BREZ MUIE SE ČEVELI NE OBUIE (Mef) Nek podatek nas je skoraj šokiral v teh dneh. Po treh tednih delovanja bolnišnice na izolskem hribu se je tam rodil en sam dojenček s stalnim prebivališčem v izolski občini. Če bi se ta trend nadaljeval bi se v Izoli v letu dni rodilo vsega 18 otrok, kar je skoraj petkrat manj kot je letna smrtnost v občini, to pa pomeni, da nas čez dobri dve stoletji sploh ne bi bilo več. Seveda nas danes bolj malo skrbi, kaj se bo dogajalo čez dvesto let, vendar ima takšna "razvada" tudi svoje konkretne posledice v sedanjem času. Če nas bo z vsakim letom manj se namreč odpira vprašanje za koga gradimo vse te silne šole, zakaj je treba graditi večji zdravstveni dom, ali res potrebujemo nov šolsko kulturni okoliš, čemu vse te telovadnice in drugi komunalni objekti, če bodo sčasoma ostali prazni. Ali ne bi raje vlagali v kvaliteto, namesto v kvantiteto našega življenja? Zakaj se v Izoli rodi tako malo otrok? Je to zaradi brezperspektivnosti mlade generacije, ki ji je zmanjkalo idealov za prihodnost, je to zaradi težkih socialnih razmer, ki tarejo nekatere mlade družine ali je to zgolj zato, ker se nam ne da več početi teh stvari? Zadnje gotovo ne drži, saj ljubezen ni bila nikoli odvisna od K Banka Koper GOSTISC AVTOKAMP ST ■1 m življenskih razmer v katerih so ljudje živeli stoletja in tisočletja. Ljubezen je ali pa je ni in, tako na oko, je v Izoli ne manjka. Bolj bo držalo, da manjka ideja o tem v kakšnem mestu in kako bomo živeli čez pet, deset, petdeset ali sto let. Za občinski praznik bi se lahko dogovorili, da se bomo skupaj lotili projekta "Izola v tretjem tisočletju". Morda bo potem večkrat zajokalo v porodnišnici na hribu. DANCING UNDER THE CHAIR Diano Mirando so mnogi bolj gledali kot poslušali. Videti je bilo nekaj malega, kompaktnega s prstanom v popku. Boljši del je bila vendarle glasba, najboljši pa bend Se najboljša pa publika. Klan Okretičevih: Diana je specialist za plombe, Ksenja je specialist za top spine na igrišču v San Simonu, Matej pa je še ambiciozen. Zdravnik dr. Dernikovič je prvi ugotovil večnamenskost plastičnih stolov. Kot vsak patent je bil tudi ta najprej deležen skepse. Pri izumu ga ni podprla niti njegova lastna soproga. toeCraobh Rua pa je .zvrstno pri nas v ;inotoču kakšen pogostil Denis v Pizzeriji Porto Apollo Tipi so fL*pr Pri n„s nn taca" pizze^ei 8 PiZZa' ™ niS° d° nast0PaJ°DianaMalvazi- Konca pizze namreč. jandaintaki. ALEN ISLAMOVIG MAMBO KINGS PLAZA SIMONOV ZALIV SOBOTA 26.7.97 ob 20.°° KONCERT DIANA MIRANDA Petek 4.7.1997 CRAOBH RUA Sobota, 5. 7.1997 fotografije: O. Hrandek, T. Ferluga, K. Bučar, D. Marc Bika je za roge takoj zgrabil tudi Lucio Gobbo in tudi on ni bildeležen kaj večje podpore. Bojana Gobbo je še pripomnila: "Kaj misliš, da imaš dvajset let? Saj nisi županja, da bi tako-le plesal naokrog." Zorko Dežjot pa je bil popoldne blažen med ženami. Rezultat blaženosti je narisan na juti. Križanke imajo premično streho, Mediteran pa gibljivo. Nosilca sta bila Darjan in Maksi, pod streho so bili Craobh Rua, ki so rekli: "Saj dežje naraven pojav." Tudi županovih ni nič mo,;’ nasmeh pa je namesto česti za občinski praznik. Skratka: Izola, mesto z nasmehom. Prejeli smo MEDITERAN ZDRUŽUJE TUDI ŠPORTNIKE Igor Komadina (OK Salonit) je boljšo polovico poslal domov, ker je bila mama na oknu in bi ga lahko videla inflagranti. Mediteranski prvak (donedavni član Olimpica) Mitja Margon je bil izsleden z novim nasmehom na svoji levi. Podrobnosti niso znane. Vesna Dekleva je priznala, da se trenutno bolj posveča biologiji kot ljubezenskim stvarem. Ja, ja. Vemo mi, kaj vse je biologija. Državni sekretar Žare Pregelj iz sosednjega Pirana je prišel oborožen s potrpežljivim nasledstvom, ki ga ni motil niti dež niti irska živahna glasba. Na vprašanja ni odgovaijal, ker ga nihče ni nič vprašal, večina pa ga ni niti spoznala, saj se bolj zanima za znamke piva kot za avtocestne povezave po Sloveniji. DIREKTOR JE DELAL Verjeli ali ne, direktor Radia Moije je zavihal rokave, pljunil v dlani in zagrabil za mešalno mizo. Potem je nekaj zaklel v stilu:"Kaj mi ne bo nihče pomagal? Kaj se imate vsi samo za umetnike, jaz pa naj nosim. Klinc vas gleda, bom pa še jaz eno pripalil". Kakšne so bile posledice te odločitve ni znano, dejstvo pa je, da je radio že na novi lokaciji, namesto njih pa bo v pritličju Galeba menda evangelistična cerkev. Kakorkoli obrnemo, bog bo zgoraj. POSLANCI NISO BILI ZA "GIRO" V soboto, 5. julija so v Domu mišično obolelih Dva topola v Izoli pripravili tri invalidske vozičke na katerih naj bi dva dni preživeli trije poslanci državnega zbora mag. Janez Kopač, dr. Jože Možgan in Miroslav Mozetič, ki so zadolženi, da odločajo o invalidskih zadevah. Vendar pa so invalidski vozički ostali prazni. Pobudo je sprožilo Združenje invalidov-Forum Slovenije, ki je omenjene državne funkcionarje javno povabilo, da se na ta način pobliže spoznajo z vsakdanom invalida. Prav v teh dneh se namreč pripravlja tretje branje zakona, ki bo urejal delitev sredstev, ki jih Loterija Slovenije namenja invalidskim in humanitarnim organizacijam. Do razhajanj je prišlo, ker naj bi se po novem v to delitev sredstev vključile tudi humanitarne organizacije bolnikov, ki naj bi ta sredstva potrebovale za zdravstvene programe, medtem, ko so loterijska sredstva namenjena predvsem socialnim programom, katere tudi invalidske in druge humanitarne organizacije kot so Rdeči križ in Karitas izvajajo. V primeru, da bi prišlo so večjega drobljenja teh sredstev, bi tako bili razni socialni programi, ki so sedaj v teku okrnjeni. Invalidske organizacije menijo, da bi morali sredstva za zdravstvene programe organizacij bolnikov pridobiti iz drugih virov. Predsednica Foruma mag. Boža Napret je pojasnila, da "omenjeni poslanci ne delujejo v dobrobit invalidov, s svojimi izjavami pa dokazujejo, da realnosti invalidov ne poznajo dovolj ali je pa sploh ne. Mnenja so, da trošimo denar neracionalno, zato smo jim želeli omogočiti socialno izkustvo naše realnosti. Želeli smo jim pokazati kako živimo, da ne bi nepoučeno govorili o stvareh, ki jih ne poznajo. Ker se niso odzvali ocenjujemo, da najbrž niso pripravljeni sodelovati. Mi smo jim prišli naproti, oni pa svojega koraka niso naredili." PORUŠIMO MOSTOVE! Porušimo mostove in spomenike, na njihove pjedistale, postavimo junake velike! Tudi Janezek, je bil junak ta pravi, ko je Titovko nosil na glavi! Gradil je mostove in spomenike, prehodil je sutjeske velike. Velika mu je bila slava, ko je plapolala, bratska zastava! Zdaj pa ga vse moti, junaški spomenik, mu je na poti. Kdor premika grobove, ruši spomenike za njega bodočnosti ni velike. Pustimo spomenike in gradimo mostove za bodoče rodove. Ko je Janez Podobnik, pred volitvami, tako zavzeto gradil mostove se Slovencem še sanjalo ni, kakšen bo ta most. Sedaj pa nam je vse bolj jasno, ko je most zgrajen. Na enem bregu stoji Janez kot predsednik parlamenta, na drugem pa Maijan kot podpredsednik vlade,ki čaka na navezi na ugodne vremenske prilike, da osvoji sam vrh. Z mostovi in spomeniki pa je tako, da jih eni gradijo drugi pa rušijo. Edini most, ki je povezoval vse Slovence je bil tisti, ki je povezal 27.april s prvim in drugim majem. Sedaj pa naš kranjski Janez hoče tudi tega porušiti. Nekoč je sam gradil mnogo daljše