18. številka. Trst v torek 22. januvarija 1901. Tečaj XXVI .Edinost z »j« raarat ■■ lun. ruun i«»d-»lt lo p u .5t>e t»re» prH«narn/^niTie uor«va s« ozira _ Po tobakarnah * Tr»tu »e prodajajo po-♦um-zn*- številke po *» ptotink (3 nvč j tren Truta pa po 8 utotink (A !"•*!«• fon tov. «*7«». .t^tttlj is jdtfOToroi ur Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V e&lnoati je aioć ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeia«i itd. *e računajo po poeoiib Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročuino. reklamacije in oglase sprejema lipravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loro Trst. UredniftUo lil tlakama se nahajala v. ulici Carituia *tv. 12. UprnviiiStvo, In •prejemanje lnsoralov v ulici Moiin piCCoio Siv. II. iiH.if«tr. -t d o d «? i lastnik konaorcij lista ,,Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstn K vprašanju o irško-sMnskGm oftreflu med imMm Slovani. Na Dunaju izhajajoči »Slovanski vek« je prinesel v prvi svoji letošnji številki nastopni članek : Slovani r»e v oboe ne zganejo, če jih ne gonijo in vzbujajo drugi. Taka je tudi v verskem vprašanju. »kupnega čaja. Slovanstva bolj V nacijonalnem pogledu gre zapadnim Slovanom za obred z bogoslužnim jezikom, in tu sta prav za prav le dva obreda merodavna, namreč rimski obred z latinskim cerkvenim jezikom in grški obred s staroslovenskim cerkvenim jezikom. Kar se dostaje protestantizma in Htaro- Nemški radikalei v A v- katolicizma, imati obe veroizpovedanji svo epizodnega zna- ! ralro petje v ruski cerkvi narodno svojstvo, katero podaje cerkvi in narodu vedno lepše in veličastniše melodije. Iz nastanka in razvoja grškega in rimskega obreda je razvidno, da zapadni Slovani jo zadenejo ob možni zameni veroizpo-vedanj le tedaj prav, če ne gledajo sam« na cerkveni jezik, ampak tudi na obred dotične cerkve. Tudi obred je pravi narodni zaklad, če je prav izbran, in za zapadne ctro-< >grski in v nemškem ces rstvu že dalje ča-a delajo z denarjem in vsakovrstno agitacijo, pr«»pagand<» za protestantizem, oziroma in vsaj na vide/, tudi za starokatolicizem ter odganjajo narod od Kima brez vsakega znatnega zunanjega ali notranjega vzroka. Vodi jih agresivnost in pangermanizem. To gibanje pa avstroHogrski Slovani mirno gledajo, kakor da bi pangerrnanska, tudi na vero raztezajoča se propaganda vsaj posredno ne do-stajala se tudi njih interesov, in kakor da bi ne imeli oni pozitivnih vzrokov za premišljevanje verskega vprašanja. Poslednji čas pa se je dogodilo tudi med temi Slovani samimi nekaj takega, kar daje vsaj za m'šljeuje povod. Med Cehe so začeli zanašati starokatolicizem, in starokatoliški svečenik dr. Iška, ki je bil, kakor znano, b o d o rabljenja živih jezikov pri bogosiu-ženju. Glagolsko bogosluženje je bistveno rimski obred s star o si o venskim jezikom. Ko bi ne bilo v obredih nič specifično nacijonalnega ali takega, kar bi bilo na korist tudi duhu narodnosti slovanskih narodov, bi Slovani mogli gledati z narodnega stališča zgolj na jezik bogosluženja, in ker dajeta na to stran protestantizem in starokatolicizem svobodo narodnim jezikom v cerkvi, bi se brez posebnega pomisleka odločevali jedni za prvo, drugi za drugo teh veroizpovedanj, v slučaju, da bi hoteli radi cerkvenega jezika izpremeniti svoje podedovano veroizpovedanje. Stvar pa ni taka za zapadne Slovane. Oni so dolžni pomisliti, da tudi v obredih samih, brez pogleda na obredni jezik, je vključe- Tu smo s stališča narodnih interesov s teoretičnimi pojasnili pri kraju. Od teoretično nakazanih potij pa so praktične izvršbe med zapadnimi Slovani tudi v verskem pogledu posebno deleko. Zato smo med razlaganjem povdarjali potrebo svobode in zajedno bolj razvitega razuma. Razumova sila pa ima med temi Slovani svoje posebne zavire v dejanskem in še bolj umetnem navskrižju političkih, pravnih in gospodarskih poleg nacijo- Slovane je v narodnem pogledu ugoden le nalnih interesov. Vsled takih nasprotij niso grški obred, ki ima tudi svoj posebni, t. j. niti sami s seboj jedini, in vrhu tega jim ne- staroslovenski bogoslužni jezik. Na podstavi te zgodovinsko utrjene in dostaje še politiške svobode. Oni niso v po-litiški skupini, ki bi jim dajala samostalnost prilično po policiji «nlveden od altarja, je s nega in vpletenega mnogo svojstveno narod-tem tudi nehote dal povod, da so govorili o; nega, in vprašanje je le, kateri obred je za njem in starokatolicizmu med češkim narodom. Na Slovenskem v severozapadni Istri je prostega novembra prestopila slovenska rimskokatoliška občina Riemanje s sosednjo vasjo I>og v unijo z Rimom ter tak<5 zamenila rim-ki z grškoslovanskim obredom in latinski obredni jezik s staroslovenskim. O s ta roka toli ki h premišljujejo in pišejo zlasti tudi v Rusiji, o Ricmanjskem dogodku pa -o mnogo pisali italijanski in nemški so-sedje Slovencev ter kazali nezadovoljenje, da so jM>zvane oblasti dovolile tak prestop preproste kmečke občine. Ker ni vse jedno, kakega mišljenja se |M>primejo zapadni Slovani, in ker se nahajajo avstro ogrski Slovani v posebnem poli-tiškem položenju, je pač primerno pogiedati nekoliko v razna verska izpovedanja, kolikor jih je možno pošte vat i v Slovanstvu. Avstro-ogrski Slovani so večinoma katoliki z rimskim obredom in latinskim bogo-služniin jezikom. Oni imajo dandanes posebne, rekli bi, specifične, ne toliko verske, kolikor nacijonalne (»otrrbe. Zaradi teh ne morejo izbirat', kar bi jim najbolj ugajalo |h> kritični razsodbi in po notranji vrednosti predmeta, temveč dolžni so omejiti se na to, kar bi mogli doseči dandanes. Njih razum jim kaže popustoma druge boljše poti, nego »o tiste, na katere jim je možno krenuti jo od slučaja do slučaja. Tudi v pogledu na razna veroiz[hjve*lauja jim je vezala zgodovinska sila roke. in tudi današnja verska svoboda ni pri njih dejanski taka. da bi se mogli z lahka odločiti za to, kar bi jim bilo najljubše. Jaz v naslednjem pošte vam skupnost dejanskih razmer a vstro-ogrski h Slovanov in zato opustim razmišlje vanje o dogmatiških razlikah veroizpovedanj in gledam zgolj na naeijonalni pomen teh veroizpovedanj. Le kolikor bi veroiz|M»veodo se dolgo imeli preveč opraviti z borbami