Stanič dobro zapomenil in zatorej svoje šolarje vRočiaji skrbno plavati učil; pa, Čudso, zbiral je za take vaje samo nevarna tomuae in globeli v Soči. Se ve, da se otrokom ntj moglo nič hudega zgoditi, ker je vsakemu mehurje privezal ter ga še posebej' na vrv dejal. s r Tudi o jasnih večerih je zbiral okrog seba otroke in odrasle, kazal jim zvezde, pravil jim, kolika je ta ali ona, koliko je od zemlje oddaljena iu druge enake ■ reči. Tu pa tam je tudi rad pravljice poslušal, še raji- pa pravil m Časi mu je pri taki priložnosti mej svojim» šolskimi ljubljenci tako đopalo, da niti večerjat nij botet domov iti, ampak kuharica mu je morata jed 'tija priueeti, kder je z obroki zboroval, -m Da so k takemu učitelju otroci radi v šolo hodili pa itudi ljudje uže v letih (celo oženjem) se redi brati b&iiy to je bistro samo po sebi. ш j . 'Ročinj slovi dan danes zaradi mnogega plemenitega i zgodnjega sadja. Tudi v tem obziru gre Staniča prva zasluga, kajti on je sadjarejo v Ročmju začel ini visoko povzdignil. Pri TestODikovem . seniku je vnfcphwd drevesnico ter posestvo, drugo pa a tem, da nedolžne ptiče preganjajo. ■ . Naj br c, kr. politične gospoiske enkrat temu škodljivemu, neusmiljenemu, nečloveškemu ravnanju o3tro na pete stopile! Okrajna glavarstva in okrajni šolski svati se v tej zadevi po mojih mislili vse premalo za obstoječe postave brigajo; naj zupoiedo županstvom, učiteljem i" srenjskim predstojnikom, da otroke najprej^ pi luče, potem pa je katuujejo, Če z t lepo besedo nič ne marajo. S ij ima vsako Županstvo svoje srenjske ia po'jsko Čivaje ali stražnike; te naj zaroti, da bodo paziti na hudobne pastirje io pjredne paglavce. S.vam k nam je dal ljube ptičke za to, da nas se svojim petjem vesele, iu da nam škodljive mr-čese pohiraje koristijo, a ne za to, da bi j^ nevedni otruci pregtujali in poreduOŽi zalezovali. __Rodoljub. Politični pregled. Notranja javoa politika zdaj skoro miruje; delegacije i maj c» sicer svoje redne seje; ogerski dele-gatje se moüno ustavljajo tirjatvam vojnega ministra; naši delegatje pa so privolili povijanje plač skupnim uradnikom in so tudi vojnemu ministru dozdaj dovolili za Vj2 miljon gold, več, nego ogerski. Povsod le samo hlapßevanje nstavovercev, d» le več Časa ostanejo carteljčki vlade. Da se pa as-tavoverci povsod uže pripravljajo za direktne volitve, to nam pričajo njih listi, kateri vsaki dan рогобајо ob ustanovljenji kacega centralnega odbora. Vendar pa ne vlada v usfcavoveruih krogih tista edinost, kakoSno hi želeli oficijozni in poloflcijozni listi; - je tudi mej nstavoverci neka mlajša stranka, katera se ne ujema z servilaostjo in na videz liberalizem us-tavoverne večine, potem pa so mej ustavoverci tudi taki, ki hočejo iz čast i lakomnosti na svojo roko po-Htikovati. To vse daje „Neue freie Prosso" povod, da se jezi in nstavoverce svari pred razdvojem v lastnem taboru, ker je zdaj nevarnost še veča, ko se kaže, da namerava cela opozicija stopiti; v direktno voljen državni zbor. „Neue freie Presse" pravi namreč, da po direktnih volitvah pride šo celo iz takih dežel, kder so dozdaj izključivo vladali sami ustavoverci, mnogo drugače mislečih poslancev, narodnih, klerikalnih, fevdalnih, kateri vsi se prištevajo federalistični opoziciji. Z volilno reformo je samo toliko