mostove, tja do Sutjeske. To pa ni bilo takrat, ko so reševali na tisoče ranjencev z nadčloveškimi mukami. Bilo je takrat, ko je Janezek v svojem čracakuč nosil čokolado in slaščice in mu paratifus ni paral trebuha. Ko je tam opazoval velikočasni spomenik, izgleda, da še sanjalo se mu ni, da so mu to omogočili tisti, ki so 27.aprila 1941 leta ustanovili O.F.Slovenije. Tega dne je bil postavljen most, koalicije za skupni boj protiskupnemu sovražniku, kije tvoril močno imperjalistično koalicijo: Rim, Berlin in Tokijo. Ta koalicija je bila ustanovljena z enim edinim ciljem podjarmiti in zasužnjiti celi svet. Kako zameljn in silen mora biti razum, ki to zanika. Torej O.F.Slovenije je bila ustanovljena kot koalicija, ki je skupaj z zavezniki se borila proti največjemu imperjelističnemu osvajanju v zgodovini človeštva. O imperjalizmu pa bodo morali zgodovinaiji izreči zadnjo besedo, morda je prav ta skupni boj zaveznikov proti zgoraj navedeni navezi pospešil, razpad neokolonjalizma po drugi svetovni vojni. Zadnj primer, ki priča, da se ta proces še nadaljuje je Honkong. Tudi če je O.F. bila usmerjena proti impeijalističnemu tromostovju: Rim, Berlin, Tokio kar nedvomno je bila, je bila na pravi strani in se borila za pravo stran. Govoričenje, da je bila O.F. usmerjena proti Angležem, Francozem in zaveznikom, je pravljica za male otroke in v njej je toliko resnice, kot je, v tisti, ki pravi,da otroke nosijo štorklje. Ernest Cah Izola OBČINSKI PRAZNIK V ZNAMENJU SARDEL Letošnji občinski praznik (11. julij) bomo, kot običajno, praznovali v petek in soboto, 11. in 12. julija. Kot je na tiskovni konferenci povedala županja Breda Pečan bo v petek pred gostinsko šolo svečana seja Občinskega sveta na kateri bodo podelili priznanja in nagrado občine Izola. (Nagrajence predstavljamo v praznični prilogi). Sledilo bo družabno srečanje z zakusko. In ker gre za praznik vseh Izolanov, ne pa le nekaterih poklicanih, bo v soboto zadišalo po pečenih sardelicah. Občina je ponudila izolskim gostincem večjo količino svežih sardel, ki naj bi jih ti v soboto pripravili in prodajali po simbolični ceni 100 - 150 SIT. Hkrati bo na parkirišču za Lonko veselica s skupino Cik Cak, na Manziolijevem trgu bodo prepevali Romano Rai in sploh bo Izola skušala doživeti pravi praznični dan. Na tiskovni konferenci je županja odgovarjala na vprašanja novinarjevv zvezi z gradnjo italijanske šole in zdravstvenega doma, o proračunskih težavah, o sodelovanju strank in o tem, ali se v Izoli lahko ponovi koprska afera v zvezi s plačami. Županja je pojasnila, da se lahko ponovi v vsaki občini, saj so sistem oblikovali v državnem zboru, uveljavljajo pa ga v skoraj vseh slovenskih občinah. Ali so plače županov res previsoke pa bi bilo treba čimprej oceniti, saj ni korektno, da bi moral kdorkoli po tolikem času vračati del plače, čeprav jo je prejemal v skladu z veljavno zakonodajo. Spreminjanje občinskega statuta KAJ JE SPLOH V JAVNI OBRAVNAVI Občinski svet je pristojne občinske službe zadolžil, da pripravijo osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Izola in poslovnika občinskega sveta, do takrat pa je "zamrznil" sklepanje o pobudah za izvedbo treh referendumov (bencinski servis, avtobusna postaja in pasji poligon). Občinske službe so pripravile osnutek sprememb in dopolnitev, ki govori predvsem o naslednjem: REFERENDUM O AKTU OBČ. SVETA Zakon o lokalni samoupravi določa, da lahko občinski svet razpiše referendum o kakem svojem aktu, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev. Nejasnost je glede tega, ali gre le za referendum o akta, ki ga je sprejel občinski svet ali za kakšno drugo občinsko odločitev. Sklepati je, da lahko občinski svet razpiše tudi referendum o odločitvi, ki jo je sprejel kakšen drugi organ (npr. župan). Glede območja kjer se razpiše referendum je zakon nejasen. Logično bi bilo, da občinski svet lahko razpiše referendum tudi za del občine, če odločitev ali akt zadeva samo določen del občine. Pobudo za razpis referenduma torej lahko da sam občinski svet ali najmanj 10 volivcev v občini. V prvem primeru OS lahko sprejme ali zavrne pobudo za razpis referenduma, v drugem pa je dolžan razpisati referendum. Zakon o lokalni samoupravi žal ne določa ničesar v zvezi s pooblaščenimi predlagatelji, ne ureja postopka zbiranja podpisov, rokov itd. Vse to lahko povzroči velike zaplete, kar seje pokazalo tako v izolskih primerih, kot na državni ravni (referendum o gozdovih). Nekaj izvlečkov iz osnutka sprememb in dopolnitev: CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA Veluščkova 4 IZOLA OTROŠKI DODATKI CSD Izola obvešča vse prosilce, ki so vložili zahtevek za uveljavitev otroškega dodatka , da tudi letos Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni zagotovilo sredstev, ki bi omogočala nemoteno izpeljavo postopka v zvezi z vročanjem odločb o dodelitvi otroškega dodatka. Vse prosilce prosimo, da odločbe osebno prevzamejo na sedežu Centra za socialno delo v Izoli, Veluščkova 4 in sicer: med uradnimi urami: v pon.: od 9. do 12. ure v sre.: od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure v pet.: od 9. do 12. ure CSD Izola * Sklep o razpisu referenduma (sprejme ga OS) določa vrsto referenduma, navedbo akta ali odločitve zaradi katere je referendum sploh izpeljan, besedilo vprašanja, dan razpisa referenduma in dan glasovanja. Od razpisa do glasovanja ne sme preteči manj kot 30 in ne več kot 45 dni. * Predlog za razpis referenduma lahko poda župan ali katerikoli član občinskega sveta. Predlog mora vsebovati jasno izraženo referendumsko vprašanje, točno naveden akt ali drugo odločitev zaradi katere se referendum sploh zahteva, obrazložitev predloga, predlog ali naj se izvede na celi občini ali samo na delu le-te, dtaum vložitve predloga in podpis predlagatelja. Predlog se vloži pri predsedniku OS, ki ga na na prvo naslednjo sejo OS. Če predlog nima vseh, prej naštetih, informacij ima predlagatelj največ 7 dni časa, da predlog dopolni. Če OS meni, da je referendumska pobuda v nasprotju z ustavo zahteva, naj o tem odloča ustavno sodišče. Če zahteva ni protiustavna mora v 7 dneh razpisati referendum. O sprejetju predloga za razpis referenduma odloča večina vseh članov OS. * Pobudo lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 200 volivcev s tega območja, imeti mora jasno postavljeno vprašanje, točno navedbo akta ali odločitve zaradi katere je prišlo do referenduma, obrazložitev zahteve, predlog, naj se izvede v celi občini ali le enem delu, datum vložitve pobude, podpis predlagatelja itd. * Predsednik OS mora uvrstiti pobudo na prvo naslednjo sejo, če vprašanje ni dovolj jasno ima le-ta 7 dni časa, da vse popravi in uredi. Rok za zbiranje podpore s podpisi je 30 dni. V kolikor je vložena pobuda za razpis referenduma glede akta, ki je v postopku sprejemanja pred OS je le -ta dolžan počakati s sprejemanjem do izida referenduma. Referendumska odločitev je za OS zavezujoča. Eno leto po sprejemu referendumske odločitve ne more sprejeti odločitve v nasprotju s sklepanjem na referendumu, niti ponoviti vprašanje o istem referendumu, (nadaljevanje sledi) KLIMA NAPRAVE KUMA NAPRAVE VSE VRSTE PREMIČNIH IN STABILNIH (SPLIT) KLIMA NAPRAV PROIZVAJALCA DELONGHI TTnjRHH vi.k.ing klima naprave Okt.rev. L9«IItIlr!Y9TI 63ioizola 