za svoj narodni obstanek. Za Slovane, kakor ariško pleme, velja, kakor se razume samo po sebi, le kristijau-stvo, in muhamedanizem med balkanskimi Slovani je preneznaten in za nadaljnji razvoj Slovane priinerniši in ugodniši. Tu je zapadnim Slovanom le dvoje na izbiro: grški ali rimski obred, in ker so ti Slovani po večini rimski katoliki, je le vprašanje, ali naj ostanejo pri rimskem obredu, ali pa naj ga zamenijo z grškim obredom. Oba, grški in rimski obred, kažeta že po imenu, da sta narodna obreda. Oba imata svojo zgodovino in sta se razvila v smislu in po vkusu Grkov in Rimljanov prvih stoletij po Kristovem rojstvu. Že koncem prvega krščanskega stoletja je bilo zabeleženo, kako so apostoli opravljali bogosluženje, in Grki pa Rimljani so prvotno na grškem jeziku od apostolov sporočene molitve in ss. opravila izvrševali. Rimljani so v Rimu do V. stoletja imeli in trpeli v cerkvi grški obredni jezik j in malone tudi ves obred. Le polagoma so začeli ta prvotno dolgi obred krajšati in bolj in bolj takisto grški jezik izpodmikati iz cerkve. Tak<5 so z dovoljenjem in .-odelovanjem papežev razvili poseben rimski obred : papeži sami so izpreminjali, kolikor se sme izpremeniti, tekst in slog v molitvah, in danes je ta tekst okrajšan, da bi ga papeži prvih pet stoletij sami ne spoznali več. Rimska cerkev je dolgo trpela razlike obreda v raznih deželah. Za nas pa je iz zgodovine rimskega obreda danes važno le to, da je ta obred ne le po imenu rimski, temveč tudi po duhu Rimljanov, ki so živeli v prvih stoletjih našega štetja, in da obredni jezik se da zame-niti, kakor so grški obredni jezik zamenili z latinskim v Rimu. Grki so imeli od začetka (jezikom, svoj jezik v cerkvi, in kolikor kaže zgodovina, so bili tudi pobožnišega duha, nego Rimljani ; vsaj silili niso nikdar, da bi se jim bogoslužne molitve krajšale v toliki meri, kolikor so na prošnje in pritožbe v to prividih' papeži Rimljanom. Rimski obred se je prikrojil za Rimljane in je vsled tega obred romanskih narodov. Značaj grški ugaja l>olj naravi slovanski, nego rimski, in zato je bila sreča tudi ta okolnost za Slovane, da sta ss. Ciril in Me-todij prinesla jim z vero grški obred, i n d a so tudi papeži.t a obred potrdili s starosl o venskim obrednim jezikom. Duh slovanski je potem tekom stoletij priredil jhi svoje, kar je dovoljeno izpremeniti. Tako je grški obred dobil med Slovani značaj narodnega obreda. Tak<5 n. pr. je k<»- razvidne resnice morejo zapadni Slovani so- ! v določevanju svoje usode. Oni ne sestav- diti tudi o vrednosti protestantizma in staro- ljajo svojih samostalnih držav, temveč so v katolicizma za njih narodnost. Ne v tem. ne njih ali le razkosana večina, kakor v Avstro- v onem teh veroizpovedanj ne morejo Slo- Ogrski, ali pa le onemogla manjšina neslo- vani zaslediti posebne pospeševalne sile v vanskih držav. nacijonalnem pogledu. Starokatoliški obredje Če gledamo, kakor je treba, s posebno tlo cela rimski, torej Slovanom neprikladen pozornostjo na Avstro-Ogrsko, se preverimo obred. Protestantizem pa je oddaljen v obredu da tu so Slovani dolžni računiti, prvič s po- od grškega in rimskega obreda, in kolikor litiško, potem cerkveno oblastjo in naposled se more imenovati naroden, pripada to svoj- z nasprotstvom interesov pa teženj drugih, tu stvo germanskemu plemenu. živečih narodov. Vsak teh treh einiteljev V grškoslovanskem obredu pa vidijo more zavirati izvršenje tudi verskega strem - zapadni Slovani dvoji dobiček, ki tiči v ljenja slovanskih narodov. Politiška sila je obredu i n j e z i k u. Protestantizem in sta- na prvem mestu, na drugem pa cerkvena rokatolieizem dajata sicer dobiček s tem, da oblast merodavna. Posvetna in cerkvena oblast rabita pri bogosluženju žive jezike. Tu pa je ste v Avstro-Ogrski v popolni sovisnosti ; treba zapadnim Slovanom poštevati dve važni jedna ne stori nič brez druge, in poprej okolnosti. Prva je v tem, da so zapadni Slo- ukrene kaj posvetna oblast brez cerkve, nego vani, vsak narod za-se, majhni narodi, in cerkev brez posvetne oblasti, vsled tega bi njih cerkvena jezikovna jed- Proti pravoslavju bi postopali obe ob. nota ne sezala daleč; njih soplemeniki bi ne lasti, jedna iz politiških, druga iz verskih 11 meli lahko bratskega obrednega jezika. vzrokov. O tem dejstvu ni preverjen le tisti, Druga okolnost pa je v tem, da v gr- ki namenoma zapira oči in maši ušesa gledć škoslovanskem obredu mora ostati staroslo- na prošlost in sedanjost. Svečeništvo v obče venski jezik, ki je pristopen in umljiv vsem pa je tudi sarau za se sila, ki suče tudi še slovanskim narodom. V tem pogledu morajo clanes veči del širokih množic, kakor je zapadni Slovani držati se zgleda Rusov, ki, (irag0 cerkvi, oziroma posvetni oblasti, ne pa da-si so stoinilijonski narod z bogatim, vele- kakor bi odgovarjalo nacijonalnim inte- razvitim in silno razprostranjenim literaturnim resom. jezikom, nimajo niti v mislih, zamenjati sta-roslovenski jezik v cerkvi s tem živim jezikom. Tu.'li ta vzrok po takem naganja zapadne Slovane, da bi se ne oprijemali staro- Drugače bi utegnule postopati politiške in tudi cerkvene oblasti ob vprašanju even-tuvalnega prestopa zapadnih Slovanov le uniji z Rimom. Z jedne strani bi Rim prav za prav nič ne izgubil, ker slovanski katolicizma ali protestantizma samo radi do- riraski katoliki bi v tem slučaju ne zamenili bička živega obrednega jezika. Le v največi ver0jZp0vedanja, temveč le rimski stiski, ko bi ne imeli drugega obreda, ali ko o|jred % gr§ko-8lovanskim; z druge strani bi bi se jim zaprečila pot do grškoslovanskega utegnui R:ra ce16 pridobiti sredi tistih za- obreda, bi za narodnost nekaj pridobili s tem, pacjnih Slovanov, ki so ostali doslej prote- da bi prestopili v starokatolicizem ali prote- 9tanti> in ki bi, kakor jako verjetno, z dru- stantizem. gimi soplemeniki hoteli sprejeti isti grško- Glagolsko bogosluženje nima svojstve- 8iovanski obred. Niže svečeništvo katoliško nega, temveč le rimski obred s starosloven- bi ge samo tudi ne protjvjiQ> m nekaterim iz skim jezikom. V poslednjem tiči jedin narodni dobiček, dober seveda za najhujšo stisko, ne pa za položenje, v katerem bi bila svoboda za določevanje obredov. Glagoljaši so po takem vsaj gledč na cerkveni jezik na boljšem, nego slovanski katoliki z latinskim obrednim njega bi se v tem pogledu že davno gojene želje izpolnile. Sedaj pa ostaje le vprašanje, kako bi postopale ob takem prehodu državne oblasti. Tu je možno dvojno predpoloženje. Avstro-Ogrska sama za-se, brez pogleda na j . 