doseženo, pravi N. f. Pr., da se opozicija sili v državni, zbor; tam v zhorn pa čaka Nemce nova borba za njihovo narodnost. Dasiravno jo to nesramna laž, da hi se bilo Nemcem bati za njihovo narodnost,, in ustavo-verni list to laž rabi le za strašilo nstavövernih pa.)) »c a Živina bosa trpi, učil ga je ali pa ttudi tu i tnm po strani z besedo usekal tako, da drugič je gotovo konja podkoval, predno jo vikarju prišel pred oči. (Dalje.) Pat Aus. Nektere opazke ruškega profesorja. Spisal prof. J. Banilenln de СонПепву, (Nadaljevanje.) XXI. Poblebetajuio (pjklepetajmo, popIawša^mo)si »nemalo o fizijonomijali; kajti more biti le blebetanje, ne pa resnobno govorjenje, Če začne praviti o fizijonomijab nekega naroda človek, kateri je videl samo nem nogo individuov tega naroda, ter kateri nij ne fizijolog, ue fizijocotast. Narbotj slovanske fizijonomije se mi zdijo biti na Notranjskem: zelo spominjajo na fizijonomije poljskega naroda, a, kakor je znano, poljski tip so šteje edeu narbolj čistih slovanskih tipov. — Tako tudi jako podobni Poljakom so Gorenjci, katerih sem imel priložnost videti, se ve da raiiun Bohinja, kder se nahajajo večidel obrazi čisto germanski (nemški) in romanski (laški, posebno pa furlanski). - Okoli Gorice je v tem obzira neka zmešnjava, pa večidel prevlada tu mej Slovenci tip slovanski. Gerkl^ane imajo v svojih obrazih nekaj posebnega, kar se zdi ukazoval na to,, da so mešaeci iz Slovanov in še nekega drugeg % Iju^tva, Da Padbrdom, v Stržiščab in v Neuiškeui Ratu .prevladajo nemške fizijonomije, se razum? samo po sebi, — Tolminski tip predstavlja nekaj origioalnega, teme «MsMiftJii*l*iii' Ulli M*1 i|m» '.iT-.? - rf- glovcev, vendar. pa imaprav, M jo mnenja,- đa nij & konec borbe, kajti opozicija je po dolgih skuš-Djah "boljo edina in močna, kakor je to bila kedaj poprej in narodi ne nemški gotovo še ne bodo vrgli orožja v kot, dokler jim ne bode zavarovana narodnost, postavnost in pravica, katere sino dozdaj zastonj iskali pri ustavovercih. Na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Ceskem, Moravskem, povsod so nstavoverci nastavili svoje centralne odbore; na Koroškem se boje Nemci, da zgube 2 poslanca na Slovence; ravno tako bode iz-Štajerskega dobila opozicija znaten porastek; na Kranjskem je skoro gotovo, da ве zediuijo stari in mladi, da bodo potem stali v sklonenib vrstah proti nstavovernemu kranjskem« birokratizmu, kateri se tudi na vso moč šopiri ia na pravi ja na volilni loj. ;. Ustavomni listi so se sicer jako veselili ш-dvoja v Ljubljani ist-' koketirali z mladimi, a raču-nili so slabo; mladi se znajo tudi zatajiti, če je domovina v nevarnosti in se rajši udajo .trmoglav-mm starim, kakor da bi Škodovali narodni reči; pntrijotična srca naprednjakov slovenskih eo pripravljena na vsako žrtev, čitali so je tudi v „Tries-terci* in „Neue freie Presse*, da je centralni odbor v Ljubljani uže postavil kandidate za Trst, Gorico in Koroško, to je: Nabergoja, dr. Lavriča prof. Einspilerja in dr. Pavlic, in. da, klerikalna stranka na Goriškem bode kandidirala dr.4 Tonkli-ja, pa brez uspeha. ' To je zopet d omisli ja kacega lačnega ljubljanskega korespondenta. Za Koroško bode o svojem času postavilo kandidate oudotno politično društvo „Trdnjava* za Goriško politično društvo „Soča" in sicer