11MMFjIM tel. 066 - 62 - 990 'UŠf (WD . boutioue nmn IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 NAŠA POPULARNA CENA POLETJA 97 JE 3.900 TOLARJEV! OBLEKE - HLAČE -KRILA-BLUZE -TUNIKE - MAjICE... rODPRTO\4MSGM^ TUDI OB SOBOTAH L do 20.30!!! j ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINll^ PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo pisma bralcev Mandrača. To so lahko odgovori na pisanja drugih avtorjev, lastne pripombe ali pobude, izjavljanje lastnih mnenj in podobno. Po sklepu uredništva z dne, 8. junija 1997 si uredništvo pridržuje pravico ne objavljati ali ustrezno krajšati predolga ali ponavljajoča ter širši javnosti nezanimiva pisma. Telekom, nacionalni slovenski "operater”. V času, ko svet razpravlja o varnem in nebolečem vhodu v informacijsko družbo se vsi strokovnjaki strinjajo v eni točki : ob prehodu največjo nevarnost predstavlja razslojevanje. Ker so informacije v informacijski družbi vitalnega pomena je kristalno jasno, da mora vsaka vladna ali nevladna organizacija skrbeti za to, da bodo vsi prebivalci tega sveta imeli enake možnosti, kar se tiče dostopa do te informacije, ker obstaja nevarnost, da bi se človežtvo lahko začelo deliti na tiste, ki posedujejo informacije in tiste, ki take možnosti nimajo. V podporo takžnemu načinu razmižljanja so v Evropi in po Svetu že izdali nekaj publikacij, ki imajo namen pokazati pravo pot v tem prehodnem obdobju. Eno od takih je sicer staro a žal za nas že vedno zanimivo poročilo, čEvropa in Globalna informacijska družbač s katerim želi skupina svetovnih strokovnjakov predstaviti trende informacijske družbe in opozoriti na možne režitve. Predvsem pa želi priporočiti Evropski uniji, naj zaupa tržnim mehanizmom kot gonilni sili, ki nas bo ponesla v informacijsko dobo. Kar pomeni, navajam : * vzgajanje podjetniške miselnosti, ki naj omogoči narastek novih dinamičnih sektorjev gospodarstva * razvijanje skupnega zakonodajnega pristopa, ki naj omogoči konkurenčen, evropski trg za informacijske storitve * NE pomeni pa več družbenega denarja, finančne pomoči, podpore, dirigizma ali protekcionizma V poglavjih pa, kjer omenjajo telekomunikacijska omrežja, kot seveda glavno žilo razvoja informacijske družbe že prav posebno povdarjajo nujnost liberalizacije telekomunikacijskega sektorja in omogočanje konkurenčnosti na monopolističnih področjih. Ravno tako naj bi bila smernica za vse države Evropske Skupnosti vzpostaviti telefonske in internet povezave v že tako nerazvitih krajih, ter prilagoditi cene telekomunikacijskih storitev tako, da bodo lahko dostopne vsem državljanov, kar bi odpravilo že prej omenjeno bojazen nedostopnosti do informacij. V poglavju o GSM storitvah skupina že posebej povdarja, da je treba zmanjžati tarife za mobilne komunikacije in ISDN storitve, kar bi spodbudilo trg in pospežilo vklučitev državljanov v svet informacij. Če ste pri tem začeli iskati povezave z recimo sosednjo Italijo vam je seveda poplava takih in podobnih storitev sedaj mogoče bolj jasna. Če pa ste povezavo začeli iskati pri nas pa ste seveda upravičeno zmedeni. Mislim, da je vsako nadaljne pojasnjevanje strategije Telekoma in seveda s tem slovenske države nesmiselno. Pa bi bilo vse prav, če nas seveda njihova dejanja ne bi spravila v že večjo neinformiranost. Tako bodo za nekatere že do sedaj nedoseglijive telekomunikacije že bolj nedosegljive. Pa naj se Telekom že tako izgovarja na svoje Evropske sosede, trenutne poteze niso v skladu z merili Evropske Unije in ravno tako ne z slovenskim standardom. Če sploh lahko primerjamo kaj takega, saj je med pondubo storitev kakžnega evropskega telekomunikacijskega podjetja in slovenskim Telekomom brezno, v katerm lahko utonemo vsi, ki v tej deželi na sončni strani alp že zmeraj čakamo, da bo sonce posijalo. Ni kaj stvar je resna, že posebno zato, ker Telekom svojih načrtov diskriminacije ne skriva. V zadnjem času je veliko prahu, dvignila internet stran, ki so jo zasnovali žtudentje in dijaki, ki so želeli opozriti na njihovo mnenje o telekomunikacijskih storitvah pri nas. že samo to, da je ta stran na internetu pridobila tako medijsko pomembnost je dovolj velik znak, da Slovenija oziroma Slovenci znajo in hočejo stopiti v novo družbo in daje internet že del slovenskega vsakdana. Direktor Telekoma pa je ob tej priložnosti izjavil, da prosi Ames (akademska in raziskovalna mreža) naj že odstrani tiste žaljive strani z njegovih intemetovih serverjev, kar ni samo v nasprotju z filozofijo tega mladega medija ampak proti pravici, da lahko vsak človek pove kaj misli. Kar pa je konec koncev tudi svetla točka informacijske družbe. Naj že omenim, da so avtorji strani, ki se ne strinjajo s potezami nacionalnega operaterja komunikacij na koncu pripisali: "S temi stranmi nismo hoteli užaliti nikogar 1" in s tem podali roko tudi tistemu, ki jih lahko za vekomaj odklopi od sveta in od družbe, ki bo z nami ali brez nas preplavila svet. Zoran Savin REAGIRANJE Opažamo, da so se kot dodatna turistična ponudba v Simonovem zalivu in mestnem kopališču "Svetilnik" pojavili tudi scuteiji (vodna motoma kolesa). Glede na to, da so vstopni koridorji teh skuterjev praktično v sredini kopališča oziroma tam kjer je največ kopalcev, smatramo, da poleg hrupnosti je tako početje skrajno nevarno za kopalce, predvsem otroke, zato zahtevamo od pristojnih organov, da ponovno preučijo njihove sprejete odločitve in spremenijo ukrepe, ki bodo zagotavljali kopalcem maksimalno varnost. Poleg tega predlagamo oziroma zahtevamo, da se postavijo na pešpoti od Hotela Riviera, mimo Marine do Simonovega zaliva, prometni znaki, ki bodo prepovedovali vožnjo po tej pešpoti vsem kolesom na motorni pogon in možnost ukrepanja varnostnih služb. Izvršni odbor LDS Izola IZOLA NI ČISTO, NITI VARNO MESTO Ne vem na koga bi se obrnila, pa sem se odločila kar na Vas. Bila sva z možem v Izoli, pač sva si zaželela malo morja pri prijateljih. Ko sem odprla vrata stanovanja, sem dobila pozdrav pasji odpadek. Na tržnici je bilo prav tako. V Izoli imate park za pse, ne pa za ljudi, kar je prav neprijetno. Na plaži pri svetilniku je polno pasjih odpadkov. Psi se klatijo po cele dneve brez lastnikov. Če sva se sprehajala po obali so drveli mimo nas mopedisti. Eden je prav zakričal: "umakni se stara". Tako smo se umaknili mi in prijatelji iz Avstrije. Odšli smo danes nazaj v lepše okolje. Izola je po svoje kar prijetna, lastniki psov pa bi morali voziti pse na kraje, kjer odpadki psov ne bi motili in ogrožali ljudi. Lep pozdrav! Žagar Zofka MEŠČANSTVO Na Mislejevo razmišljanje o meščanstvu Izole, bi rad dodal tudi svoje. Ločiti je potrebno dva termina: meščani so prebivalci mesta, meščanstvo je sloj mestnega prebivalstva, ki je stopilo v zgodovino z razvojem buržuazije (v svojem pozitivnem obdobju). Meščanstvo je oblikovalo materialno in duhovno podobo mest. Kjer se meščanstvo ni nikoli razvilo, se tudi mesto ni iztrgalo iz rok ruralnega (kmečkega) načina dela, mišljenja in ponašanja. V zgodovini piše, da so v tistem času, pred 750 leti, "bili Izolani še vedno najbolj navezani na zemljo, kar seje kazalo tudi v naselbini (v Izoli). Prebivalstvo seje ukvaijalo s poljedelstvom na otoku in v zaledju. Hiše so imele stanovanjski in gospodarski del." (Janez Kramar). Izola je bila pred 750 leti mesto, kot