1 1 i i 1 - • zunanje politiške činitelje in na verjetni pri- Dandanes se je glagolsko bogosluženje j r j , , , , ... , . , ., j ! tisk na njo s te strani, bi prav za prav n:c ohranilo le v nekaterih krajih hrvatskih de- J , , , - . , Tr . . T, . , ,-,. ne imela proti takemu prehodu, ker unija z zel. Ko bi se Hrvati osvobodili znanih poli- 1 1 , . . . ... ., ^ , .. . - v-, --i . ,• , Rimom ob vsestranskem prevdarku jej mora tiskdi tendencij, zavirajočih jih hoditi skupno 1 . .. 0 .... , , j. . , . . 11 ^i- biti vendar ljubša nego protestantizem ah s Srbi, bi ob svobodi izbiranja obreda tudi J . . , , , .... i .• starokatolicizem. A ravno to je, da žal, zu- oni brezdvombeno ne pomišljali se, dati pr- J ' , , 1 j j - - nanje zveze, sosebno mnoga proslavljena venstvo grskoslovanskemu obredu, podajocemu T . o r j . , , j 1 " 1 zveza z Nemčijo, so take, da tudi v tem v narodnem pogledu nerazmerno veci dobiček, _ J -1 .. vprašanju Avstro-Ogrska, verjetno, ne bo se nego cisto rimski obred, da-si je prikrit z ' J * ' J ' glagolskim bogosluženjem. Grškoslovanski obred je po vsem tem najugodniši za Slovane. Imajo pa ta obred poleg pravoslavnih Slovanov tudi tak<5 zvani unija t i, ki so, kljubu obredu, združeni z Rimom. Največ teh unijatov je med Malorusi v Galiciji in na Ogrskem in majhen del Hrvatov na Hrvatskem. K uniji, kakor zgorej omenjeno, je sedaj prešla tudi jedna slovenska občina v severozapadni Istri, blizo Trsta. vodila po lastni koristi in potrebi, temveč se bo ravnala po tem, kako bodo gledali na to vprašanje v Berolinu. Ko bi se torej pripetilo to, pač ni dvombe, da bi avstro ogrska državna oblast z vprašanjem o prehodu k grško-slovanskemu obredu ravnala jako neprijazno ad majorem Germaniae gloriam *) *) Treba je spomniti samo na skupni pastiruki list do Jugoslovanov ed strani škofov jugoslovanskih dežel, sestavljeni in priobčen 1. 1^87 pod vplivom in pritiskom B is mar ek ovim na avstrijsko vlado. Op. pisateljeva. Vrhu tega notranji, vplivni, Slovanom nasprotujoči narodi bi pa tudi vse storili, da bi ostra^ili avstrijske vlade, da bi ne privolile eventualnega prestopa slovanskih katolikov k grško-slovanskemu obredu, če tudi v uniji r. Kimom. To opazujemo ob vsaki priliki in -mo pred tedni videli ob prestopa slovenskih Kicmanjeev k uniji. V resnici, na stitucijonelna in ki dela iz parlamenta obrambene jezove pri vilegovanim in kapitalističkim krogom, ne more najti Cehov v svoji večini. I) o v o 1 j j e b i 1 o h I a p e e v a a j a v tujih služba h. Mi se ne bojimo prihodnjega viharja*. I)a-li je gospod Korber zadovoljen s sp rame m bo, ki je navstala?! V znamenju sprotni ki AvsLrije izl>orno vedo, zakaj se, boja proti radikalizmu je razpustil državni trudijo: kajti habsburška monarhija bi de- zbor in zdaj je srečno vse — radikalizirano, iau-ki sebe in »Slovane ščitila, ko bi ti d<>- Celo v katoliški ljudski stranki so se pomnožili bili grško slovarir-Ki obred v uniji z Rimom, uporni elementi. <1. Korber naj se le zahvali K<» bi prišlo kedaj do take unije med svojim dobrim svetovalcem, a v* t ro-ogrskimi Slovani, bi mnogi pravoslavni Apel do naših poslancev. V vče- |M»iitiki ne bili zadov< Ijni : k temu pa je treba rajšnji številki srno posneli nekoliko podntkov pristaviti, daje tudi več pravoslavnih poli- jz »Neue Freie Presse« o načrtih gospoda 11 kov, katerim ni do drugega, nego do na- Koriierja. In ravno okolnost, da je ta list, ki rodne obrami>e zapadnih Slovanov, in to za- govori v imenu onih. ki imajo na svoji ve*ti ščito b >i oni prisvojili v uuiji z U moin. najveći del krivde na žalostnih razmerah, Mnogi pravoslavni Slovani, kakor tudi razjedajočih našo državo, pripoznano zaupno nekateri zapadni Slovani -.trni, so proti vsa- glasilo sedanjega gosjHida ministerskega pred- k^mu združen u z Rimom, torej proti uniji sednika, ravno ta okolnost nas sili, da ^e ker -ponorija'o zgodovine, in ker vidijo, danes obračamo s toplim apelom do naših gg. kako -e ravna z unijati v Galiciji. Poslednji hrvatskih in slovenskih poslancev, brez raz- pa bi dobili vsekakor moralno in tudi de- like stranke. jan-Ko pomoč v novih sovernikih. Skupno z Rečena okolnost priča, da je duh nem- ruskimi unijati bi novi unijati krepkejše bra- škega liberalizma oni duh, ki vlada sedaj v n:; grško slovanski obred proti vsakateritn Avstriji. Da. tako, kakor se postopa sedaj z {►o! t -kim in naeijonalnim nasprotnikom, nego nami tu v Primorju, se ni postopalo niti te- je to možno današnjim, {h» številu in poli- daj, ko je 1»i 1 nemški liberalizem v najlep- tiški šibkim Malorusom. sem evojem cvetju, ko je bila — vsled absti- 1 nija bi obsezala znaten del kulturnega nenčne politike Cehov — parlamentarna moč programa zapadnih Slovanov, in kar se do- na nemško-Iiberalni strani, in ko so bile -taje unije, je ona, kakor ves rimski katoli- vlade sestavljene iz prononsiranih pristašev c:zem, tudi dogmatiški najbliži grškovstočni nemškega liberalizma! Da, da, danes je cerkvi. Svedočil je o tein v znameniti enci- huje, nego je bilo tedaj. To se da lahko tol- kiiki »lirande munus* tudi sedanji papež mačiti. Dokler je bil nemški liberalizem na Leo XIII. jK>lni oblasti, pri polnih loncih, dokler je za- K<>!ikor vplivajo dogmatiški nauki na jemal, kjer je hotel, dokler mu je bila dr- nravstven«'st, je pač dosledno misliti, da tudi žava pašnik, na katerem je slobodno in neo- ta ne more biti [»osebno različna med pravo- vi rano sitil svojce, se je čutil varnega in s« slavnimi in rimskimi verniki. mu ni zdelo potrebno, da bi tako srdito pro- Mnojroteri so {*> takem vzroki, kateri ganjal vse, kar mu je protivno. Sedaj pa, ko odločno govore za to, da bi avstro-ogrski se čuti v nevarnosti, ko se obupno bori, da Slovani odločili se za unijo, t. j. za grško- se mu zoj»et povrnejo nekdanji časi oinnipo- elovaneki obred v zvezi