v občnem zboru, kakor je bilo to dozdaj navada, za Tržaško pa menda poseben pododbor in še le potem se bodo dotični kahdidatje naznanili centralnemu odboru, da, bo tudi on z vso močjo podpiral njihovo kandidature. G. dr. Tonkli pa, kakor se sliši, še kandidnval ne bode, da odvr-. де od sebe sum, kakor da bi bil ou sebi v korist osnoval drugo politično drtiätvo v Gorici, Južui Tirolci, kateri eo se dozdaj izdrževnli "vsecega aktivnega postopanja, bodo po novejših sklepih poslali svoje poslance v direktni drž. zbor, 6 tun pridobi opozicija zopet en par glasov. Dunajski listi poročajo, da JlioČejo nemški federalist! kandidirati Hohenwarte in Schitffle-ja v drž. zbor, vsled Česar se hočejo centralistični listi kakor „ norca delati, pa ee jim slabo posrečava. Na Ceskem je češko demokratično društvo sprejelo neko resolucijo, da se ne ujema s programom ptavne stranke (skupne opozicije), ker je ta program nasproten napredku in demokraciji; a to so ne bode oviralo, da bodo vsi .Cehi pri volitvah edini kot en mož. Če pojdejo Cehi v drž. zbor, nij šrt odločeno, čehi зе gledd tega vprašanja drže jako reservtrano. Sicer pa se bode to vprašanje v federalističnih krogih obravnavalo še le po dovršenih volitvah. Dalmatinska ustavaverna petorica je ustanovila ............. »uV,ult j . (filavnl »Drtop navnrvralne Imniie ПотепЦе; v Zadra list „Zemljak*, kateri bode pisan v. srb- £ jjgt Т "rad / . Vrt« v hiši вкет■ in ital. jeziku in bode imel namen širiti ns- ШШ SŽnie^l? tinci še poslali stoji kompaktna slombo v narodu nih listih, pride vendar g. "Winkler v Dalmacijo za' I zvodu zavarovali, dvornega svetovala. Več kakor za vse druga politična vprašanja № L «ir»«.»); menimo ustreči, akp zdaj briga avstrijsko časopise za dunajsko razstavo. | f!3SP&^ÄÄS^M?' Kakor smo zadnjič omenili razstavo z veliko razstave, nadvojvoda Karol ______ . - , T r -......D- .... -------- nagovoril ccsaria, kateri je odgovoril in poudarjal lt0™J»e naše beletrističuo literature eo neproMnljlve; patriotizem avstrWkih narodov kateri vsi so za "ftdeJa,u.Q 80 tot'?J> dft bod(1 uaSl prijatelji donmčd u-рашошет avsirysm naroaov, Kateri vsi so za motnosti pri tej priliki pokazali, da gVcene m ob razstavo združili svoje moči. Knez Auerspergse je enom nafega jz;retln0gH umetnika in narodnjak» K potem še cesarju zahvalil v imenu narodov in ш- Zajca, Doprsjt masivno iz gipea vhto, vtlja 5 Jeld, ir stava je bila odprta v pričo mnogih tujih princev, »e dobiva edino pri gospodu Zajcu v Ijubljani, kari ' poslancev, generalov, ministrov in druzih visokih sko predmestje 20. m * gospodov iu dam, kateri so spremljali cesarja in .........., . , , l» P •(• ^ ««t (t j j m л . _ж1. . _ »»M 'V venski slikar Ivan Šubta v Boueilku!), vreden uietieo h kateremu je bilo povabljenih čez 170 osob raznih ljubljanskega slikarja g. Wolfe, Slovenci, powbno na-stanov in narodov, posebno pa komisarji vseh držav 5a narodna društva, ki hotć svoje domaČe proetorfc b-zastopanih pri razstavi, Konec meseca se pričaku- 1 knčntj z oljnatimi slikami teh dveh nnSlh literatlitfi jejo nokteri cesarji in kralji in potem bode še-le velikanov, naj se obrnÄ do g. Ivana SuhteK, obilno slovesnosti, tako da bodo imeli enkrat tndi V m ' P si"'N ♦ dvorniki posla čez glavo. „None freie Presse", ki 1 izdaja posoben