je danes. Imela je in ima meščane, ni pa imela in nima meščanstva, ki bi dalo mestu duha sodobnega mesta z elegantno in uglajeno držo. Že sama arhitektura mesta govori o tem. Estetika mestne arhitekture je odraz meščanske tradicije V Izoli imamo samo tri revne spomenike, ki pričajo o prizadevanjih nastajanja meščanstva. Pred leti sem se vozil v pariškem metroju. Tam nisem srečeval parižanov, tistih, ki ustvarjajo Pariz, kot ga poznamo. Bili so navadni meščani, meščanstvo je bilo na drugem koncu. Pred 15. leti, ko sem se v Izoli poganjal za njeno drugačno kulturno in siceršnjo podobo (na občino sem celo naslovil predlog, da bi lokal, kjer je danes pizza Palma, spremenili v kavarno z meščansko kulturniškim pridahom) in med prijatelji sanjaril o nekakšnem Weimarskem vzorcu mesta, me je z resnim posmehom zavrnil g.Edi Grdina, kustos Muzeja v Kopru, rekoč: "Nikoli. Izola nima zgodovinskih pogojev, da bi bila več kot je." Izola je ohranila vse značilnosti pozno srednjeveške velike vasi. Tudi tisti, ki so se vanjo, napol izpraznjeno, naselili, niso prinesli vanjo meščanskega duha in potenciala. Morda je kaj tega zaslutiti v novih delih mesta, tam, kjer se sodobne hiše ne ponašjo z zeljnatimi glavami, solato in laježem psov, morda, vendar do pravega meščanstva bo potrebno še veliko preobrazb. V zgodovini o meščanstvu, buržuaziji in kapitalistih se bere, da je buržuazija prenehala biti napredna sila z nadaljnim razvojem kapitalizma, ko seje kapital osredotočal v vedno manj številnih rokah, ko so nastali močni kapitalistični magnati, ki so utrjevali svoj politični in gospodarski monopol. Izola doživlja začetek vzpona te druge faze buržuazije, ki prve faze sploh ni doživela. Izolo obvladuje mafija iz katere se meščanstvo ne more nikoli oblikovati. Nikoli se ne govori, denimo, o meščanstvu Palerma, vedno pa, naprimer, o meščanstvu Benetk. Mafija vedno ustvarja premožen sloj z nemoralnimi elementi, ki ni sposoben dejavne poduhovljenosti, kar je prvina meščanstva. Izolo bi morali rešiti te "težke krvi", da bi se v žilah meščanov začela pretakati plemenitejša kri meščanstva, samo tako bi smeli upati, da bi 1000-letnico mesta Izole praznovali v duhu meščanstva. Frane Goljevšček UgAMPH/lČ jetednik|ZO|anov Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 600 - 010 E-MAIL: MANDRAC @ EUNET.SI. ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola EVROFEST Včeraj se je s finalnimi tekmami v vseh kategorijah zaključil 5. Evrofest, ki je v Izolo in Koper pripeljal kakih 1800 rokometašev. Za letošnji rokometni festival bi lahko dejali, da je uspel, da pa je verjetno zaradi velikega števila udeležencev prišlo do nekaj manjših organizacijskih spodrsljajev, ki bodo morali biti do drugega leta odpravljeni. V športnem delu tekmovanja po mnogih kvalitetnih in nekaterih prav nič prijateljskih bojih so se po posameznih kategorijah izoblikovali naslednji vrstni redi: mini rokomet deklice I. 1987: 1. Jadran Rijeka 2. Sportmaestral Izola 3. Izola 4. Burja mini rokomet dečki I. 1987:1. Aritma (Cze) 2. Izola (slo) 3. Szigenszentmiklosi (Hun) 4. Sportmaestral (Slo) Mini rokomet deklice 1.1986: 1. Dorogi (Hun) 2. Jadran Rijeka (Cro) 3. Sportmaestral (Slo) 4. RK Mokreč (Slo) mini rokomet dečki I. 1986: RK Koper 2. Malmedy (Slo)3. RK Krim (Slo) 4. RK Mokreč (Slo) ml. dečki 1.1985: 1. Mokreč (Slo) 2. P.Terranova 3. Artima Praha (Cze) 4. RK Delmar ml. dečki I. 1984: 1. WMKS Poznan (Pol) 2. Ostrow (pol) 3. RK Koper 4. Chung Ho (Tajvan) ml. deklice I. 1984: 1. Dorogi 2. ŽRK Zagorje (Slo) 3. ŽRK Izola 4. Iszkola podstawowa zgoda (Pol) st. dečki I. 1982:1. Delmar 2. Ostrawa (Cze) 3. Jadran Hrpelje (Slo) 4. Bekeš FKC (Hun) st. deklice I. 1982: 1. ŽRK Izola 2. RK Lisca 3. Jadran Rijeka (Cro) 4. Iszkola Podstawowa zgoda (Pol) kadeti I. 1980: RK Lisca (Slo) 2. RD Prule (Slo) 3. RK Gorenje (Slo) 4. MCS Kielce (Pol) kadetinje I. 1980: 1. MCS Kielce (Pol) 2. ŽRK Mladost (Cro) 3. Vesprem (Hun) 4. Dorogi (Hun) kadeti I. 1978: 1. Delmar 2. WKS Grunvvald (Pol) 3. Radovljica (Slo) 4. Pemu se solymar (Hun) članice: 1. Dolenjska (Slo) 2. ŽRK Izola 3. AKS Chorzowi (pol) 4. Lund IF (Dan) člani: 1. Surf (Slo) 2. mlad. rep. Slo. (Slo)3. RK Koper 4. Reprez. Belgije NOGOMET Mladinci MNK Izola so se uvrstili v drugo slovensko ligo- zahod. V kvalifikacija h so dvakrat zmagali in dvakrat izgubili, seštevek točk pa je bil dovolj velik za končno drugo mesto, ki je še peljalo v drugo mladinsko nogometno ligo. Rezultati: MNK Izola : Sava Kranj 1:0 Svoboda kisovec : MNK Izola 3:1 Sava Kranj : MNK Izola 2:1 MNK Izola : Svoboda Kisovec 2:1 Za MNK Izolo so igrali: Horvat Sebastjan, Zajc Tenej, Bauer Borut, Gavrič Goran, Markežič Peter, Maletič Pero, Bočič Damjan, Santin Andrej, Filipčič jože, Mujkič Damir, Dajič Dragan, Zaic Dalibor Zaic Igor, Krhin Dejan, Hasič jasmin, Kremenovič Darko Kapetan ekipe: Kovač Denis Trener: Marino Božič Balinarski klub Jagoda iz Jagodje združuje več kot 40 ljubiteljev tega športa. Imajo tudi žensko in invalidsko ekipo. Pred kratkim so si s pomočjo KS uredili dvostezno balinišče, ki je osvetljeno in opremljeno tudi s kemičnim WC. Udeležujejo se raznih tekmovanj pred d verni tedni pa so sami organizirali Cotičev memorial in na njem tudi zmagali. JADRANJE Evropski naslovi dosegljivi Slovenski jadralci v razredu Optimist imajo kar nekaj možnosti, da posežejo po najvišjih mestih na odprtem evropskem prvenstvu, ki se bo končalo jutri v Piranskem zalivu. Prvenstvo je rekordno, saj tekmuje 305 jadralcev iz 42 držav, rekordno je tudi število deklic (103). Od slovenskih jadralcev sta v deseterici trenutno dva (Čarman in DeLucia), zelo dober je Jure Žbogar, ki je bil po petih regatah med dvajseterico, pri dekletih pa je bila po petih regatah Pirančanka Korenova na drugem mestu, Izolanka Tina Čeligoj šesta z velikimi možnostmi za napredovanje proti vrhu. Evrope v Grčijo in na Sicilijo Jutri odpotuje na evropsko in mediteransko prvenstvo povsem izolska reprezentanca v razredu Evropa. Štiričlansko ekipo v kateri so: Marja Ličen, Andreja Rener, Primož in Aljoša Mislej vodi sekretar tega razreda, Vlado Barbarič. ODBOJKA POGLED S STRANI Šola odbojke UdDojkarsKi kiuD 5imonov zaliv Izola prirejajpoletno šolo odbojke. Potekala bo na igriščih za beach volley v Simonovem zalivu. Šola je namenjena dečkom in deklicam do 15. leta starosti. Trajala bo 2 tedna ob ponedeljkih, torki in sreda od 9.00 do 11.00 ure. V šoli se boste naučili psihologije športa, osnovnih pravil odbojke, smisla vaj za raztezanje in drugo. Prjavite se lahko prvi dan pričetka šole 21.7.1997 ali 4.8.1997 Amaterski turnir Na igriščih za odbojko na mivki v Simonovem zalivu bo čez poletje potekal turnir za amaterske ekipe v beach voleyu. Ekipo sestavljajo 3 igralci plus ena rezerva, ki pa ni obvezna. V ekipi pa lahko nastopa samo en igralec. Pravila vam bodo podrobneje obrazložili v Simonmovem zalivu, za zadj lahko zapišemo še, da bo prijavnina za posamezno ekipo 2500 SIT. Turnirji pa so predvideni 12. 