z Kimom. tence, je razdražen in bi hotel neusmiljeno Ko bi Poljaki pospeli se kedaj do hlad- |M>gaziti vse, kar mu je na potu. Danes sicer nega premišljevanja, ne zametali bi niti oni take i/premembe; v Prusiji bi ne mogli potem z njimi pometati, kakor delajo sedaj. nima nemški liberalizem na vladi izrečuih strankarskih pristašev svojih, ali ima tam mož, ki radi sprejemajo od njega direktive. No, dokazati smo želeli le to, da, ko bi »Neue Freie Presse« je zaupno glasilo av- zapadni Slovani mislili na kako izmeno ve- strijske vlade. To glasilo je prvo obveščeno roizpovedanj, jim v Avstro Ogrski pri pra- o načrtih vlade. To dejstvo nam do/olj jasno vilnem m -ljenju in }x>števanju dejanskih raz- označuje sedanji kurz avstrijske notranje po- mer ne o-taje drugega, nego |>ot do unije z litike, a s tem nam kaže na stališče, na ka- Rimm. Vse drugo je ali neizvršljivo, ali pa tero se je nam Jugoslovanom jnistaviti na- ni tolikega nacijonalnega |x»mena, kakor sproti tej vladi. grškosl,ivanski obred, ki je vsaj dandanes v Gospod ministerski predsednik je začel Avstro Ogrski možen le v uniji z Rimom, konferirati s |M»slanci različnih strank. Ta \ sako drugačno izbiranje more samo drobiti posvetovanja bodo najbrže nadaljevala vse te in -labiti narodne sile slovanskih narodov in dni. V zaupnem glasilu sedanje vlade čitamo, ne dovaja do ničesar, kar bi bilo v verskem da jeden glavnih predmetov tem posvetova- pogledu zares izdatno. Protestantizem, staro- njem je vprašanje izvolitve novega predsed- kat- licizem in glagolsko bogosluženje so za nika zbornici poslancev, a rečeno glasilo pri- zapa fne Slovane le palijativna sredstva ob dodaje s povdarkom, da po odločitvi strank okolnostih, v katerih bi ne bilo možno do- na desnici bo vlada sodila o resničnih se«"*i l»oljnega, tu dokazovanega. Fr. Podpornik. Na Dunaju, v ianuvarju 1'JOl. namenih teh strank. Po takem niso ti razgovori za gospoda Korberja le informativnega pomena, ampak so tudi nekaka inkvizicija. Iz »Neue Freie l'resse« kar zveni . . grožnja : gorjč vam, ako vaša odložitev ne Politični pregled. IM> taka, kakor želi vlada ! V TRSTU dne ±i. januvarja 1901. G. Korber hoče torej poznati »resnične O položaju. »Neue Freie Presse« na- namene« strank prejšnje desuice. Te hoče znanja, da l>o ministerski predsednik pl. K5r- ukloniti, one na levici so mu itak gotove, to ber ta teden nadaljeval svoje pogovore s je: on je njim gotov! |M»slanci različnih strank. Isti da se hoče Ob takem »tanju stvari je našim hrvat- p* ifovoriti z v>emi frakcijami, tudi naj rad i- skim in slovenskim poslancem jasno preti pi- kalnejimi. In res -o javljali te dni dunajski sana črta za njih postopanje. Ali se nočemo listi, da je tudi poslanec Kari H. \Volf do- obregniti ob nikogar, mi govorimo do vseh bil povabilo na p« »govore z ministerski m brez razlike političnega mišljenja, do vseh predsednikom, a da je — odklonil. Ni ziomka, onih namreč, ki utegnejo biti pozvani na po- po takem vsj»ehu. kakoršnjega so dosegli govore z gospodom miuisterskim predsedni- nemški radikalci! kom. Z istim pravom, s katerim si gospod Ilog zna, kako je tr. Korl»erju pri srcu, Korber prisvaja nalogo inkvizitorja, z istim ko vendar ne more tajiti, da je se svojo }h>- pravom morejo tudi naši poslanci zahtevati litiko omogočil te vspehe?! Ali ne le vnem- |>ojasnila o »resničnih namenihc vlade na- -kem talairu se je jnJagoina vse radikalizi- sproti našemu narodu. V teh pogovorih naj ralo, ampak tudi v češkem ?>o začele strune povedo z vso potrebno odkritostjo in brezob- or-tro zveneti. ( e je gosj>od Korlier hotel zirnostjo, da to, kar se pod sedanjo vlado oslabiti mladooeški klub, ie dosegel, kar je godi z nami tu na jugu, je v zasmeh naj pri- hotel: če je pa menil, da s tem kaj doseže mitivnejemu pojmu o objektivnosti, v zasmeh — za-se, se je temeljito zmotil. Mladočeški načelu jednake pravice, v zasmeh državnim klub je oslabljen nekoliko in nova struja bo zakonom ! Povedo naj, da naši »resnični na- jx>sezala v politiko češke delegacije in jopo meni« so čisti, kakor je jasno solnce na nebu, mikala dalje in dalje od g. Korl>erja. a da zahtevamo ob jednem, naj bodo čisti D«>čim je govor mladočeških glasil še tudi »resnični nameni« vlade nasproti nam! relativno miren, pa piše n. pr. «Ceška de- Povedo naj, da smo lojalni, da smo priprav- mokracija« , glasilo narodno-socijalnih de- Ijeni za vsako pošteno sporazuinljenje, ali da lavcev: ne dopustimo nikdar, da bi naša lojalnost in «Mi |»oznamo le jedno samo |*»trel>o : naša spravoljubivost pomenjala za nas — ohrani te v naše narodne ekzi- naiodno samoubojstvo! Povedo naj, da to stence. Vlada, ki noče biti (tošteao kon- vendar ne gre da bi na Dunaju apeli- rali na našo lojalnost in nas pozivali naj bomo obzirni do koristi države, dočim nas doma vladni zistem — ubija ! Da, gospoda poslanci, s pogumom obupa boreči se rojaki naši vas poživljajo, zahtevajo od vas, da se spominjate v prvi vrsti njih ! V'sakako pa morate pokazati, tla nam je rešitev bratov, ki se bore za življenje, bližje pri srcu, nego pa bolečine vlade, katere zaupno glasilo je največi preganjalec našega naroda! Mi zahtevamo od naših poslaneev, da se čutijo le zastopnike našega naroda! In še le potem, ko bodo mogli reči, da so storili VSO dolžnost kakor zastopniki svojega uaro ia, naj bodo na uslugo tudi drugim, ako — zaslužijo to ! ! Načelo »divide et i m pera« je od nekd »j v ral »i in bržkone se bo skušalo tudi sedaj izvajati je ! Gospoda poslanci — glejte, kaj delate! Mi ne mislimo na nikogar posebno in naše odkrite besede veljajo vsem : kdor bi se, z oz i nun na kako obljubljeno korist lastni stranki v prilog kakor si bodi vezal nasproti zisteinu. ki nam je toli odkrito nasproten, tega bomo dan na dan proglašali za izdajieo. Izdajstvo je grda stvar, tako grda, da vse odpuščamo prej nego izdajstvo, vsejedno, ali je bilo storjeno pod pretvezo napredne ideje ali pod pretvezo vere! Ijiberalec ali klerikalec — izdajica je gnusoba. Umirajoča kraljica. Sinoči se je bila raznesla po Trstu vest, tla je angležka kraljica Viktorija umrla že včeraj preupoludne. Ta vest ni bila resnična, ali potrjena je od vseh strani ta vest, tla