časopis za razetavo, kot prilogo svo jeinu listu, livali razstavo na vse grlo, mej tem ko drugi manje odvisni listi pravijo, da je vso pomanjkljivo, slabo urejeno iu da bosta pretekla Še 2 meseca, predno bo vse vredu. Obiskovalcev je dozdaj presneto malo, kaj jo število ftOOO na dan za svetovno razstavo, v Parizu jih je bilo vsaki dau 40, 60, 80.000. Nekteri listi pravijo, da uspeh dunajsko ш stave bo pod mero pričakovanja, da je vse jako po- _ 11.1» ■_._»■ IV t__1 '1. , i vsim hvaležni biti. Poslano, tipa razločuje od tako rečanega slovanskega nego tip cerkljanski itd. Sićer vse to je le moja osebna čeočarij«, nobene zuanstvene veljave. XXU. Še več, brez Popreje вет uže omenil, da kar zadera omiko ali tako rečeno intelligeucijo, slovensko ljudstvo stoji v tem obziru dofta visoko, tako dt< se more Šteti mej iiaj-bo je on. j kana evropska ljudstva. Splošna pa inteli-gei.cija ali omika je neodvisna od posamezcih talentov, ki se nahajajo mej ljudstvom; ampak nje prvi pogoj je, da bi тебша ljudstvu imela navadne srednje sposobnosti za izobraževanje in omikanje. Iu zares, masa slovenskega ljudstva ee mora šteti sposobna in uže od prirode pripravljena za zmerom večjo omiko; kakor sicer skoro vsa evropska ljudstva. Nujni nasledek teb dosta visokih sposobnostij cele mase ljudstva je ta, da se mej to maso nahaja tu in tam kak možki alt pa ženska, katerega duševne moči presegajo površje navadnih sposobnostij, ter se morajo podpe|jttti pod kategorijo tako rečenih talentov. Podobni talent predstavlja izvrstni nuiterj»! za kakega učenjaka, Umetnika ali pa za nekaj podobnega, ter bi gotovo postal eden iz njih pri ugoilnih pogojih. — Talenti so le ukrite moči, katere ali dremajo uekomaj vslotl tega, ker jtot manjka primernih iti, ali pa, vzgojene in pametno vajene, delajo iz njih posestnika znamenitost svojo baie. ^ v ^ ^ 0 V Ljubljani 5. maj», [izv. dop.] Da strast m«} ne zna, je uže clovolje dokazana stvar; tej stvari puje začel še le goriški „Glai" pravo razlago p sati. Da ima težavno nalogo, da nij iehko zagovarjati reči, katera rt /i, (Ж»л Mimonsh urjHit.) Iz Tiokavca prt Ajdovščini BC piše „Slov. Nur."; Tukajšnji narodnjak Pt;. Kovač ima sinn, ki je S1/, leta star, pn u&o tako mpV Čan, da vzdigne on mernik turNiče, iu obtežaj od vart, petdeset funtov. On earn vaga 48 funtov ter ima take ude, kakor bi bil desa let star. Pravi Oolijatbod« iz njega, . ■ < ■ 1V ; . , 1 . ш (Vlnn-l •«djHrujabrtj «t>U na *1мун) poleg Vipave ne bode v kratkem znčelu. Za ravnatelja, i prvega učitelja jo imenovan znani strokovnjak v kmettjfttvu - g. Itihard Đolenee; zdaj pa dež. odbor krtuvjtki manjkljivo m da je zavrženih kakih 14 iniljonov razpisuje še službo drugega učitelja (plače 6CKKfl. gold. Dasiravno bo enaki glasovi 'nekako preostri, i prosto stanovanje) in vrtnarja (plače 8U0 gold, i vendar ie dosti resnice vmes, ker to je gotovo, da рн»«> stanovanje) ter oh enem Ш 8 deželnih; iti- ifi hnrnti Scbwavy vsn rtf nmnurlil Vrh tem Da Pen,l'J 120 ,lft leto ?