7., 19.7., 27.7., 2.8., 10.8., 16.8, 23.8. in 30.8. Pavl j uk se vrača OK Simonov zaliv Izola se je ponovnoi dogovoril z odličnim ruskim podajačem in trenerjem - z Olegom Pavljukom, ki bo v Izolo prišel v avgustu mesecu. Sicer že stari znanec izolskih ljubiteljev odbojke bo v klubu prevzel mesto trenerja in podajača. V OK Simonov zaliv tako poskušajo le nekoliko okrepiti svoje vrste. Moštvo, ki bo nastopalo v novi sezoni bo zelo mlado, vendar v klubu ocenjujejo, da bi se lahko z dobrim delom uvrstili v enotno 1. ligo. Piše: Žare KMCHI Spet srni Izolani (pravzaprav Sportmaestral) razburkali rokometno sceno. Veličastna otvoritev in potek Evrofesta sta malo predramila izolsko siesto. Reultati so znani in čeprav niso bistveni, vem, da so vsi po tihem računali na uspeh. Mednarodni je še toliko slajši. Vsekakor so pombnejša nova prijateljstva in pa tudi promocija Izole. (Od letos naprej Izolo poznajo tudi na Tajvanu.) Kot vedno se je v Izoli zbralo veliko neznanih in znanih rokometašev in rokometašic. Znani so bili Abas Arslanagič, dr. Nebojša Popovič, bronasta slovenska reprezentantka iz Barija Darja Škopelja, Kozinčan, ki je prestopil v Celje jani Likavec, nastopal je za neko čudno ekipo "Surf". Seveda so pomembni tudi ostali, še posebej tisti, ki so igrali v kategoriji mini rokomet in ki so jamstvo, da se bo ta igra igrala tudi v prihodnosti. Oba izolska rokometna kluba je Evrofest dobesedno preplavil in tako prikril domače probleme. Vendar so bili delovni tudi domači"strokovnjaki". Pogovarjanja in dogovarjanja noče in noče biti konec, kar kaže, da vse le še ni urejeno. Pojavljajo se nove in nove kombinacije, vsekakor pa je nabolje počakati, da bo vse skupaj javno predstavljeno. No, po vsem tem direndaju se bomo spet prepustili vročemu soncu in morju, vsaj tja do avgusta, ko bodo ekipe pričele s pripravami na novo sezono. Visoke temperature so lahko nevarne, vsaj "ta glavni" bodo morali poiskati kaj sence, v hladu so odločitve jasnejše. 11. julij OBČINA IZOLA COMUNE Dl ISOLA Prazniki in praznovanja so del našega življenja, Le ricorrenze e le celebrazioni farno parte della naše zgodovine in naše sedanjosti, nostra vita, della nostra storia, del nostro presente. Naj bo letošnji 11. julij, praznik občine Izola, tudi L'11 luglio di quest'anno, la festa del Comune di praznik s pogledom v prihodnost. Isola, sia anche una festa rivolta alVavvenire. Županja - II Sindaco /7? Breda Pečan ____________ _________________ (fUXXu ___________________________________ ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO KOPER PTC Zeleni park, tel.: 066/ 38 - 827, 38 - 831 Pisarna Izola: ob hotelu MARINA v turistični agenciji BELE SKALE tel.: 67 - 654 Pisarna Lucija: poslovni center Lucija tel.: 773 - 624 Ob prazniku občine Izola iskreno čestitamo. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI! HOTEL BELVEDERE Vsak dan nas razveseli pogled na Izolo in radi smo del te občine. Njen praznik je tudi naš. HOTEL MARINA Zrasli smo iz ribiške tradicije, ki jo ohranjamo tudi za tretje tisočletje. Za nas in za Izolo. Čestitamo ob občinskem prazniku. mo SALON POHIŠTVA DDDDJ7T Ruda center J rJ\L/rB 1 POLJE 21, IZOLA Vse kar potrebujete za opremo vašega doma ali poslovnega prostora: -kuhinje Svea, Marles in Gorenje, dnevne sobe, predsobe, jedilnice, spalnice, otroške sobe, mladinske sobe, vzmetnice in Jogi postelje, sedežne garniture Štrukelj, Nova oprema in drugih proizvajalcev, pisarniško opremo, kosovno pohištvo, harmonika in drsna vrata Pionir. - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ GORENJE, SVEA IN MARLES Z 20% GOTOVINSKIM POPUSTOM - BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM ČesU^0 - PO ŽELJI ORGANIZIRAMO MONTAŽO u nraX^ - GOTOVINSKI POPUSTI OD P1 ^ - UGODNI KREDITNI POGOJI: O16&& do 12 mesecev T+0% od 13-36 mesecev T+4,35% ODPRTO VSAK DAN OD 8-12 IN OD 16-19, OB SOBOTAH OD 8-12 Tel.:066/62-057, tel./fax: 67-850__________________________ delfin HOTEL Z DU S Mnogi naši gostje se že leta in leta vračajo v naše mesto. Izolani že vemo zakaj. Ob prazniku iskrene čestitke. VPRAŠANJA O IZOLI BREDA PEČAN Županja občine Izola 1. Za začetek pogled v prihodnost. Kako si predstavljate Izolo leta 2010? Na nenavadno vprašanje, nenavaden odgovor: rada berem fantastiko -znanstveno in tisto drugo, tudi psihološko, sociološko, historično... Zato mi domišljija dobro deluje in naj najprej povem, da navidez 13 let ni kaj dosti za opaznajši razvoj v občini, kot je Izola. Vendar se bo v tem času zgodilo kar nekaj 3. Ali vam je izolski občinski praznik kdaj vzbujal občutek "ta pravega" praznika? Iskreno povedano: ne morem se spomniti občinskega praznika, ki bi mi vzbujal občutke, kot si jih ponavadi predstavljamo pod izrazom »praznično vzdušje« ali »praznični dan«. Ko se v neki skupnosti odločamo za praznovanje, pa naj bo to družina, podjetje, občina ali država, moramo vnaprej vedeti, kaj ljudem pričara občutek prazničnosti: okrasitev z zastavami, pisane luči, glasba, praznično oblečeni ljudje, pestri dogodki, napisi, pa tudi govori, nagrade, priznanja. Taka prava praznovanja vzbudijo v nas občutek, da »spadamo skupaj«, da smo »naši« in nas na enak način povzdignejo v višje stanje duha. Zavedamo se, da smo Izolani, Slovenci... Breda Pečan stvari. Po demografski podobi bo v Izoli najštevilnejša generacija s konca 70 in začetka 80 let, leta 2010 - stara 30 - 35 let, torej bo v letih okrog 2010 pričakovati skok števila novorojenih otrok in posledično večjo zasedenost otroškega varstva. Stopnja brezposelnosti bo v naslednjih 13 letih padla pod prag znosnosti blizu 4 %. Temu primemo bo zrasla kupna moč in storitvene dejavnosti v Izoli bodo v porastu. Marina bo seveda dokončana, selitev Arga, Ribe, Delamarisa in Ladjedelnice bo že za nami. Podoba obmorskega dela Izole bo bistveno drugačna kot danes: v celoti bo prehodna od Viližana do Belvedeija in naprej, obala pa bo obrobljena s stavbami in zelenimi površinami, namenjenimi turizmu, rekreaciji in storitvenim dejavnostim. Pomemben del dejavnosti se bo pomaknil v notranjost občine: zgrajeni kanalizacijski sistemi na podeželju, urejene ceste, telefonski priključki in vodovod bodo pritegnili investitoije v notranjost in v izolskih vaseh bo že v razcvetu mala proizvodna dejavnost, ki se bo dopolnjevala s pestro turistično ponudbo kmečkega turizma, konjeniškega športa, kolesarskega turizma. Gospodarska stabilnost bo vezana na pestrost dejavnosti: v industrijski coni bomo imeli eno najuspešnejših podjetij s področja predelave hrane v Sloveniji - Drogo, ki bo nosila ime našega mesta; ribja industrija bo v ponovnem, vendar umiijenem porastu; proizvodnja igrač se bo v tem času stabilizirala in našla zanimive tržne niše. Pričakujemo, da bo v teh letih zrastlo iz sedanjih obrtnih delavnic in malih podjetij, kar nekaj proizvodnih firm z okrog 20 - 50 zaposlenimi, ki se bodo ukvarjali z izdelavo sestavnih delov za večje slovenske ali tuje kupce. V tem času bomo že preselili glasbeno šolo v prostore v osnovni šoli, ki se bodo izpraznili zaradi vedno manjšega števila šoloobveznih otrok; kulturni dom in športne dvorane ter igrišča bodo sproti in redno vzdrževani ter vključeni v ponudbo turističnega produkta, imenovanega Izola. Šole bodo poleti središče mladinskega turizma »youth hostels«, v mladinskem centru v parku Arrigoni, pa se bodo rojevale revolucionarne ideje o Izoli leta 2040. Za starejše bo kar dobro poskrbljeno. Dom ostarelih občanov bo aktivno posegel na področje organizirane pomoči na domu, skupaj z neprofitno ustanovo, ki bo ustanovljena za to področje dejavnosti. Občina bo razvila sistem vključevanja tretje generacije v aktivno življenje - starejši občani ne bodo obravnavani kot objekt, za katerega je treba slabeti, temveč kot subjekt, ki aktivno posega in sodeluje z okoljem. Če na kratko povem: Izola bo leta 2010 polna elana in v naj večjem razcvetu. Žal mi je le, da bo takrat moje poklicno življenje že pri koncu in da bom samo še kot »tretja generacija« lahko sodelovala pri dogajanju. 