se angleška kraljica bori se smrtjo in tla more katastrofa nastopiti sleherni trenotek. Potrjeno je nadalje, da je starko na angležkem prestolu zadela kap, zbok česar so jej opešale tudi umne moči. Poročila iz Angliije pravijo, da je ves narod konsterniran vsled žalostnih vesti, ki prihajajo iz gratla Osborn, in da še nikdar se niso tako velikansko kazale simpatije, ki jih kraljica Viktorija uživa v vsem narodu. O ničemer drugem da se ne govori, nego o bolezni kraljice; zabavišča in javni lokali so ali zaprti ali zapuščeni popolnoma : vse javno zanimanje je obrneno dogodkom v kraljevem gradu, na kateri angeij smrti spušča svoja terana krila. Verujemo in umejeroo to ; saj je bila ravno kraljica Viktorija, se svojo žensko dobrotnostjo priprostostjo in ljubezniv >stjo, kije angležkemu na roti u navajala zopet vsaj tlel onih simpatij, ki so mu jih zapravljali oni cinični in brutalni angležki državniki, izvzemši jednega je-dinega: velikega starca, duševnega orjaka in prijatelja našega Strossmaverja — Gladstoua. Iz poročil posnemamo, da so se pred par tedni jela pojavljati znamenja telesnega propadanja, nadalje posnemamo, da je res, kakor smo pisali te dni, tla so poročila iz južne Afrike silno pretresala staro kraljico: ali, dočim je popred mogla premagovati vsako potrtost, je pa v zadnje čase jela zgun-ljati odporno silo in jo je prevladovala silna otožnost. Včeraj je cesar Viljelm, ki je unuk kraljice Viktorije, dospel v Osborn. Poročila pa ne vedo ničesar, kaj se je godilo v sobi bolnice in da-li je kraljica sploh še spoznala svojega unuka. Tržaške vesti. Revizija ljudskega štetja. Čujemo, tla je anagrafični urad danes začel pošiljati svoje komisarje, ki naj se v posamičnih rodbinah prepričajo, da-li se je popis točno in pravilno vršil. Mi se sicer jako bojimo, tla si ti mestni komisarji ne bodo belili glave, tla bi popravili, kar so zagrešili hišni gospodarji in njih upravitelji v tisočih in tisočih slučajev. Mi se bojimo marveč, da vsa ta revizija ostane po velikem delti le gola formalnost brez praktičnih posledic; vendar pa opozarjamo naše ljudstvo — in to radi bodočih korakov, ki jih bomo morali storiti — tla je sila važno in neobhodno potrebno, tla vsakdo brezobzirno in odločno zahteva od dotičnega komisarja, naj mu pokaže polo, da se vsakdo uveri sam, kako je upisan, in da — če vidi, da ni tako upisan, kakor je prav — zahteva od komi>arja, naj dotično zabeleženje popravi. Zlasti je paziti na rubriko 13, ki govori o občevalnem j ;ziku. SoSebno opozarjamo, naj se nikdo ne plaši kakoršnjega si bodi žuganja, s katerim bi se ga hotelo prisiliti, da odneha od svoje pravice. Za pravno varnost vsakogar bo že skrbelo pol. društvo »Edinost«. Vsi slučaji pa, ko bi komisar ne hotel ustreči tej popolnoma opravičeni zahtevi, naj se prijavijo v uradu političnega društva »Edinost«, ulica Molin Piceolo št. 1, od 4. tlo 6 ure zvečer. V posebno važnih in nujnih slučajih se je obrniti naravnost tlo enega ali druzega narodnih voditeljev. To so profesorji! Pišejo nam: Kakor znant), je naše politično društvo »Edinost« naprosilo desetorico naših vrlih mladih gosp. juristov, tla so pomagali pisati pole za ljudsko štetje. Skoro vse, p > teh gospodih {ki gotovo nimajo potrebe, da jih uče magistra-tovi praktikanti!) spisane pole so posamične magistratove sekcije vrnile, češ, da so pole pomanjkljive ! (Pravi vzrok pa je bila le slovenščina, v kateri so bile pisane take pole !) Danes mi je prinesel neki štajerski rodoljub polo, ki je bila spisana na magistratovi sekciji v Rojanu ter doposlana stranki, naj jo podpiše. Naš mož, ki zna sicer dobro čitati, ni zaupal sam sebi in še manje magistratov-| ceni; zato je prinesel laški izpolnjeno polo, da jo pregledamo, fvo smo prečitali to polo smo vskliknili : To so pa res — profesorji ! Namesto Ptuj je stalo pisano »Plik«. ; Mesto da bi bili zapisali, da je stranka v Trstu od 18i»;">, stoji pisano 1900! Mesto da bi bilo zabeleženo, da dotična družina stranke šteje 8 glav, stoji pisano 9! Mesto da bi stalo 122 K 40 st. stanarine je zapisano — 181 Iv j 44 stot. ! Mesto ene sobe sti pisani dve! Rubribe so izpolnili vse — zapisali so tudi, česar ne treba - - samo jezikovna rubrika je izpolnjena tako-le : V prvem predalcu je zapisano »Slava«, v ostalih predalcih pa so gospodje »profesorji« postavili le — vejice („), kar pomenja isto! Ako so rubriko, o veroizpovedanju, o stanu in druge izpolnili s polnimi besedami i — zakaj so pustili baš ono o občevalnem jeziku takti, kakor gori rečeno?! namen je jasen !!! Tako znajo slavni »profesorji« ! N e p r o f e s o r. Z nožem na vratu !! ! Kar se dogaja te dni v Trstu in njega okolici — o priliki »ljudskega štetja* — presega že najskrajnejše meje. Evo tu zopet eden kričeč slučaj! Včeraj, dne 21. januvarja 1. 1901 po Kri-stovera rojstvu, je prišel v ulico Molin a vento št. 47 k gospej Valenčič Mariji neki laški šarlatan, ki se je predstavil za odposlanca hišnega gospodarja ter je zahteval, naj naša narodna žena podpiše ;*o!o za ljudsko štetje! Zf»na je odgovorila, tla ne podpiše ničesar, ker jej je soprog to strogo prepovedal ! Rekla je dalje : «Pridite, ko bo on tloma!» Mlečnozobi gospodarjev odposlanec je začel na to rohneti, češ: «Vi morate podpisati, drugače pridem jutri z magistratovim slugo, ki vas prisili, tla pod pišete in zraven tega boste še kaznovana !'