л tiste mladeniče uboalh je baron мтш vso ret prenaglil, vrh tega pa f Kranjskega, k. bi hoteli to Solo obiskovati. Stari Dauajčam tujce tako neusmiljeno dorejo, da se javno m0rHJ0 biti lö let ter imeti kr^ek život, dobro vedenje pritožujejo in tako strašijo namenjene obiskovalce. v.e„j toliko šolske omike, kolikor se je da-v ljudski Šoli Ustavovorm Dunaj ja jako insolideu in bode to ime pridobiti. Da ве je ta prekoristna šola osnovala, za' to menda predvsem svetom utrdil. Govorilo se je | moramo č. «..vipavskemu grofu La«thieri-ju> pret tudi, da je začela kolera na Dunaji; Če še ta bolezen pride, potom bo z razstavo res velik fiaško. V Petrogradu so se zadnje dni vršile zarad prihoda nemškega cesarja, tako velikanke svečanosti, da še Berolinske svečanosti po zmagi 1.1810. nijso bile nič proti temu. Ruski listi pravijo, da je prijateljstvo obeh cesarjev porok za mir, a pozabiti se ne sme, da je Ruska slovanska država in torej nikoli ne bode služila tujim interesom (menda ne-slovanskem.) Bazne vesti. Џ f I (K«v hotel.) sta v imenu n * pri tukajšnem hotela za Gorico, velikanskega dela predočijo, jim podamo sledeča številke : hotel bo 77 sežnjev dolg, 24 sežnjev širok, obsegal bode 5 dvorov, velikatfsko kopelj s parohf, gostilnioo e tremi saloni, prostorno kavarno, kikih 12 lepih prodajalni c, 1 veliko dvora'i o, ki bode veča nego goriško gledišče, in 2 manjši dvorani, pn blizo 300 sob in raznih.kabinetov. Hotel bo imel 2 nadstropji, fasada bo iždclsna v najlepšem in novejšem ^jJ^^t^K moj vrstami piše M Stilu (renaissance). Fotografija tega krasnega đ la J^TÖ^ bi J vzbudil narodnost, ki Ш , razstavljena v Paternolh-jevi bukvarnici in kedor vidi - J ' љ, m„ nnii„:' net fo ta načrt, mora reči, d« bode Gorica s tem zidališčem t ß^e ne pogleda, nego če mu za podp.s pet W na najlepšem kraju, tik ljudskega vrta neizmerno dobila, ker tak hotel bi bil na kiuč Dunaji, našemu mestu pa bode drugo podobo dal. Kakor se sliši, botle zidanje hotela uže letos začelo in pravijo, da bo izvršitev velikanskega dela stala blizo 1 miljon goldinarjev. Toliko denar* Za Gorico! bode m&rsikdo dejal; to no bo neslo! Gotovo ne pri navadnih goriških razmer^ a hotelu ne bode Gorica delu!» prihodnjosti, аед^: Jrutel Goiici, kajti Gorica hočfi poätati zdravilen кзд, a pri sedanjih stanovnnjskih in gostilničnih razmerah to ne more postati, treba jo inicijativo podvzetnih oijž in ti bo še našli. Čez nekoliko let ei. bomo pravih, kaj je bil hotel za Gorico. narod, kateri le za-nj živi, kateri s» edino le t njim veseli, edino le ž njim trpi, to jo žalostno, to je ,per- fidno. ."•'■■it'- H Da bi katoliška vera na kakem kraji Učila, № vala z lažmi, z obrekovanjem züebiti se ko sem še kot mladi dečko h krčaskmu nauki» kzahA-jal, da ве človek legati ne s,ne, ko bi im«l s tem celo 99 duš iz vic rešiti. So бе Ii nauki Ol ;tega časA ^re> potem lehko ravnal. ' „ш Tunkli et comp, je vzbudil narodnostno zivt «,;•»..:. . i .__; ..„.viii „:хл nin o * 810. gače no pogleda, nego če mu za podpis pet [irtncse, akorarno je sam kmetekih etar.šev f ima velike zaslugo za provzbajebje naro( Goriškem oni „izdajalec Domovine4, vladnim na nam na Čisti Česa 'Зв' ne vedo še izniisliti te' dal&Ce hočeš, katoliški flG)as«, res katoliško g pisati moraš tako-le: Nnjveč zasltlg, , na GoriSkem v narodnem zntiälu vzbudilo, imajo «eo-porekijjvo kmeuke čitalnice, pa nikakor ш , gosiRkji, za katero se jo nuŠ kmet prokU-to malo brigal. Kdp je pa te tako rftkoč ustvaril? Dr. La vričl ,-rür. Lamč se z vso pravico- iunHiuje - oČe eloveoektb-ejt^l-Ш na GoriŠkeai, "J v "S ■