2. Kako ocenjujete idejo, da bi se občinska uprava preselila v prostore nekdanje "komune" na Velikem trgu,kjer je zdaj sedež Komunale? Moje osebno mnenje je, daje ideja o občinski stavbi na Veli kem trgu sicer zelo romantična, vendar pa nepraktična. Ta stavba ni dovolj velika za celo občinsko upravo, obenem pa bi se s tako rešitvijo odrekli ideji, Davorin Adler Predsednik Občinskega sveta Izola 1. Razmerje sil v občinskem svetu že nekaj časa spominja na izraelski kneset, ali sebe kot predsednika občinskega sveta vidite kot predstavnika ene od političnih strank v njem ali kot iskalca možnih kompromisov? Funkcijo predsednika Občinskega sveta sem vedno razumel tako, da skušam pomagati pri iskanju možnih kompromisov, vendar ne takšnih, ki so sami sebi namen, pač pa kompromisov, ki omogočajo reševanje problemov. Nenehno meijenje moči ne pelje nikamor, pomembno je, da se odločimo kako bomo nekaj naredili. Seveda je razumljivo, da pri tem ne bomo vedno soglasni, vendar je res, da je 65 odstotkov že absolutna večina in prepričan sem, da takšna večina ima pravico odločati, vsaj v primeijavi s 35 odstotki manjšine. Če bomo iskali popolno soglasje vseh o vsem ga bomo zelo težko našli, skrbeti pa moramo, da dobimo čimbolj verodostojno večino. 2. Droga, podjetje v katerem ste zaposleni, se seli v Izolo. Ste pri tej odločitvi imeli kaj prstov zraven? Kolikor je v moji moči sem se zavzemal za to, da se Droga preseli v Izolo, saj vem, kaj lahko prisotnost takšnega gospodarskega subjekta pomeni za nek kraj ali občino. Če ne omenjam naših, čisto poslovnih interesov s tem v zvezi je ta selitev za Izolo pomembna iz več vidikov. Po eni strani se z njo umika Argo iz sedanje turistične lokacije v industrijsko območje, kar omogoča urejanje območja marine, hkrati pa se zaokrožuje območje izolske industrijske cone, saj bomo tja preselili tudi upravo podjetja in skladišča. Gre pravzaprav za poseben dogodek za Izolo. Po vrsti podjetij, ki so odšla iz te občine je Droga prvo večje podjetje, ki se seli v izolsko občino. Kaj to lahko pomeni bodo najbolje vedeli športniki, kulturniki in drugi, ki za svoje projekte potrebujejo pomoč močnih gospodarskih subjektov, nedvomno pa bo to spremenilo tudi image občine, saj gre za razvojno naravnano podjetje. Kdaj bo selitev dokončno opravljena je težko reči, upam pa, da bom šel v službo v Izolo še v tem tisočletju. 3. Če bi se Izola razdelila na štiri občine (Staro mesto, Jagodje, Livade in Korte) v kateri bi bili pripravljeni kandidirati za župana in zakaj? Kandidiral ne bi v nobeni, ker nimam takšnih ambicij in ker se mi že sama misel o nekakšni delitvi občine zdi nesmiselna, saj nas je že tako le za večjo krajevno skupnost. Seveda obstajajo različni interesi v Jagodju, Starem mestu, v Livadah in Kortah, vendar je vse mogoče reševati z dovolj strpnosti in medsebojnega sodelovanja. Problem Izole je, da bi vsak bil rad vrtnar v svojem vrtu, nimamo pa jasne strategije razvoja občine. Brez strategije pa lahko le tavamo in se zaletavamo v različne ovire, ne da bi videli, kam pravzaprav želimo. Ko sem bil predsednik izvršnega sveta smo imeli osnove takšne strategije, zato mi je žal, da sedaj nekaj takšnega nimamo več. Mi smo takrat rekli, da bomo skrbeli za infrastrukturo, tako da bi lahko intenzivneje razvijali turizem in sorodne dejavnosti. Zato smo šli v tlakovanje ulic v starem mestu, čeprav nismo imeli finančnega kritja za to, a smo projekt vseeno zaokrožili. Žal pa se je potem vse ustavilo in ni bilo drugega koraka, ki bi omogočil, da bi ti trgovski ulici res postali to, kar bi lahko bili. Skratka, brez strategije in razvojnih vizij ne bomo daleč prišli. To je tudi moja osebna želja in namig ob letošnjem občinskem prazniku. REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA Dl SLOVENIA Upravna enota Izola čestita vsem občankam in občanom ob 11. juliju, izolskem občinskem prazniku. Načelnik Branko Andrejašič dipl.jur. UPRAVNA ENOTA IZOLA UNIT AMMINISTRATIVAISOLA L’Unita amministrativa Isola porge gli auguri a tutti i cittadini in occasione deli'11 luglio, festa delComune di Isola. Capounita Branko Andrejašič, laureato in legge NAGRAJENCI OBČINSKEGA PRAZNIKA Denarno nagrado občine Izola z ustrezno listino prejme KOMORNI MOŠKI ZBOR IZOLA Zborovsko petje ima v Izoli bogato in dolgo tradicijo, v povojnem času pa je delovala v okviru ZKO Izola cela vrsta pevskih skupin. Nekatere med njimi so dosegle tudi zavidljivo raven zborovskega petja in uspešno nastopale tudi na revijah Primorska poje. V zadnjem obdobju seje število zborov, tudi zaradi padca zanimanja za volontersko ustvarjanje in poustvarjanje, nekoliko zmanjšalo. Redno delujeta zbora v Kortah in Domu upokojencev, v sam vrh zborovskega petja v Sloveniji pa se uvršča Moški komorni zbor Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. V letošnjem letu praznuje Komorni moški pevski zbor desetletnico delovanja, ki jo je pred časom obeležil s slavnostnim koncertom v izolskem gledališču. Plaketam in priznanjem, ki jih je zbor v vseh teh letih zbral na revijah in tekmovanjih seje letos pridružilo še najžlahtnejše - Zlata plaketa na državnem tekmovanju "NAŠA PESEM '97" v Mariboru, hkrati pa še dve posebni nagradi zborovodji Oskarju Trebcu, ena za premišljeno izbiro in prepričljivo izvedbo celotnega tekmovalnega programa, druga pa za najboljšo izvedbo priredbe narodne pesmi celotnega tekmovanja. Svojo bero priznanj in nagrad sedaj zbor dopolnjuje še z nagrado občine Izola, s katero jim tudi lokalna skupnost v okviru katere delujejo, daje priznanje za njihove dosežke. Zbor, ki ga od vsega začetka oblikuje in vodi Oskar Trebeč, je prvič zapel na reviji Primorska poje in odtlej na nad sto koncertih prepel vrsto skladb tujih, zlasti pa domačih avtorjev in skladb iz različnih stilnih obdobij, od preprostih priredb ljudske pesmi do najzahtevnejših del, napisanih za moške zbore. Na področju zborovskega petja uvrščajo Komorni moški zbor Izola med najboljše moške zbore na Slovenskem. Doslej so uspešno nastopili na številnih koncertih po vsej Sloveniji, patudi na Hrvaškem, Nemčiji, Avstriji in Italiji (nazadnje v Rimu in Vatikanu). V desetih letih delovanja se je v zboru zvrstilo kar nekaj pevcev, v takšnile zasedbi pa so osvojili Zlato plaketo. Zbor torej sestavljajo (od tenorjev do basov): Alojz Zorko, Tomaž Ambrožič, Danilo Japelj, Goran Trebeč, Bruno Petvar, Oskar Trebeč - zborovodja, Zlatko Kuštra, Marino Bažec, Rastislav Samotorčan, Štelio Grbec, Branko Bratož, Jože Černelič. Prvih deset let Komornega zbora Izola je torej očitno minilo v znamenju strme kakovostne rasti, ki je dosegla enega od vrhuncev prav v letošnjem letu,zato jim gre iskreno čestitati. Pa še veliko ubranega petja jim želimo in si želimo slišati! Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine gre letos v roke Vidi Orbanič, ki je po po poklicu višja medicinska sestra, zaposlena pa je v izolskem zdravstvenem domu kot učiteljica zdravstvene vzgoje. To priznanje je dobila za svoje delovanje v Društvu multiple skleroze, saj sojo predlagali prav člani Obalne podružnice tega društva, ki jo Orbaničeva vodi že deset let. V svoji utemeljitvi predloga so zapisali, da to delo opravlja prostovoljno in s posebnim žarom. In prav slednje človek pri pogovoru z njo kmalu začuti. O multipli sklerozi, bolezni, ki prizadene pretežno mlajše ljudi v starosti od 20-40 let in se kaže na številne načine, govori sproščeno, brez predsodkov, hkrati pa pove, da sama že dvanajst let boluje za to boleznijo, s katero pa se spopada pogumno in z zvrhano mero optimizma, ki ga zna posredovati tudi drugim bolnikom. Zato ni naključje, da so člani društva v predlogu za nagrado poudarili, da je za njih najbolj pomembno prav to, da je do vsakogar prijazna, da jo lahko pokličejo kadarkoli in da vedno lahko računajo na njeno pomoč. Ko so v predlogu opisali njeno delo v društvu, so za to porabili celo stran in na koncu dodali, da vseh njenih aktivnosti v kratkem sestavku ne morejo opisati. Radi jim veijamemo, ko preberemo kaj vse počne. Od tega, da povezuje in seznanja bolnike med seboj, da organizira njihova srečanja, predavanja, rehabilitacijo v zdraviliščih, sodeluje pri psihosocialni rehabilitaciji bolnikov, pomaga pri zbiranju sredstev za nakup pripomočkov za rehabilitacijo, je zraven, ko gre za pomoč na domu in obiske najtežjih bolnikov ter še marsikaj. Poleg tega pa je Vida tudi članica izvršnega odbora republiškega društva za multiplo sklerozo, predsednica komisije za stike z javnostjo in tiskovna predstavnica v uredniškem odboru društvenega časopisa. Kljub mnogoterim aktivnostim v društvu pa Vida najde čas tudi za delovanje pri izolskem Rdečem križu, kjer je članica upravnega odbora že drugi mandat zapored. Izolski srednješolci pa jo poznajo tudi zaradi njenega poklicnega dela, saj se z njimi srečuje pri predavanjih iz zdravstvene vzgoje, na raznih akcijah kot npr. tistih ob dnevu boja proti kajenju ali boja proti AIDSu. Nedvomno je priznanje prišlo v prave roke. Kaj pa na to pravi Vida sama? " Bila sem prijetno presenečena, ko sem, mislim da ravno v Mandraču, prebrala, da naj bi dobila to priznanje. Lepo se mi je zdelo, da tudi nekdo od zunaj ceni moje delo. Vendar pa naj to ne bo le priznanje meni, temveč tudi mojim sodelavcem v društvu." Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine prejme LADO ŠTRUKELJ. Lado Štrukelj je Izolan od glave do pet, vseprisoten in nenehno v lovu za časom, ki ga zmanjkuje za vse, kar si je v življenju naložil na pleča. Poleg redne službe v Ministrstvu za promet, kjer opravlja dela pristaniškega kapitana je tudi eden od ustanoviteljev in predsednik morskošportnega ribolovnega društva Menola, ki je v slabih treh letih doseglo toliko, kot nekatera društva ne dosežejo nikoli. Začeli so iz nič in danes imajo urejene društvene prostore, odlično organizirano tekmovalno sekcijo, izvrstne tekmovalce v vseh starostnih razredih in neizmerno voljo do dela vseh članov upravnega odbora in društva v celoti. Ponašajo se že z evropskimi naslovi in imajo dva tekmovalca med kategoriziranimi športniki mednarodnega razreda. Posebej ponosni pa so na mladi rod, ki z velikim občutkom za tradicijo in z željo po novih spoznanjih že nabira prve domače in mednarodne izkušnje v tem športu. Lado Štrukelj je kot tramontana. Nikoli ne veš, kdaj se bo pripodil okoli vogala z novo idejo kako razgibati mesto, kako z dobro voljo rešiti, na videz nerešljiv problem, kako ponuditi občanom in gostom še prijaznejšo in lepšo Izolo. Ko je bilo treba zavihati rokave in volontersko poskrbeti za program praznika pomladi in ribiškega praznika je bil Lado tisti, ki je za stvar prepričal majhno vojsko navdušencev, v glavnem iz svojega društva, in seveda prevzel največ bremena nase. Ob vsem tem pa nikoli ni želel v ospredje. Najraje je pri strani, kot skriti dirigent izvrstnega orkestra, toda vedno prisoten, ko partitura ne steče tako kot bi morala. Občinsko priznanje je zato tudi priznanje vsem, ki so vsa ta leta delili z njim navdušenje in dobro voljo, ga vzpodbujali a tudi pazili, da ne bi čisto vseh moči razdal za druge. Vsak človek mora, kdaj pa kdaj, poskrbeti tudi zase. KRISTINA FILIPČIČ IZOLA JE CISTO DRUGAČNA N A JML A J Š A IZOL ANKA Marchesan Concetto - Večo Kuko, najstarejši Izolan. V dneh ko smo pripravljali tole prilogo smo pri Nedi Božičevi z izolskega matičnega urada skoraj vsak dan preverjali, če imamo v Izoli kašnega novorojenčka več, iz bojazni namreč, da ne bi spregledali rojstvo novega najmlajšega prebivalca naše občine. Pa je bila naša skrb odveč, saj je mala Kristina Filipčič že od 27.junija 1997, ko seje rodila v izolski porodnišnici, najmlajša prebivalka občine Izola. Poleg tega pa je Kristina tudi prva Izolanka nasploh, kije na svet privekala v novih bolnišničnih prostorih na hribu (od 17.junija) in do dneva, ko gre tole pisanje v tisk (8.julij), tudi zadnja. Ko smo Filipčičeve obiskali na njihovem domu v Simonovem zalivu, kjer živijo v dvosobnem stanovanju je Kristina spala, prijazno pa sta nas sprejela njena mamica Snježana, kije sicer zaposlena v pralnici Hotelov Simonov zaliv ter devetletni bratec Denis, ki je letos končal 2. razred Oš Vojke šmuc. Njen očka Darko, ki je sicer natakar v restavraciji Idila, pa je bil tedaj v službi. Verjetno bi se tudi on, prav tako kot njegova žena, malce začudil, daje njihova Kristina edini dojenček, ki seje v Izoli rodil v zadnjih dvajsetih dneh. Mama Snježana nam je povedala, daje bila Kristina ob rojstvu težka 3,95 kg ter dolga 54 cm, da je porod potekal brez težav ter da je osebje v novi porodnišnici zares enkratno, pa tudi o razmerah v novi porodnišnici se lahko izrazi le pohvalno. Dodala je še, da ji je bilo morda le malce dolgčas tiste dni, ko je bila sama v sobi in je Kristina spala, pa seji je k sreči kmalu pridružila še ena porodnica, tako, da sta lahko malce poklepetali. Ob odhodu iz porodnišnice pa jo je zdravnica pobarala, kdaj se spet vidijo, kdaj bo povila še tretjega otročička, ampak Snježana pravi, da sta ji dva že čisto dovolj in s tretjim zagotovo ne bo nič. Ob fotografiranju je mala Kristina pogumno pogledala v objektiv, mi pa ji lahko le zaželimo, da bo prav tako pogumno zakorakala v življenje. Rodil se 8, decembra leta 1902. Takrat je nad Izolo vihrala avstroogrska zastava, čeprav je bil živelj izključno italijanski - v glavnem ribiči, kmetje in trgovci. To je bila njegova prva domovina, potem je prišla Italija, nato Jugoslavija in zdaj živi v Sloveniji, ne da bi svoj dom premaknil več kot 100 metrov od izolskega mandrača. Concetto je bil ribič, Kaj pa bi drugega lahko bil. Če ga danes povprašate o tem, kakšno je bilo življenje ribičev takrat, ko je moral z očetom in stricem na morje rad pove, da so šli na jadra tja do Kvamerja. En dan so potrebovali do tja, en dan nazaj, vse skupaj pa za nekaj gajb rib, ki so končale večinoma v tržaških ribarnicah. "Tisto kar je ostalo, v glavnem sardele, smo prinesli domov, daje bilo kaj za pod zob. Ja, takrat je bila res revščina", zna povedati. Rad se spominja stare Izole, množice trgovin, gostiln, delavnic in hlevov, ki so bili v kleteh starih stavb. "Tukaj je bil mesar, tam zraven zelenjavar, malo naprej so prodajali premog, tukaj pa je bila