!» Žena je ostala pri svojem sklepu in se ni hotela udati za nobeno ceno, kar je tako razljutilo «gos pod a», tla je začel zmerjati vrlo našo Slovenko! »Ako ste šČavi,pojte v ščavarijo — tu je italijanski Trst, tu smo in hočemo biti samo Italijani; tu je magistrat laški in jedini on je, ki ukazuje tu ! ! «Tako se je repenčil tri sin hruture ! Naša žena je odgovarjala : «Ako ste vi in magistrat Lahi, akti je i tu vse laško, pa hočemo mi ostati, kar smo in kar smo bili, to je avstrijski Slo- 1 ■ t ' venci !» Ni-li to nezaslišano ? ! Ni-li to sekira na j vrat našemu aarodu ? ! V omenjeni hiši stanuje 7 (sedem) slovenskih družin in en slovenski socijalist (naš poročevalec se je informiral na licu mesta). Od teh so le tri družine, ki so se uprle posilnemu poitalijančenju — tištale štiri so utopljene v laškem morju, na slavo Garibal-dincev ! !! Radovedni smo, kaj ukrene slavna vlada, da zabrani, oziroma kaznuje lahonske nasilneže ? ! Pričakujemo z vso gotovostjo, da c. kr. vlada vendar enkrat stori svojo sveto dolžnost, ker drugače bi si morali misliti, tla je — pravica — umrla ! ! Novinski glasovi o volitvah v Trstu. V »In f o r m a t i o n« pišejo iz Trsta : V irredentovskih Utogih vlada veliko ozlovoljenje vsled izida volitev. Irredentovci niso imeli toliko poguma, da bi bili v prvem in drugem volilnem okraju kandidirali katerega svojih voditeljev, ker so bili že v naprej prepričani, da bi v tem slučaju doživeli poraz. Zato so v prvem volilnem okraju postavili nekega veletržca, ki je sicer rodom Tržačan, ki pa že mnogo let živi na Dunaju, in so govorili, da bo mogel isti tudi v slučaju, da državni zbor ne bo zbran in bo ne-spost>t>en za delo, vspešno delovati na korist volilcev. Kakor kandidata za drugi volilni okraj pa nekega profesorja potegnili iz pozalmotiti. Isti je sicer dol>er inžener, v politiki pa «e -^e ni (Mikazal do sedaj. Ali oni so kalkulirali povsem dobro, da, ako tudi ne morejo nič dobrega poročati o njem, pa ga vsaj ni možno napadati oeebno. Vzlic temu se jim vendar v vseh treh volilnih okrajih stali nasproti jm> trije, štirje Kandidatje in irredentov-ki kandidatje so bili izvoljeni le s težkim trudom. Se jasneje se je v V. kuriji |>okazalo za irred**ntovee neugodno mišljenje, ki navdaja seda i prebivalstvo. Te volitve pome-njajo ji r i v i polom za irredenti-zem, vladajoči 11 Proletario« pravi, da se [e volilna komedija v Trstu zaključila z umazano jtoiilično demonstracijo tržaških »mulov .. »-*--.«...!. »t' in veselih žensk, katere -» vodili znani pri reje vatel j i takoimeno-vanih |>atrijotičn>h demonstracij. Bilo jih je morda lfvsem brezbrižne za zmago zadnjega pobalinstva kamore. Po vtem Corsu je bilo prižganih l»i oken, a sveče, ki so gorele po — stanm mestu, so dve uri j>opred delili podajači kamore. Vzlic temu pa so »Piccolo« in drugi »visličarji« trdili, da je bilo vse staro mesto v morju luči, * p o 11 t a n n o prižganih od patrijotičnega prebivalstva. Naravnat nesramno je, kakor to nejtošteno novinstvo dela mestno kroniko, kako pači dejstva in okolnosti in, ako ne bi bilo socijalističkih in slovanskih nov in. ki popravljajo laži, morali bi i nožem c i misliti, tla je prebivalstvo tržaško za jedno stoletje za<»stalo za drugimi ljudmi. <*ledalKka predstava je dovršena in glumci, ki so igrali veliko komedijo, so se umaknili za kulise, kjer delajo račune o stroških, ki ho jih imeli s kupovanjem glasov in is!ej>eujem volilcev, za plačevanje morettov-sleparjev, kočij in bici kijev, vzetih v najem, ter U gatib banketov, kar vse poplača potem tisto ljudstvo, vsikdar dobro, vsikdar vodljivo, vedno zadovoljno, iz mestnih blagajn in s plinom, ki — pušča. A kako dolgo 1m> trajalo to?!..... Na to odgovori **«»t*ijalizem, kateremu s« skor » pridružijo, kar je inteligentnih in olikanih od onih 60.000 tržaških Slovanov, in k: 1m» dajal zakone v deželi . . . * * List »Avanti* je s par besedami izborno, lapidarno označil, kako so se vršile te naše tržaške volitve. Ni rekel : toliko in toliko volilcev je glasovalo za Hortisa in Mauronerja, ampak rekel je le : prinesenih j e b i 1 o toliko in toliko glasovnic..... Sapienti sat. S »topni«* III. nadstropja je padla včeraj *>1 -letna karolina Bizjak iz ulice Seuole nuve m. 2; težko ranjeno »o je spravili v l»olnišnico. Avstrijski Llovd. Dne 17. t. m. je Llovd pričel zof»et svoj brzojavni promet s parnikom »grof \Vurmbrand« v Dalmacijo. Odhod iz Trr»ta v Kotor vsaki četrtek: ob sobotah se vrača parnik v Trst. Dne lebruvarj« je v Dubrovniku elavnost mestnega patrona sv. Blaža. O tej priliki z'laja Llovd za vožnjo do Kotora tje in nazaj vozne listke za K. V tej ceni »1 zaftopadeni stroški za dva dni stanovanja in hrane v hotelu »Imperial« v Dubrovniku. /a lastnike koncesij ua občinskem j»o-kopališču. Spisek koncesij, ki so potekle koncem leta. je razgrnjen na mestnem fizikatu in pri nadzorniku }M»kopališča. Prošnje za obnovljenje koncesij je uložiti najdalje do konca marca meseca na tnk. magistrat, ŽaloMno. Nicoj so poklicali ga. Trevesa v družino nekega Kvjfenija T., kateremu se je zmešalo, ker je zgubil službo. V svoji !»esnosti je hotel zadrgniti ženo in dve de-kletci. Nesrečneža 90 spravili v opazovalnico za umoltolne. Z naših M»dišč. Včeraj sta bila na tuk. deželnem sodišču zaradi javnega nasilstva potom nevarnega županja in lahke telesne po-škodbe « l>xijena : 30-letni Matevž Kučelj v dva tedni zajMira, 70 letni Andrej Brajin v 4 mesece težke ječe. Oba sta doma iz Kastva. Aretirana požiralca. Policijska agenta Cumin in Havnau sta aretirala včeraj 42-1. Marijo Perossa in 50-letuega Jurija Tangerja. oba iz sv. Marije Magdalene; na imenovana leti sum, da sta p r o v z r o č i I a požar v tamošnjem gozdu <1 n e 18. t. m. Marija Perossa je priznala, da je u '.gala listje. Oba so izročili deželnemu sodišču. Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 577 slučajev bolezni, 'tli) oseb je proglašenih zdravimi, 1161 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 198 takih, ki so ponesrečili na delu. V 1 i'7 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 14.589*20 kron. Dražbe premičnin. V sredo, dne 23, janlivarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršile sledeče dražite premičnin: Corso št. 8, hišna oprava; v ulici Malcan-ton št. H, obuvala; v ulici Foutanone štev. 26, les ter mizarsko orodje; v ulici St. Marco štev. 19, tehtnice in pekovska oprema. Vremenski vrstnik Včeraj: toplom« r ob 7. uri zjutraj 5.0, ob 2. uri popoludn« 8.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.4. — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop« ; oseka ob —.— predfMiludne in ob—.