derifa" zna še danes povedati in pokazati Večo Kuko, ki jih bo letos decembra naštel natanko 95. In vse bolj žalosten je, ker ni več nikogar iz njegove generacije in ker odhajajo tudi tisti iz generacij za njim. "Starih Izolanov ni več, so le še tisti mladi, rojeni 1920-tega in še kasneje", rad potarna, ko pa sonce posije v ribiško ulico in ko zadiši po poletju rad pride na svetlo. S paličico hitro ubira stopinje po Sončnem nabrežju in pravi, da jih bo dočakal 100 in še več. "Prvih 100 je menda najtežjih" se rad našali. P.S. Pred tremi leti so mu podelili naziv častnega župana Ljubljanske ulice. Čeprav je naziv dosmrten se ga bodo letos spomnili in še enkrat potrdili, najverjetneje na dan Ribiškega praznika. Stari kapitan si to tudi zasluži. Od nekdaj so bili prazniki in od nekdaj so ljudje nekaj praznovali. Beseda praznik ima v sebi nekaj veselega, slovesnega in takni naj bi bili prazniki. Pa se vendarle zgodi, da gredo nekateri prazniki mimo nas, ne da bi todno vedeli, aesa bi se morali veseliti in kaj bi morali praznovati. Tudi z izolskim obdinskim praznikom je bilo b nekaj let tako, da je bil pravzaprav vsem odvea. In vendar smo pogrešili dan, ko bi lahko ponosneje kot sicer rekli, da smo Izolani oziroma prebivalci izolske obdine. Ribi ki praznik je veselica, obainski praznik pa je vendarle tudi priložnost za resnejši pogled nazaj in naprej. Takjen praznik potrebujemo, pa naj bo kadarkoli B. No ja, saj je tudi 11. julij disto simpatiden datum. Za praznik je namred vsak dan pravi. čestitajmo si, Izolanke in Izolani. urednttvo ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU PORTOROŽ Zaupali ste nam Izolo, njeno obalo in parke, ceste in ulice, staro mesto in razvijajoče podeželje. Živimo v lepem mestu, zato ga vsak dan obrišemo in pripravimo za nov dan, razcvetimo parke in razkrijemo dno obrežnega morja. In veseli smo vsakokrat, ko ugotovimo, da ste nam, Izolanke in Izolani, v pomembno pomoč in da je naša občina iz dneva v dan čistejša in lepša. Ob občinskem prazniku Vam zagotavljamo, da ne bomo izneverili Vašega zaupanja in da bomo vsi skupaj, z vsakim dnem bolj prepričani predstavili naše lepo mesto: To je naša Izola, mesto z nasmehom. Kolektiv JP Komunala Izola MORDA PA LE NISTE VEDELI ...o 11. juliju-prazniku občine Izole -daje povojna oblast določila 11. julij za praznik občine Izola zato, ker so na ta dan leta 1943 delavci v tovarni Ampelea pod vodstvom KPI organizirali protivojno stavko, v kateri je policija aretirala 30 delavcev, med katerimi so bili Emilio Pustetta, Giovanni Chelleri, Elda Dagri in Caterina Meniš. Sicer pa segajo začetki delavskega gibanja v Izoli že v leto 1874, prva delavska čitalnica "Gabinetto operaio di lettura" pa je bila ustanovljena 1. 1895. V zadnjem času je večkrat slišati, da je praznik povezan z odhodom večjega števila Izolanov v partizane 1.1944, vendar je stvar vredno preveriti. ... o zakladih - da skušajo Kortežani že nekaj stoletij na Kaštelirju najti Atilov zaklad. Primeren čas za kopanje je le vsakih petdeset let, delo pa mora potekati po posebnih pravilih, kot naprimer : kopači morajo na delo gred sončnim vzhodom, na tešče, morajo pri delu molčati in podobno. Ce seje kdo od njih pregrešil je bilo priložnosti konec za naslednjih pet desetletij. Očitno še nikomur ni uspelo držati se vseh "regol", bo pa, kot pravijo, kmalu spet priložnost za to. Kortežani pa so zaklade radi iskali tudi na drugih krajih. ...o štrigah in štrigonih - daje bilo nekoč verovanje v čarovnice - Strige še posebej razširjeno v Šaredu, kjer naj bi jih bilo kar pet. Ena izmed njih naj bi imela celo repek. Malijčani pa naj bi menda čaranje in čarovništvo odklanjali, zato so jim v sosednjih vaseh pravili štrigoni. Sicer pa so bili ljudje zelo vraževerni tudi v mestu, kjer je živelo več magov. Ljudje so se k čaranju pogosto zatekali iz strahu pred nevihtami. ...o zdravilnih "metodah" - V Šaredu so s čaranjem tudi zdravili, uporabljali pa so tudi druge "metode". Slepiča so se lotili tako, da so v bolnikova uhlja naredili zarezo, da se je pokazala kri. Angino so zdravili z ruto, ki so jo položili bolniku na vrat. Bolnik je moral dva do trikrat pomigati z glavo in bolečina je izginila. Majhne otroke z napetim trebuščkom so vzdignili za noge, da so imeli glavo navzdol in jih zavrteli. V Kortah so tistim, ki sojih doletele prebavne motnje oz. zaprtje dali piti vodo z zmletimi in pretlačenimi zrni. To pa niso bila kakršnakoli zrna, temveč so jih dobili iz zadkov potočnih rakov. V mestu pa je bilo popularno zdravilo iz grape in medu, ki so ga uporabljali za zdravljenje bronhitisa in podobnih bolezni. ...o izolskem termalnem kopališču -daje sredi prve polovice 19.stoletja dobila Izola svoje zdravilišče z žvepleno vodo, s katero so zdravili kostne in kožne bolezni, srbečico, bolezni jeter in črevesja. Izvir je bil kar močan, voda pa je imela 21 stopinj Celzija, radioaktivnost vode pa je dosegla 101 enoto Mache. Vodo so Izolani tudi pili. Zgrajeno je bilo tudi kopališče na Skalah pri Sv.Petru (San Pier), ki pa je začelo po letu 1870 propadati ter bilo leta 1878 že porušeno, najbrž zaradi miniranja pri gradnji tovarne Roullet & Co.. Od tedaj zdravilišča v Izoli ni bilo več, se pa danes spet pojavljajo ideje o iskanju tople vode na tistem mestu. ... o beračenju - da je leta 1924 izšel odlok, ki je dovoljeval beračenje le tistim revežem iz Izole, ki so imeli občinsko dovoljenje za beračenje. Red je red. 1379-1991 Podjetje DELAMARIS konzervna industrija d.d IZOLA TovarniJka 13, 6310 Izola, telefon: (066) 67 566,telefax: (066) 67 619 Delamaris iz Izole Vam iz svojih mrež ponuja novo ribjo dobroto, ki ji ne boste ušli: TUNINA PAŠTETA Poleg tega Vam to podjetje z bogato ribiško tradicijo od leta 1879 omogoča zdravo prehrano s svojimi kvalitetnimi izdelki mešanih ribjih konzerv z zelenjavo, ribjih paštet in sardin iz Jadranskega morja. BOGASTVO IZ MORJA DELAMARIS IZOLA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM IZOLANKAM IN IZOLANOM! r ^^^ODeinsKem^prazniKu ! Veliki trg 3,6310 Izola, tel.: 066 / 62 033 Gostilna "Ribič" IZOLA sodi med gostišča, v katera se rado vrača veliko gostov. kB ti//}. >■ Priporočamo se za obisk trgovsko podjetje Soča d.d. Koper s svojimi prodajnimi centri in prodajalnami čestitamo Vam ob prazniku občine Izola! Soča misli na vas! Drevored 1 .maj 4a / Izola / tel.: 67 - 050 APK Simonov zaliv, Morava 25 / Izola Ok tfacAAtkm pmzniku/ hmAtmtr ifiw t&čmm ! Miro, Nataša, Alenka Wt\ IfflP§0 EHCULCD DIR! DMMJSll fMMME V Izoli je že veliko objektov, ki so nam jih stanovalci zaupali v upravljanje. Njihovo število se še povečuje, saj kot koncesionar s svojim delom izboljšujemo kvaliteto bivanja stanovalcev. Skrb glede vzdrževanja stavb je tako naša. S prenovami objektov (na slikah je objekt v Cankarjevi ulici pred prenovo in po njej) pa tudi izboljšujemo videz mesta. Naša naloga je torej skrb za boljše in lepše življenje v Izoli. Trudimo se, da bi nam to kar najbolj uspevalo. Vsem občanom Izole voščimo za praznik ! STAVBENI SERVISNE STORITVE DOO, KOPER Vsem Izol anom iskrene čestitke ob občinskem prazniku. p|-- BIROGRAFIKA La bori POSLOVALNICA IZOLA / LEVSTIKOVA 1 / tel.: 67 780 TISK in FOTOKOPIRANJE (Simonovi! zaliv HOTELSKO TURISTIČNO POD|ET|E SIMONOV ZALIV m /CAR NARED/MO, //ARED//UD ZmUJO /VA/VAŠE