— pop« »lud ne. Za 111 ozko podružnico družbe sv. Cirila iti Motorfa je daroval volilni nasprotnik 5 K. Potom uprave «Edinosti* so doposlali : Društvo c Straža* v Plavjeh (nabrali v veseli družbi} 2 K 94 st. P. n. g. Ivan Slavec župnik v Repentabru, nabral g. Ivan Rav-bar, župan v Vel. Repnem na zborovanju bralnega in pevskega društva »Dom» dne 13. t. m. 12 K 40 st. Ne, ne — so mu klicali. — Mi sicer rabimo v svojem narečju tudi take besede, kakor je »žaketac, a vkljub temu smo in ostanemo Slovenci. To se je godilojauttvarja meseca leta 1901 po Kristu ! Skoda le. da gospod c. kr. vladni filolog ni povpraševal tudi po bolj abstraktnih pojmih. Ce bi vprašal, kako se imenuje tako postopanje, kakor ga je izvrševal baš on, morda bi dobil preciziran odgovor, ki nam je sicer na jeziku, katerega pa nam državni pravdnik ne pusti izgovoriti. Vesti iz ostale Primorske. X Imenovanje in premeščen je. Minister za nauk in bogočastje je imenoval začasnega učitelja na navtični šoli v Malem selu. Alberta Gilbertija, pravim učiteljem istega zavoda. Pravosodni minister je premestil kontrolorja moške kaznilnice v Gradcu, Jakoba Pascoletti, v isti lastnosti na moško kaznilnico v Gradiški. X I * Opatij e. Poslednji imenik gostov z dne 19. t. m. izkazuje od 1. septembra in. 1. 2813 strank s 4842 osebami. Od 10. t. m. je ua novo prišlo 92 oseb. 16. t. m. je bilo v zdravilišču 663 oseb. X Razpisana služba. Na okrajnem sodišču v Labinu je razpisana služba obhod-nika. Prošnje je do 28. februvarja tega leta vlo/iti na predsedništvo c. k. okrožnega sodišča v Rovinju. X Ljudsko štetje in c. k filologi. V K rasici pri Bujah se je ljudsko štetje izvršilo pravično, t. j.: vse družine, razven dveh, so bile uapovedale občevalni jezik slovenski. Slavni vladi pa to nikakor ni hotelo v modro glavo, kajti o zadnjem ljudskem štetju so bili tamkaj sami čisti Italijani, in baš ua {Mnllagi ljudskega štetja so Krasico osrečili z — legino šolo. In kaj je storilo c. kr. okrajno glavarstvo? Izbralo je najvećega svojega jezikoslovca ter ga poslalo v Krasico. Tu je hodil vladni komisar od hiše do hiše, da se prepriča, da-li so res Krasičani Slovenci ?! Vsa vas je morala napraviti strog — državni izpit. To ni šala, gosjtoda moja, če vam je prišel v hišo cesarski človek, se postavil k oknu, pa začel v resnem šolinasterskem tonu eksaminirati najprej očeta, pokazivši na okno, rekši ; kako se imenuje to ? Potein je položil zapriseženo roko na mizo, na stol, na |x»steljo, na vse dele pohištva, na kravo, na bika, na nedolžne pujske, in o vseh teh živih in mrtvih stvareh je hotel vedeti, kako se jim pravi po slovenski ?! Sei je tudi dalje. Prijel je tudi brhko dekle za prsi ter vprašal, kako se pravi temu, kar ima na sebi? i Punica je sramožljivo povesila oči ter dejala, da se izogne neprijetnosti : žaketa ! Mož je postal hud. Prvič je morda mislil — globlje, drugič pa mu je njegovo filološko prepričanje pravilo, da »žaketac ni pristno slovenska beseda. To svoje prepričanje je tudi glasno izrazil* rekši : Pa to ni slovenski ! To ie italijanska l»eseda. Ergo: Vi ste Italijani! Vesti iz Kranjske. * Osebni vesti. Pravni praktikant na dež. sodišču v Ljubljani g. Ivan Mencinger je imenovan avskultantoin. — Umirovljeni polkovnik trosp. Avgust Salamon v Ljubljani je dobil plemstvo. * Žensko telovadno društvo so zasnovale narodne dame v Ljubljani. Minolo soboto se je vršil ustanovni občni zbor ter je bila gospa Kranja dr. Tavčerjeva z vskli-kom izvoljena za starostko. * Nesreča na železnici. V soboto je na progi pri skladišču južne železnice v Ljubljani brzovlak povozil 70-letnega nočnega čuvaja Jerneja Grčarja. Zdrobilo mu je glavo ter je bd nesrečnik takoj mrtev. Zapustil je ženo in tri odraščene otroke. * Lj u bljar.s ka meščanska godba. Provizorični odbor te že vrlo delujoče meščanske godbe, ki je zadostila že dolgo britko občuteni potrebi v Ljubljani, je sestavil potrebna pravila in v kratkem skliče ustanovni občni zbor. Meščanska godba je letošnji pred-pust angažovana za 16 plesov ter so tudi od raznih krajev z dežele došla naročila, tako, do godba niti ustreči ne more vsem zahtevam. Torej je opravičena nada, da bo društvu «Ljubljanska meščanska godba» pristopalo meščanstvo v tolikem številu, da bo obstanek godbe popolnoma osiguran. * P ra v i c o j a v n o s t i je dobila nemška šola v Domžalah. * L' m r l je v Mošnjah na Gorenjskem g. župan Andrej J u r g e 1 e, spoštovan naroden mož. * P r e <1 p n s t n e maske ra de v Ljubljani. Poleg običajne slavnoznane in tradici-jonalne »Sokolove maskerade* v Ljubljani priredi svojo obče priljubljeno maskerado zopet tudi pevsko društvo «Slavec« pod naslovom »Veliki pustni korzo*, ki ima priklicati v življenje nekdanji imenitni ljubljanski pustni korzo. — Svojo maskerado priredi tudi pevsko društvo «Ljubljana« in sicer pod naslovom »Pariška razstava*. Društvo hoče žrtvovati veliko gmotuih sredstev, da predoči občinstvu kolikor mogoče originalen posnetek »pariške razstave*. sednik Karol knez Auersperg in II. podpredsednik Erncst grof Hovos- Spritzenstein. Državni zbor. DUNAJ 22. (K. B.) Pisarniško ravnateljstvo zbornice poslancev razpošilja vabila ua otvoritveno sejo, ki se bo vršila dne 31. t. m. ob 11. uri predpoludne. Odlikovanje. DUNAJ 22. (K. B.) *Wiener Zeituug« priobčuje: Cesarje podelil računskemu svetniku finančnega ravnateljstva v Trstu Maksu Schallgruberju naslov in čin višjega računskega svčtnika ter ga osvobodil pristojbine. Kriza v bolgarskem mini>terstvn. SREDEC 22. (K. B.) Sedaj je gotova stvar, tla prevzame minister za notranje sts'ari Petrov začasno vodstvo ministarstva za vna-nje stvari. Anglcžka kraljica bolna. LONDON 22. (K. B.) Glasom uradnega buletina se stanje kraljičinega zdravja ni spremenilo. Kolikor se je isto /.boljšalo tekom dopoludneva, tako je ostalo ves dan. Hranitev dovoljna. Kraljica je dobro spala. CO\VES 22. (K. B.) Ob 5. uri in pol zjutraj. Stanje kraljice nespremenjeno ter še vedno zelo kritično. OSBORNE 22. (K. B.) Kraljica je spoznala svojega unuka cesarja Viljelma II., ko je vstopil v njeno sobo. Ker žele zdravniki, da bi se bolnica ne razburjala, se je mudil Ie malo časa pri njej. Obedoval je s princem in princezinjo \Vales in ostalimi členi kralj, rodovi ne. LONDON 22. (K. B.) Minister za notranje stvari se je podal iz Eastburna pred vsem v London. Poseben vlak je pripravljen za slučaj, da bi se ministre poklicalo v Ostborne. kašlju, griobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škutljicali v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 stotink. Razne vesti. Glasbenik Verdi obolel. Kakor javljajo iz Milana «ine 21. t. in., je Verdi nevarno zbolel na možganih. Kaj popijo Parižani ? V Parizu se povprečno spije na leto 5,610.958 hektolitrov vina, 305.94-4 htL piva/ Jabolčnika in hru-ševega mošta spijo Parižani 247.630 htl. na leto. Brez finih likerjev, kisov, olja in družili pijač spije Pariz vsako leto skoro 7,000.000 htl. tekočin. Trd Špirit. V obrtnem društvu Draždan-skem je te dni govo»il kemik Liebich o »trdem špiritu«. Dejstvo, da v bližnji bodočnosti pride v trgovino špirit v obliki kubični centimeter velikih trdih kock, je iz premnogo vzrokov vredno pažnje. Izdelovanje teh trdih špiritnih ko<*k je precej jednostavno. Dena-turirani špirit s 92 stop. se zmeša z H.5°/0 nekega milu |K)dobnega izdelka, na kar se špirit sam po sebi strdi v trdo tvarino. O takem špiritu odpade potreba steklenice ter je s tem odvrnjena možnost tako nevarnih eksplozij; ob enem pa špirit, zažgan z žve-pljenko, gori prav tako, kakor tekoči špirit. Ako v peči ne moremo hitro zakiti iti, treba vreči vanj * le dve kocki in takoj zaplapola močen * a nenevaren plamen ; sosebno pa bo služil trdi špirit na potovanju, lovu ali v vojski. Pozor na ta užig na zamašku T T T Zalop in tovarna W pohištva vuke vrst* Alradro Levi Miozi t Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Ror&t Izbor ▼ tapetarijah. sreaHb in •likah. Ilutttrlraa e«iik gratis In franko uakeai na zahtevo. Cene brez konkurence. Predaietl stavijo m na brod ali leie-znico brn da bi m m t« kaj ztrtliiM. Brzojavna poročila. ftospodska zbornica. DUNAJ 22 (Priv.) Glasom tnk. listov ne bo nobene spremembe v sestavi predsed-ništva gospodske zbornice ter ostane predsed-nih Alfred knez \Vindischgratz, I, podpred- OBUVALA! pri etrtf! it. rttn (Plim losario po« Mirti Mi) priporoča tvojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe fn otroke Poitne naročbe m izvrie v tistem dnevm. OdpoSiljatev je poltaine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobae ter izvršuje iste s največjo natanjčaoatjft ta točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojM naio£be se priporeča Josip flt&nti* favlj. aMjstac Dunajska filjalka i vloge na knjižio« m 4%. torzno posredovanje, posojila m vred-ptpIrje, menični eskompt, vinkuilrtnje i« razvinkuliranje obligacij. OBRTNIJSKU IN KONSUMNO DRUŠTVO v Skednju vknjižen;i %adrii^a z neomenjeno za vero, priredi v nedeljo 7;). O. sv. Dražbeni razglas. V Povirju sezidala se hode nova šolska zgradhn sa dvorazredno ljudsko šolo s prevdarjenimi stroški v znesku od 22.5**5 kron. Na Barki se hode gradilo novo šolsko poslopje z jednorazrndnico s pre-liminiranimi stroški v znesku od 10.139 kron 60 vin. Stavbeni načrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji so \ pregled v tukajšnjem uradu oh uradnih urah. Pismene ponudbe naj se frankirane in postavno kolekovane semkaj pošljejo z "i" ,, varščino v znesku 1225P75 kron za Šolsko poslopje v Povirju. In .V 0 varščino v znesku 500.1*8 kron za šolsko poslopje na Barki do najdalje 7. februvarja UMU. leta 12 ure dopoludne. Ust m ena dražbena obravnava za ponudbe vrši se j m »t eni ravno vmenjenega dnč od 2—3 ure popoludne. Kdor se misli ust mene dražbe vde-ležiti mora tudi pred dražbo položiti .V , varščino za vsako zgrab«» posebej. Ckr. okrajni .šolski svet. Sežana 15. januvarja 1901. Predsednik. Dr. Laharnar. TnoT.-obrtia resistrovana zadrua z neomejenim jamstvom. V GORICI, vnfniika nI. it- 1.. I. nad>tr. Obrestuje hranilne vlo^re. stalne, ki s. nal«'/»- najmanj jedilo leto |»o •r>0/«* na~ radne |*» lljt°l0 in vlope na Conto - corrent pn Sprejema hranilne knjižice druzih savodov bre/ izpilite obresti t4-r izdaja v zameno lastne. Knutui davek plačuje za d rupa •ama. I>aje posojila na |H»rostvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |m» 300 kron |m> 1 krono na teden, ali daljših obrokih }*• d«»jfov«»ru. l>eleži se obrestujejo p<» 6.1o°/0. Vplačevanje vrši se osebno a!i |*»tom položnic na čekovni račun štev. H42.3G6. Uradne ure: «hI 9—12 dopoludne in od H—4 j»opoldne; ob nedeljah in praznikih 9—1 'J. dojMiludne. ZAHVALA. Podpisani se i/, globine svojega užaljenega srca zahvaljujem vsem onim, ki so moji ne- pozabni soprogi Antoniji skazali poslednjo e;ist. Posebno zahvaljujem preeastito duhovščino, ugledno pevsko društvo j Hajdrih za v srce segajoče žalostinke. in one prijatelje in znance, ki so prihiteli od daleč, da spremijo nepozabno pokojuico k večnemu počitku. Bog poplačaj vsem ta mili čin sočutja ! Prosek. 22. januvarja 1901. Ivan Godina. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednost zatore naj se zahteva povsod le : KAVA DRUŽBE SV.CI RILAIN IM ETODA V LJ l BLJ A NI. M AL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR .' ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUB l| ANI. Cenjene gospodinje! skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Chief-Office: 48, Brixton-Road. London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki obla/J bolečine, jili Jiitro zdravi ter odpravi na človeškem pelesn vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vđobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter|seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lokarnarja A. Tlierrj-ja tovarna v Prepadi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj s*? izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vara. znamko, ki se nahaja na lončku. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov čeči lak ^ 4- za podove v ćetero nijansah za mehak le«, ki pokrije vsako prejšno prevlako, »e ne prilepi, se jrsi lahko opere in je trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po •> kroni v plehasti skatlii. plehasti Ces. in kralj. S iti ji priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21. Ustanovi jena 1X32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila, nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vaudol". Kovinska čistilna zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (btks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto- Ivan Seipulič tRST-ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor th