O LA S SVOBODE
HliOVKNHKI TEDNIK b lonm diufumi

Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI;
"OD BOJ* DO ZMAGE"!		. ~ A	"KDOR ME MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0")
Štev. 48 1		Chicago, 111.	L decembra 1905 Leta IV
Razgled po svetu,
RUSIJA.
Ru«kl proletarcl bo zopet zmagali. 1200 mornarjev, kateri se bo nedavno v Kron« tad tu uprli, bo pomllofrčeni In osvobojeni. Ko se Je raznesla novica, da bode veČina upornikov usmrtenih, sklenili eo ruski delavci v Petro gradu zavzeti se ta svoje brate mornarje. Proglasili bo tekom 48. urah splošno stavko, zahtevajo« brezpogojno osvo-bojenje mornarjev-upomikov v Kron-stadtu, prekllcanje vojnega stanja na Poljskem, In pa osemurni delavnik. 10,000 delavčev ne je udeležilo stavke. PrveJ zahtevi se je ugodilo, druga in tretja P* Se ni rešena Delavci se so sicer vrnili na delo, a zagrozili so da proglase 9. Jan. 1906 splošno Btavko. In ako bode potreba nastopili z orožjem proti carskej moči. Oni zahtevajo prosto ljudBko vlado na podlagi splošno enake volilne pravice.
PetrogTadskl stavkarski odbor Je razglasil poziv na vbo aramdo, poživljajo« vojake pridružiti se revolucljo-nnrskej armadi.
V Pernawu so socialisti vdrli v estul-čko cerkev in vrgli sveščenlka raz pri-žnlce, ko j i Je prldlgoval zoper revolu-cljonarce, vernike pa izpodill ia cerkve.
Kmetje v centralni in jugovzhodni Rusiji se puntajo; VBtaJo se Jako širijo. V okraju Suša. vojaštvo ni zmožno za-trett vstaje. Cela severna polovica okraja je v rokah puntarjev, mužlkl plenijo in požlgajo.
Kmetčkl zbor koji uprav Bedaj zboruje v Moskvi je sklenil, pozvati narod Bkoz razglas, tako dolgo davkov ne plačati, dokler se vbo prenaredbe ali reforme ne upeljejo. 28 nov. bili bo aretovani predsednik in vsi odlični člani kmečkega zbora v Moskvi, mej temi tudi skladatelj Igre 'Izvoljeno ljudstvo' Clrlkow.
Mornarji v Bevaatopolskl lukl in pa vojaki polka "Brest" se so uprli, ter pridružili revolucljonarjem. Mornarji bo bili vže dlje časa nezadovoljni vsled prldržavanja v službi. Odslužili so že davnej svoj čas, a ker vlada v sedanjem čaBU potrebuje mnogo vojakov, pri-državala Jih Je še vedno, na kar se bo spun tali.
Brzojavno Be poroča iz Sebastopola da se Je vse možtvo črnomorskega bro-dovja spuntalo. Pridružili se bo tudi drugi vojaki. Podadmlral Čuknln Je v vellkej zadregi. Vojaštvu, kar se ga tam nahaja, ne upa se več zapovedovati straha trepetajoč pričakuje lojalnih vojaških čet, s kojiml bode napadel upornike. Skušal se Je že lepim potom pogoditi z uporniki ter obljubil, da bode car ugodil valm njihovim željam. Ali uporniki se ne dajo več slepiti In so mu kar naravnost odgovorili: Mi carju ne verujemo več. Mnogo častnikov so razorožili in odpodlll, 42 Je bilo ustreljenih. Glavno ulogo punta igra častnik Smidt, katerega bo uporniki izvolili admiralom nakar je prevzel poveljstvo na ladji "Očakow". Meščanstvo Je v velikem strahu in mnogo Jih je pobegnilo Iz mesta, daklravno uporniki niso Se provzročlli posebnih nemirov.
Znani barbarski krvnik kozaški gen. Alekslew, postal je žrtva atentata, koji se Je včeraj zvršll v Waršavl. Tri-Je nepoznani bo napadli generala v njegovem stanovanji, in ga ustrelili.
Sergius Sewlč nekdanji urednik new-Jr»r*kfgft Usta "Volkszeitung" Je odpotoval v Rusijo. Wera Sasullč, katera Je pred leti odstranila očeta generala Trepowega. se nahaja v Petro gradu. Pater "dapon" voditelj demonstranclje 22. Jan. t 1. Istotam. Znani poljski socialdemokrat Golde Je bil v Waršavi ustreljen.
Vposlenl na poštah, in brzojavlh po vsej deželi so prenehali z delom.
Grof Vite Je odstavil 11 gubemator-Jev, v katerih okrožju so bili žldje najhujše preganjani. Nadalje namerava vlada obtotltl vrhovna gubernatorja v Tveru in na Finskem, češ, da sta kriva vstaje. Vsled pomlloščenja je Gorki dobil pravico bivati v Petrogradu, kjer sačne 1. Januarja iadajatl *elik politični časopis demokratične amerl.
AVSTRIJA.
Kri za splošno in enako volilno pravico
Boj za splošno in enako volilno pra-vlco je krščen s krvjo. Nedolina kri je morala teči, ker ao mogotci v tej državi tako zaslepljeni, da ne razumejo gromovitega glasu časa, razlegaj očega se od dežele do dežele in od mesta do mesta, zahtevajočega najprvotnejše pravo, brez katerega Je vsako drugo pravo samo meglena podoba; ker ne razumejo glasu, budečega naroda na severu in na jugu in napovedujočega boj, ki ne more končati drugače, kakor z zmago.
Mirno bo začeli avstrijski delavci boj za enako volilno pravico. Mogočno ali
v bčudovanja vrednem redu so demonstrirali po vseh mestih za svojo zahtevo. Imeli bo samo en namen. Hoteli so pokazati vladi in privilegiranim mogotcem, da so na svetu, da tirjajo svoje pravico In da nočejo biti slabejšl kakor delavci po drugih civiliziranih državah, kakor celo v Rusiji ln na Ogrskem. Samo s svojim številom ln z lmpozan nostjo svojega nastopa so hoteli manifestirati, da bi izpregledale slepe oči in da bi ae Iztreznlll nejasni možgani. Ali s surovo močjo bo posegle nerodne roke vmes ln v grozi bo hoteli zadušiti zbujeno voljo narodov.
Povodom otvoritve državnega zbora na Dunaju dne 26. nt>v„ demonstriralo je do 200.000 delavcev v prid splošni vllllni pravici.
Ustava na Turškem.
Podelitev ustave na Ruskom ln v črni gori je napravila na sultana tak vtlBk, da se Je baje že posvetoval s svojimi ministri, aH bi ne kazalo tudi v Turčiji izdati kako ustavi podobne na-redbe, da ae preprečijo že v naprej uplivl, ki bodo vsekakor segali lz Rusije In Črne gore. Ministri pa so bili po večini proti ter so opozarjali sultana na velke Izgrede in klanje Židov na Ruskem kot posledico ustave. In buI-tan se je vdal, da oatano Turška edina absolutistično vladana država v Evropi-
ZVEZNO BRODOVJE PRI OTOKU MYTILENE.
Osein vojnih ladij doepelo Je k otoku Mltylene ob 8. url zjutraj 27. nov.
Admiral Ritter von Jedlna v družbi avstrijskega konsula sta šla v državno hlfio, In podala governorju ultimatum. Ker pa governor nI ugodil nju zahtevam, bo iz zveznih ladij ob 1. popoldne izkrcali 500 marlnerjev In zavzeli dohodninske ln brzojavno urade, ker turška vlada nI hotela, privoliti finančno kontrolo velesilam čez Macedonljo, Jo morajo velesile prisilil v to, seveda v nejno Izgubo.
40,000 DELAVCEV ZGUBILO 8TAVKO.
Brzojav iz Berollnji z dne 28. Nov. naznanja, da so delavci v Turinginu zgubili stavko, ln so vrnili na svoja mesta na delo.
Delavci v predllnih tovarnah bo prosili za povišanje dnevne plače, plača Je v istinl bila tako pičla, da se niso mogli pošteno preživeti.
Delodajci celega sveta mislijo, da si morajo delavce podvreči, ln Jih prisiliti delati za vsako še tako pičlo plačo katera se nJim zdi prav, ne glede kako se preživijo. Vbo to pa pomaga socializmu do vzvlŽka. ako se sili delavce do njih lastnega prepričanja.
Italija.
V	SpezzlJI, glavni postaji Italjanske mornarnlce Je policija zaplenila proti-militarizne razglase, v katerih se poživlja vojake pobegniti, ter se odtegniti vojaškem sužonatvu. Enaki roigla-bi bo širijo po VBej Italiji.
V	vaeh zvezdarnlcah kraljevine se Je 27. nov. zopet zaznamoval potresni su-nek. Katedrala v Ariano Je zdatno poškodovana.
Italjanskl kralj In kraljica ata obiskala pokrajine v Kalabriji od potresa prizadetih.
Vas Rocca de Loraggto je zemeljski plaz popolnoma porušil.
Socialna zmaga.
V	SL Helena iyi Angleškem popolnoma katoliško mesto, eo prt zadnjih volitvah zmagali socialisti, ter taaedli vse urade, napram strastnemu pritisku In agitiranju od vseh farjev, razum
enega. Tudi katollfianje še so naveličali življenja pod vednlm pritiskom od strani farjev in*"sv. cerkve.".
Francoska vzdržuje nad 20,000 poeto-pafiev.
Ravnokar izšla policijska statistika v Parizu kaže, da Je na Francoakem nad 20,000 postopačev. To se reče 20,000 individualov brez domovanja, strehe ln dela. In vendar spijo, so oblečeni in nasičeni, aeveda na račun svojih sodržavljanov.
8TROJ ZA IZDELOVANJE KRUHA.
"Dally Mall" iz Londona poroča s 26. nov. o stroju za Izdelovanje kruha, kateri melje žito in deli kruh ob enem. Sedaj postavljajo tovarno opremljeno z takimi stroji ki bod* izgotovlla 800,-000 hlebov kruha na dan, ob enim je znižala ceno "kruhu dva funta In pol hleb od 10. na 6. centov. Delo Je vse automatlčno, in potrebuje še manj delavcev kot mlin, in peki. Kam pa s temi?
Zopet milijoni za velike podjetnike, male podjetnike pa naj vzame hudič. Tak Je današnji krivični kapitalistični
sistem.
Ameriške vesti.
80DRUG JAKOB POLANSEK MRTEV.
Kakor se nam porbča Je 27. nov. v bolnišnici umrl Bodrug Jakob Polan-fiek, doma is Česnjlce pri Kamniku.
Pokojnik Je bil tih tlovek ln je s bvo Jlml skromnimi močmi vedno podpiral delavstko organizacijo.
Komaj SeBt meseSB* odkar smo pokopali njegovega brata Jožeta, kojega truplo bo našli v člkaškl reki. Sedaj umrli Jaka pa Je hudo žaloval po bratu, kar mu Je najbrže škodovalo in Hpravilo v prerani grob.
Jakob Polanšek je bil član društva "Slavije" S. N. P. J., okolu 38. let Btar ln samec. V Ameriki zapušča enega brata, ln v stari domovini enega.
Lahka mu žemljica v tujini!
$1,600 V PETI DESNE ŠKORNJE.
Ruski-Nemec pobegnil Iz Odese skoz Sibirijo, z .nevesto in .denarjem katerega Je dobil za farmo,, v Ameriko.
V Boston Je došel 25. nov. iz Odese Bkoz Sibirijo ruSkl-Nemec Friderik Remfer, z cvetočo neveBto ln z $1,600 ameriških "grlnbankovcev" v peti desno škornje.
"Odesa je pravi pekel," rekel Je Remfer. Nemci Imajo VBa zemljišča, Žldje pa veB denar. In vendar bo 2ldJe kojl začenjajo vbo Btavke ln punte, Rusi so Jlin pa pridružujejo. Včaal morijo vojake, včasi pa tudi eden drugega, a navadno obsodijo mirne Nemce."
Remfer Je ruski Nemec, pripovedal Je nadalje kako Jo Je lz Odese popihal, žena njegova Je tudi Nemka, in Bta se poročila v Odeal dva dni pred begom.
Remfer pravi, da Je Imel bogato kmetijo obsežno 1000 akrov vredna $10,000, ali vse kar Je mogel sedaj za njo dobiti Je $1,600 tako nenaseljena In opuščena da Je dežela. Remfer je došel v visokih ruskih škornjah, v peti desnega škornja pa Je imel vdelanih $1,600 ameriških bankovcev. Sedaj gre v Mlnnesoto kjer se nahajajo prijatelji njegovi koji mu bojo pomagali do novega življenja, z denarjem pa upa dobiti dobro farma ter pričeti novo življenje v svobodni deželi.
Chicaški lupan.
Zupan Dunne pridlguje svojim meščanom, da Je "municipal ownership" nemogoč dokler so taki zastopniki v mestnem odboru, kateri tej ideji nasprotujejo.
Nadalje pravi lupan Dunne, da *> banke, časniki ln sodišča tudi temu nasprotne. In, da so časniki podvrženi bankam, aodliča pa časnikom.
Tako jo torej In nič drugače, narod bode dobil 'municipal ownership" kadar bode Izvolil socialiste v vse u rado in ne prej. Socialisti niso pod kontrolo ne bank ne časnikarjev in
BOdlŠČ.
Strašen vihar.
Eden najstrašnejših viharjev Je divjal zadnl teden na velikih mlšlgan-sklh jezerih. Dan za dnevom prihajajo grozna poročila is Duiuth, Mlnn. Več ladij bo Je potopilo, veliko jih Je poškodovanih, šest pa se jih pogreša. 17. mornarjev ladje "Mataafa" Be je z ladjo vred potopilo, drugI se so rešili. ;
Žalostna poročila.
FolicljBkl načelnik Collins, Je dobil poročilo po katerem se je od 24. jul. t. 1. od prlčetka njegovega urndovanja v Chlcagl pa do danes, usmrtilo 158 osob; 108 Je pa založenih umora in Izročenih višjim porotnikom.
Marshall Field ml. umri.
Marshall Field ml. Je 27. nov. ob >45 url popoldne z "bugeom"' na listnicah izdihnil svojo dušo.
Čudni res, bo ljudje danes ua sveti. Najprvo si gre za kako malenkost vzeti življenje z revolvjerem "za Salo" ko je pa le treba umreti kušuje lea nu katerem je podoba križanjega, ker su mu smilijo miljonl katere zapušča, da Jih nemore vzeti s seboj.
Jezuvitje prihajajo.
V vetrovnem in pregrešnem mestu Chlcagl »o bode ustanovilo novo ..e zuvitaruko vseučilišče, I11 su zvezalo z Jezuitsko cerkvijo. To novo podjetje kutarjev bode stalo 20 mlljonov tolarjev.
1'ouiuože vanje črne Žandarmariju z koz jezuite se od katoliškega kteruua z veseljem pozdravlja. Jezuvitje povsod dobrote delijo kamor pridejo, lu prostora je za njo dovelj v Ameriki, tako se Je Izrazil rektor P. A. McLou-ghlin; ln bedakov tudi več kot dovelj kateri Jih bodo podplruli v poueumue-vanju ljudstva.
Konec potovanja.
Josef Falcon Jo došel v Chicago pred tremi leti iz Češkegu. V domovini pa jo ostuvil mlado ženo ln dva nedorasla otroka, bil Je navaden delavec in toraj moral varčlti ako je hotel dobiti družino za seboj. Z tem denarjem katerega Je Falcon hranil v ta namen ln zraven stradal, so ga pa pokopali zadnl pondelek.
Zadnjo soboto dne 25. nov. ko je šel Falcon iz dela domov naletel je na gručo ameriških "hoodlums'" vogalnih capinov, kateri nikdar druzega no delajo, po dnevu postavajo po sa-loonlh, ob večerih pa za vogalih n stranskih ullcnh prežeč na neBrečno žrtev.
Kden izmed 4?ruče ho Je nalašč ob Falcona spodtaktnll, le ta pa je nekaj odgovoril v češkem Jeziku, nato so ga lopovi napadli s kamenjem ln pobili kot psa.
Sedaj so eni Izned njih v ječah aH njih obsodba, makar tudi vešala ne prinese veselja na dom vdove ln sirotam na Češkem.
ITprav taka se godi po vslh stranskih ulicah, razven par v glavnem vrtincu kjer še pljuniti človek nemne na tlak. To Je uprav škandal dana šnjega sistema.
Mula ali Človek?
Ako opazujete, videli bddete sprevodnika ali konduktorja na pouličnih železnicah, sem ter tje Jesti pri delu, ko Be vozovi premikajo In ob enim konduktor pobira voznlno. Ali Bte 2e kedaj videli mulo Jesti In vleči svoj voz ob enem? Ne, nlgdar. Kapitalisti ne zahtevajo od mule da naj dela brez da Ji dajo čas za žretl, pač pa od človeka: In kateri Je danes večji suženj, mula aH človek? Oni rešpektlra-Jo četveronožno žival. "See!"
Zopet eden.
Senator Burton lz države Kansas je bil 26. nov. le na drugi Inštancl obsojen radi sleparstva. Ako se ga zbornica ne vsmlll, kar pa bode najbrfe u-pllvalo, nosil bode tudi "gospod" Burton, eden najuglednejnejših senatorjev, številko in pisano obleko.
Burton Je' praktlciral "Puli" v glavnem poštnem uradu na uslogu SL Loulški Companlji "Get-RIch-Qulck".
Governor države Arkansas aretiran.
Governor Davis In bivši državni poslanec II. A. Dinsmore se Bta, 27. nov. v Fayettvllle na hodniku Washington hotela stepla posledica pretepu pa Je bila ta. da sta bila aretirana.
Oovernor Davis je prišel ob svojo palico katero Je zlomil na glavi po-slančevt. Dlnsmore je pa potegnil, po ameriški šegi revolver, toda streljal ni, ker bo ju oba med tem časom pograbili In vtaknili v zapor.
Ameriški guslarji.
Delodajalci guslajo unljskem delavcem da so naj varujejo socializma. Seveda, gospodje kapitalisti dajejo Bvojlm sužnjem vedno dober Bvet — dober svet za gospode, linijski delavci, ali kedaj pomislite zakaj so ti gospodje kapitalisti tako boje da bi rl postali socialisti? Ali bo Vam ne razjasni. da kar oni želč Je dobro za njš ne pa za vas? Malo več samostojne misli In nekoliko več svobodomiselnega čtlva pomaga do velikega vspe-ha.
Mornarji na prevozni ladji se uprli.
Tudi ameriški mornarji se bojo polagoma napasll duha svobode lz pre-komorBkih dežel. Uprli bo se 28. nov. na prevozni ladji Haddon Hall v San Pedro zalivu pri Lob Angeles Cal., kapitan Dakln Je bil primoran prositi vlado pomoči, da so Jih zopet ukrotili ln odpravili na odprto morje. Seda) oflcljall stražljo delavce na ladji, na odprtem morju. Ako jim bode to pomagalo.
Zopet katastrofa na železnici.
Strafina neBreča se Je dogodila 27. nov. na železnici blizu Lincoln, Mas«. Ekapresnl vlak bostonske proge Je zavozll v zadnji del nekega lokalnega vlaka.. 19 oseb je pri tej nesreči zgubilo življenje, nad 30 je pa težko ranjenih. Megla Je bila vzrok nesreči (?)
Rockefeller.
\Vm. A. Morgan, neki prejšnji glavni ravnatelj Standard Oil Co. Je bil od državnega odbora, kateri Je obrtnlj-' sko metodo Standard Oil Co. prel-skal, bil zaslišan kot priča, ter Izpovedal. da se družba poslužuje goljufivih mer, da stem Bvoje konkurente prežene. VBak Bod St. Oil do. Je za 4 do S galonov prikrajšan.
Kako bi pa Rockefeller zamogel darovati toliko Bvote za cerkve, ko bi ne slepa ril.
Verska dvomijlvost.
23 let stara dijakinja Be Je v Wlnno-ni, Mlnn., usmrtila. Zapustila Je llat v katerem Izjavlja, da Jo Je verska dvomijlvost dovedla do obupnostl.
Vellkš stavka.
StAvka voznikov v New Yorku se širi. Število stavkarjev Je danes naraslo na 16.000 mož. Stavkarjl zahtevajo unljsko delavnico (closed shops).
"Apostol" Dowle zopet doma.
Apostol, Elija II. ae Je vozil Bko« Chicago 28. nov. zvečer, ter dospel v svoje sv. mesto Zlon o polnoči Istega dne.
"Sv. Elija" namesto v ognenem vozu, vozil Be je v lepo opremjenl Pullman "carl".—"Ranger"'.
Svojo zasebno kora, s katero Be Je pripeljal lz Zlona 6L 2 is stare MeksI-ke pustil Jo Je v New Yorku, ter se potem peljal z prvo Imenovano po Nickel Plate z tovornim vlakom.
Kakor drugi parasltje, tako tudi sv. Elija odira uboge sužnje do kosti *a-denar sam pa se vozi in živi kot kak kralj na račun zatelebanega ljudstva.
Nafcnanje Tsem t. gg. naročnikom in dopisovalcem
Vsi dopisi, denarne posiljatve itd. naj se pošiljajo na sledeči naslov. "Glas Svobode" (557 W. 18. Str., Chicago, 111.
Z bratNkim posdravom
UprannAtvo in uredništvo "GLA8 SVOBODE",
_t___...
Pod novim oriom, I -j
Zgodovinska povesi. •> Ponatis iz "Slov. Naroda" #
DRUGI DEU VI.
Mol£6, a 2 največjo pozornostjo Bta sledila Damjan in Konrad tem besedam marSala Marmonta. Ta Je Se vedno hodil po sobi aemlntju. Zdaj He je ustavil.
. — Rekel sem že, da vam prinafiam pribodnjost. Avstrija vas Je uničevala, odkar Je Rudolf Habsburški premagal krasnega Junaškega Otokarja, kralja čeAkega In slovenskega. Od tedaj ste bili izročeni trajni in sistematični por-sekucijt. Avstrija vas ni samo Izkoriščala, skušala vas je asimilirati 2 Nemci, teptala je vaše običaje, vodila Je )(rutp vojno proti vašemu jeziku, proti vašim nazorom In navadam in vedno In vedno segala v zasebno življenje naroda. Vaš greh je. da se nlBte branili. Jaz vam ne bom uslljeval novega jezika, nego spoštoval in p6speševal vaš jezik; jaz vam ne bom uslljeval novih običajev, marveč storil, kar se bo dalo, da zamorete živeti svoje narodno življenje. Velika naloga vas čaka: iz vas mora Iti luč pros vete ln na-predka po celem jugu, vi ste poklicani, da vsbudlte ves Balkan v novo narodno, politično ln kulturno življenje. To je sveta misija, ki je vara poverjena! Pogoj za Izpolnitev pa je, da prebudite avoj narod Is spanja in ga naredite sposobnega za izvršitev te naloge.
Maršal Marmont, ki je doslej govoril Jako glasno, Je položil svojo roko Damjanu na ramo in tiho skoro šepetajo dejal:
Ko je kralj Ludovlk XI. obsodil vojvodo de Nemours na smrt, je ukazal, postaviti vojvodove sinove pod smrtni oder. Očetova kri Je močila o-troke. Kar je krivično storil legendarni tiran, to dela tudi zgodovina, a po pravici; kri in solze sinov močijo gro-bovo tistih očetov, ki bo se Izneverili svojemu narodu ali ga prepustili njegovi usodi.
Mogočen je bil utis maršalovih besed. Starega Damjana so te besede ta ko pretresle, da nI mogel ničesar odgovoriti, a rosne njegovo oči so kazale, kako mu je bilo pri Brcu. Maršal mu je segel v roko ln Je rekel:
—	Poklical sem vas, ker vem, da ne spadate med tiste, ki pravijo: Kaj me briga, kako bo, kadar mene ne bo vefl med živimi. Kdor tako govori, Je egoist, ki se ne meni kaj bo iz njegovih ln njegovih rojakov otrok in potomcev; tako govori le zaničljlv človek, kajti zaničljlv Je vsak, kdor ve, da postanejo tujci gospodarji v njegovi domačiji In lastniki njegove zemlje In njenih zakladov, da postanejo njegovi sinovi in njih potomci hlapci teh tujcev in se končno Izgubo — a vendar ne stori ničesar, da to ubrani. O vsa pa vem, da niste takih misli tn zato iščem vaše pomoči. Za zdaj ne moremo dosti storiti, ali kar dosežemo, bo na korist potomcem. Ena generacija mora delati za drugo. Za prihodnjost se sade drevesa, za prihodnjost bo grade hiše, za prihodnjost se dajejo postave, za prihodnjost se vzgaja mladina. Kar je danes, Je posledica preteklih In obenem vzrok bodočih dni. Ni vas Je, da poskrbite, da bodo bodoči dnevi za vaš narod lepši, kakor so bili pretekli.
Maršal si je nekoliko oddahnil potem pa dal Damjanu in Konradu roko, rekšl:
—	Sedaj pa pojdita. Povedal sem, Ttar sem imel povedati, ln upam, da nisem zastonj govoril. Na svidenje! Tiho sta odšla Damjan in Konrad ln nista zapazila, kako je major baron Lucien odskočil od vrat, pri katerih Je prisluškoval, niti Bta čuta njegovega šepetanja; Monsieur d'Auchy ml bo pač lahko hvaležen.
Ko sta pa prišla Damjan in Konrad na Mestni trg, se Je Damjan obrnil proti škofiji, snel klobuk ln prav od srca zaklical: — Blagoslovljen beli tvoj prihod!
VII.
Lubljana Je imela troje družabnih središč: Filharmonlčno društvo, stre-liško društvo ln kazlnsko društvo. To zadnje društvo — nekaka čitalnica — je imela v gledališču dvoje sob v najemu, sicer pa Je bilo do Marmontovlh časov precej brezpomembno, ker so se vse večje veselice vršile v redutni dvtv rani, zlasti tudi plesi, ali pa v gledališču ln na strelišču.
Sedaj Je bila v LJubljani mnogoštevilna francoska družba. Uradnlštva ln oficirjev Je kar mrgolelo, saj je bila LJubljana glavno mesto Ilirije In središče vse njene civilne ln vojaške u-prave. To je družabno življenje silno poživilo, toliko bolj, ker so bili Francozi veseli, lahkoživi ljudje, ki bo hoteli od življenja kaj Imeti. Ravnali so se po Marmontovem izgledu, z denarjem niso Btedill In vsled tega tudi dobili mnogo vpliva.
Pred vsem so se Francozi vUborlli v kazini. Duše te družbe so bill Mar-montov tajnik Helm, šef generalnega Itaba general Delost, finančni ravnatelj de la Bienvenue, namestnik generalnega justičnega komisarja Redon de la Belleville, loteraklj ravnatelj Le Bas In general Vincent, okrog katerih se je zbralo mnogo uradnikov in oficir-
jev ter tudi narodnih meščanov. Ta družba se je shajala vsak dan v kazln-sklh prostorih v gledališču, tako da so bili ti kmalu pretesni ln Je začel trgovec Fran Galle delati, da se najamejo drugi in društveni delokrog razširi. To se je naslednje leto tudi izvršilo.
Tudi dne 10. decembra Je bila v kazini zbrana številna družba ln Imela živahne pogovore zastran slavnostnega streljanja, ki ga je ta dan maršalu Marmontu na čast priredilo streliško društvo. V družbi sta bila tudi Andrej Kopitar In njegov najnovejši prijatelj, literal Pellenc lz Pariza. Zadnji si Je bil v kratkem času pridobil velik U-gled pri francoskih oficirjih ln uradnikih, ker Je bil prišel v LJubljano s priporočili marSala Berthlerja, prvega zaupnika cesarja Napoleona. Iz tega se je sklepalo, da ga coaar sam prote-žlra in to Je zadostovalo, da zadobll v francoski družbi odlično stališče.
V družbi se Je ta dan govorilo o pri-zadevanjih maršala Marmonta, pridobili francoski upravi naklonjenost prebivalstva.
—	Maršal postopa popolnoma pravilno, je trdil Pellenc. Francozi smo sicer gospodarji v Iliriji ali tujci smo vendar. Ce naj prebivalstvo pozabi na to, kar Je bilo, He mora maršal ozirati na vse kroge, na vse narodnosti in ua vse stanove.
—	Saj dela tako, jo pripomnil maršalov tajnik Helm, Izredno nadarjeni administrator. Kaj mislite, da bi sicer šel na današnjo slavnoBt strellškega društva? V tem društvu ni deset resničnih prijateljev Francozov, a ljudi Je treba pridobiti in zato Be Je maršal odzval njih povabilu.
Kar maršal dobrega stori, to mu sproti podira generalni intendant d' Auchy, se Je Jezil general Delost Ta pijanec ln razuzdanec Je menda poseben sovražnik Marmonta.
—■ To ni nič novega, se je smejal .Helm. Ilirija Ima kot država pred vsem vojaški značaj. Ona naj bo jez proti Avstriji. Zato Je cesar Imenoval vojaka za generalnega guvernerja. D* Auchy pa kar ne more preboleti, da nI on generalni guverner ln zato meče maršalu polena pod noge. Zdaj Je spet nekaj novega napravil.
—	Kaj pa? Je vprašal genpral De. lost
—	Vsled Napoleonove odredbe, da Je zapreti kontinent za uvoz angleške-ga blaga, so flnancarjl konfisclrall Jako mnogo kolonljalne robe. To konfl-sclrano blago je. d' Auchy na Javni dražbi prodal — včeraj pa Jo to isto blago kupcem spet konflclral in je misli spet prodati.
Ah, to je vendar od sile, se je Jezil general DeloBt.
—	Seveda — a kaj hočete, ko Je formalno opravičeno. Maršal Marmont Je bil ves iz sebe, ko sem mu to Bporo čil. Poklical Je d* Auchyja, a ta mu je hladnokrvno rekel: Jaz bo ravnam po cesarjevem ukazu in skrbim za državne blagajne, ki bo Itak prazne.
—	In maršal?
—	Ta Je moral molčati. Blagajne bo namreč res prazne. Ljudje niso v stanu davkov plačevati, saj jo avstrijski papirnati denar Izgubil vso vred nost.
—	Jaz res ne zavidam maršala za njegovo Htallšče, Je vskllknll general Delost. Naloga, ki Jo Je prevzel, Je silno težavna.
—	A hvaležna. Je policijski komisar Toussalnt zašepetal na uho majorju baronu Luclenu. če so posreči, kdo ve, kaj maršal še postane.
—	Kaj naj pa postane? je vprašal major baron Laclen.
—	Eh, kdo ve, je .menil Toussalnt Dandanes — ko visi v zraku toliko kron in kraljevskih žezel. —
V tem hipu je družba VBtala In se Je napotila na strelišče. Na cesti ae Je baron Lucien pridružil TouRsair.tu In ga tiho vprašal:
—	Kaj ste pa mislili povedati s ti stlni namlgavanjem o kronah In že zlih?
—	Kaj me res ne razumete? Be Je čudil policijski komisar. In nagnlvfii se k svojemu spremljevalcu mu je dejal tiho:
—	Marmont Je neskončno slavohle-pen In častilakomen. Prevzel Je mesto generalnega guvernerja samo zato. ker nut je cesar dal prav kraljevsko oblast. Ali meni se zdi, da s tem še nI zadovoljen, da hoče postati pravi kralj.
—	A cesar tega ne dopusti, na to še misliti ni. Je menil Lucien.
—-To vem tudi Jaz — In to ve tudi Marmont. Toda kdo ve, kaj prints« prihodnjost! Muratu, Bernadotteu in MarmOntu nI zaupati. Za zdaj si sku 5a Marmont pridobiti prebivalstvo in se narediti nenadomestljivega. Za to ima vbp sposnbnoBtl. Kadar pa pride prilika — verjemite ml — tedaj stegne pogumno roko po kraljevski kroni ln si jo posadi na g1a*o. Če je Napoleon postal cesar francoski — zakaj bi Mar mont ne mogel postat! kralj ilirski? Nadaljevanje na 3, strani.
Kdor želi v domovini bo-
žicevati?
- i , <
Ta noj so pripravi za dodoči odloz brzo posfcnoga parnika
"BROOKLYN"
f®- IZVRSTNA IN TOČNA POSTREŽBA.
1	'	-
last FRANK ZOTTI parobrodarskega društva
r
Parobrod "BROOKLYN" je najmoderneje vrejen; opremljen z izvrstnim posteljami za potnike tretjega reda, hrana jo dobra.
Odhod dne 6. decembra t, L
Dan odhoda je urejen tako, da vauk kateri želi božične praznike v domovini med roditelji
preliveti, ter pozdraviti prijatelje in znance, dospe za nekoliko popred v njih sredo.
V zadnjič se ntokteri niso javili pravočasno za odkod, vsled česar ni bil sprejet ua parobrod, to priporočamo vsakteremu koji se je namenil potovati, da nam pravočasno posije $5.00 are in stem mesto osigura, kerdrugači mu nemoralno prostora no porobrodujamčiti.
Cena iz New Yorka do Trsta, Reke, Karlovca, Ljubljane ali Zagreba.
je samo 35 dolarjev
Vsi potniki morajo biti najzndnji čas opoldne dne 5. dec. v nasi piBarni. Nadalje nam naj vsak naznani z katero železuico pride in čas vlaka, tla ga znamo na katerim kolodvoru in kedaj počakati, Drugače kadar dospeto v našo pisarno pa do doma nimate več naj man jže brige, ne za vožnjo ne za kufor ali kako drugo prtljago. —
Rojaki v okolici Pittsburga, Pa. lahko listke kupijo v naši toinošnji pisarni ua fJ()l» Smith field St. Pittsburg, Pa.,
u oni v Chicagi i« okolici pa v podružnici na '.Mi Dearboon Str., Chicago, 111.
FRANK ZOTTI & CO.
108 Qreenwlch St. New York
NIG VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku,
Srfino se Vam zahvaljujem za VajU uspeSna idravila, s ktcriini ste oidravili mojega malega deteta Vi ste otroka oidravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod idravnik, mojo naj »skreni jio zahvalo. Zajedno Vas pooblalcam, da prijavite moje pismo v časopisih sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsukcmu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaleina lila Rutilsky 3 — 116 — Diniley l'a.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevura. Njih spričevala in zahvale ho potrjene od javnih notarjev, ter ho bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar ]>otrjujejo osebe, kU-rili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in ženo, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči lo v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Itavtna-tizem, srčne hibe, nalezljivo bolezni; kožne bolezni, očesne, ušesno bolezni, bolezni v noHn, grlu in prsih. Ako zgubljate Inse, čo vas boli želodec, dalje, za spotake bolezni, za hemoroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, itn-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New Yort
Ja* spodaj podpisani potrjujem »tem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krila, tako, da mi jc bilo iivljenje neprestano trpljenje. Uanes pa sem hvala Dogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springlield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo jc bilo podpisano mojej prisotnosti 8. septembra leta lili. Nikola (Jrill, Notary Public,99Grand Sl
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
* Za vsaeega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični s perij al i nt predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrsto poslal z dobrim vspeliom.
Čo imate priliko, posetite nas v New Yorku oaebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „8tatie,'4. Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-uiatizein, gobe, nei-voziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne Izgubljajte fiasfr po nepotrebnem.
Ako bivale daleč, nuj si bodo tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Expresa" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksiko in Ka mule.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam dona&ajo srečo in blagostanje k Vasej družini.
dOPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE ROLEZNI V KRATKEM GASD.	i
NASUOVt
Universal Medical institute,
30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway.
tfP "DNE URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 nre pop. — Ob torkih in fcohotah od 2. nr« do R. ure pop., ia o47. do 8. ur« ireier — Ob nedeljah od 10. urf dop do 1. ure pop.
Slovani smo rev«.
1* stare domovine.
RusUa aam Jo letos pokazala, da smo Slovaai reveži. Bogata zemlja ln vendar narod teptan ln narod, ki tudi na bojltt« mirna voljave. Pa Rusi bo na darjeai ljudje. Zdaj &e le se kale nekaj krvi v teh ljudeh. Toliko nt trpel nobeden narod na svetu, i kakor Rusi. In to Je velik narod, ki prevladuje vse tujce v »rojili deželah. — Le težko Be slovanska masa pregane; težko vanjo prihaja pofteljenje po čem boljšem; prave moike jeze nI v njej; vse voljno trpi.
Včasih Brno mislili, da vlada gospodarstvo vse, da jo človek odvisen le od gospodarskih, proizvajalnih moči in njih razvojev. Slovani imamo Iste gospodarske razvoje, kakor Nemci. Pride tndl na raso, pleme. Nekatero pač nima dosti agiinostl, živahnosti. Z vsem Je nekatero pleme zadovoljno. Slovani ▼ clslltvanijl v Avstriji posedujemo po večjem naJplodovlteJSe ze mlje. In vendar smo toliko v vsem nazaj proti Nemcem! čitall smo nedavno izftlo, Jako resnično pisano knjiga: "NemStvo v gospodarstvu Avstrije" ln v njej našit sledeče statistične podatke: Nemcev jo bilo v Cl-BlltvaniJI leta 1901. 9,170.000, Cehov-Slovakov 6,955.000, Poljakov 4,259.000, Rualnov 3,375.000, Slovencev 1,192.000, Lahov 727.000. Hrvatov-Srbov 711.«00, vkup teh 17.: miljonov proti 9.2 mll-Jonov Nemcev. Leta 1901 plačalo Je teh 9.2 miljonov Nemcev pridobitnega davka 77 miljonov kron. Slovani In Romani pa vkup le 10& miljonov kron. V tem pogledu se vidi, da bo Nemci Jaki v srednjih, meščanskih krogih.
9 miljonov Nemcev lasti zemlje 13 Vj miljonov hektarov (1% orala—1 he ktar) in Je plačalo zemlJISčnega davka 30% mIIJon kron. Slovani—Romani, lasteči 16V4 miljonov hektarov zemlje, — la 2G miljon kron. Torej tudi kot kmetovalci bo Nemci JakSi od Slovanov! —
Bogatejšo ln lepše življenje se kaže posebno v lepšem, v večjem stanovanju. Iamed vseh včjih hiš na deželi v clBlitvanlJi, ki imajo več Bob, je 80%, torej 4—6 v nemških rokah, Slovani — Romani imajo teh hiS le 1—5 VBeh. Najslabša stanovanja:— Jedna soba »a VBe, lastijo Slovani—Romani 89 odstotkov. Nemci le 11 odBtotkov. V tem se kale najbolj, koliko Je kak narod razvit.
Nemci v clslltvanijl lastijo 17317 fa-brlk, Slovani—Romani vkup 3265. — Pisatelj navedene knjige piše: Skozi stoletja Je sijalo isto solnce nad Nemci ln Slovani avstrijske države, Ista zemlja Je služIla obema kot bivališče, isti bog Je gledal oba naroda, ista vladarska hiša, isti bič feudalnlh vlad Je Švigal nad obema in bog nI VBeh nemških aust. zeralj. tako blagoslovil, ka kor elovanBke kraje. Dosti Nemških krajev Je goratih." —
V	teh številkah Je tudi obsodba Slovanov. Velika neumnost Je bila, da smo le božavall naš narod,»se mu le prilizovali, i^esto, da bi mu dokazali po neovrgljivih številkah, da Je len, da ni pravi delavec v svojem gospodarstvu. Povedati bi morali 81ovanl svo-Jl Inteligenci, da Je za nič ln masi, da je lena, zadovoljna z vsem. da JI Je tudi trda tarastava skorja dobra, da le napolni želodec.
Slovani imamo plodovlto zemljo, ugodno obnebje v severu ln na Jugu. A ne s plugom, ne v obrtlh nimamo pokazati dosti. Slabo stanujemo. Pije-nio, pijemo! — A to včasih tudi Nemec Btorl, a on le spreten, dober delavec In dober gospodar.
Dobro J , du bo Slovani v tolikem Številu eelljo v Ameriko, na Nemško v rajhu. doma zgnijejo lenobe. V tu Jinl so vsaj učijo delati ln z uspehom in vidijo lepšo življenje, morebiti Be Jih kal prime. Nekaterih že. A kaj pomaga, ko pride domu, pa Je po večjem isti človek, ki prepušča zopet bogu vso skrb za-BČ ln Bvojce. Bo ie Bog dali
V	teh Številkah lahko vidimo uzro-ke selitve Slovanov v Ameriko. V domovini smo za nič. Nemci se v zdajšnjem času ne selijo v znatnem številu; pridobivljajo si doma boljšo kose kruha, Ali Je treba šolanja, ali Je treba boljše knetlje, razvijanje obrti? —
Državna podpora. Pol jedel-sko minelretvo je ukazalo dež. vladi, naj izplača kranjski kmetijski druibi 8000 K državne podpore in »icer 6000 K za pospeševanje živinoreje, 1000 K za pospeševanje •vinjereje. 1000 K pa za pospeševanje čebelarstva-
Delavstvo v Rusiji.
Razni časopisi prinašajo nam gor routasne novic« iz Rusije. Nemiri, ka-torl se pojavljajo, dosegli bo vžo bvoJ vrhunec, kajti to niso vše nemiri, kateri bi Imeli pomen demonstracije to je vže — revolucija. V 98 mestih Je ao morilo, klalo ln požigalo. Koliko mrtvih, in koliko ranjenih Je pri tem bilq nam statistlkn gotovega ne ve povedati.
A kdo Je provzročll, kdo je zakrivil te nemire? — Vlada postopala Je prl-vrakl priliki skrajno neobzirno do bvo-jih državljanov. Ni jim prlpoznala pravic, ni jim dovolila prostosti, pač pa narobe. Tlačila Jih je do skrajnosti, ter podpirala one, kateri bo trobili z vlado v en rog.
Ni mogoče popisati krivic, katere Je vlada s svojim nečlvenim Rostopan-jom provzročlla svojemu ljudstvu, nI mogoče zaceliti onih ran, katere je ta UBekala svojim podložnlkom. Take razmere so v Rusiji vladale od nekdaj. Pretrpelo se Je mnogo, a z vsako posodo se le toliko časa zajema, dokler ae ne rasblje. IJasbllo bo je — Nastal Je boj. Uut boj, v katerem najbl zasvetila svoboda alpretila propast. Teptano ljudstvo zdramilo se Je lz spanja, otresti Je hotelo Jarem -»už^njHtva zaželelo si jo prostosti, hotelo bI Je pri boriti svoj cilj — zlato svobodo. Boj se nadaljuje. Dovlza bojevnikov Jp "Smrt. ali svoboda." DoBtt je bilo krivic, dps 11 muk ln trpeža, naj bode enkrat konec, zasljaj enkrat solnce prostosti, kri katera se aedaj pretaka obrodi naj sad zlate Bvobode allpa car-Btvo nI nJega privr^niki naj se bližajo poginu, naj slede v propad. Židovatvo katero je po mogočni Rusiji ogromno zaztopano. Jo tudi dosti zakrivilo boja, tudi ono Je prispevalo veliki del vzroka BedanJIh razmer. Ono Izsesavalo Je nižji sloj — delavski - Btan, — onojo Izkoriščalo nevedno ljudstvo, ter a za-tiranjeifi nevednežov hI množila bvoJ Ideal —^kapital. Vendar, — obrnilo se je. — Oni zatirani tlačan, koji Jo upo-glbal glavo tvojim zatiralcem, oni je ustal, postavil se v bran, ne boje se zaprek, no boje se posledic, kajti tudi on si Je zaželel prostosti,če pa propada, propade častno v boju za Bveto stvar — za prostost, za zlato svobodo.
Nadaljevanje is 2. strani.
Major baron Luclen Je policijskemu komisarju pritrdil in zdaj sta molče Sla svojo pot. Na strelišču sta Be ločila. Major Je Sel med strelce, policijski komisar pa se Je pridružil Številnemu občinstvu, ki Je polnilo vse prostore ln opazoval, kaj se godi. Bistro njegovo oko Je kmalu zapazilo, da v nekem kotu nekateri gospodje stikajo glave ln bI nekaj pripovedujejo. Bili bo to skopi zvonar Vinko 8amfts-sa. trgovec Jaeger, bivši furman Andrej Malič ln odvetnik Luckmann, ki Je bil strah vseh kmetov.
—	Pravi poštenjaki so zbrani. Je mrmral policijski komisar. Tu Be hll-nijo Marmontu, v srcu pa nas sovra-žljo. Ne bo napačno, če poskusim kaj vjetl tega pogovora.
Počasi In provldno Je veslal skozi dvorano, a Se predno Je prišel v bližino tisto skupine, je strmo obstal v temnem spodnjem kotu dvorano ln Jo videl, kakor Je maršal Marmont neki mladi dami izročil belo cvetko, se nagnil nad roko te dame in jo poljubil, potem pa hitro odSel med strelce.
—	Damjanova Mara, jo Šepetal policijski komisar. No, ta nI nevarna. Majhen roman po starem receptu: L'amore comlncta con suonl e cantl — e pol flnlsce con dolorl e plant!. (Ljubezen začenja z glasbo in b petjem ln konča z bolestmi In solzami.)
VIII.
VlBOkn plast snega Je pokrivala ljubljanske ulice In snežilo Je Se vedno. Ulice so bile skoro popolnoma prazne ln okrog rotovža Jo bilo tako tiho, kakor na pokopališču.
Na dvorišču Damjanove hiše Je stari Janez zapiral Bkladišče ln se Jezil na vreme ln klel tako, da ga Je stari Damjan resno posvaril.
—	Zdaj grem k Božiču, Je rekel stari goBpod. če bi me kdo iskal, naj pride tja; do večerje pridem zopet domu.
Stari gospod Je počasi odšel. Pred vratml v svojo pisarno se Je nekoliko ustavil, kakor bi premišljeval, naj 1! vstopi ali naj gre naprej. Pomudll se je le nekoliko trenotkov, pottem pa odprl vrata.
V pisarni je sedela Mara za očetovo mizo in zrla predse.
—	Kaj ti je, dete moje? Je vprašal stari Damjan, čemu posedaš tu ln kaj ti Je na srcu, da si tako Žalostna?
(PrkU ie.)
Nad 80 lot so jo obnaSal Dr. R1CHTERJEV
8VRTOVNT, FRHNOVIJHNI
11
SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGUO itd.
in razne reumatiČne neprllike.
BAnOt Met. In WKt. V vMh Ukaraak
F. At Richter L Co.
215 Pearl Street, New York.
Importiran tobak iz aturu domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, Biiltan in dam-sko cigarete. J. VOKOUN, 544 HI no 1 hI ud Ave.
Badaya dobite!
Veliko podobo z dvanajBterico kabinetnih slik, pri fotografu
J. F. Maly,
K70W.18.8t.blizu Jilue Iglami
Dobro delo. zmerne cene.
369- 36/
Hlue InJuimI
Avenue in vogal 14. ulice.
Solidna trgovina oblek.
Mož ke obleke In Nuknje & rt K A najnovejše inpde po.... ^ i »tM f do.......T....................$ 25.00
Obleke za dečke In HOk dj* <> Kjk tij« najnovejše mode po ^ OstJv do............................8IO.OO
Naši po $1.50 in $2. klobuki so najboljši v mestu.
Spodnje možke obleke ysake vrste, srajce in druge potrebščine po 50c. 75c. in $ 1,
Obiščite nas in prepričajte se Na vogalu i * nice In Blue Island Ave.
Frank Stonich, prodajalec.
Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni.
J08. J HRAN, ■I»9 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov
Vaclav Donat
Izdeluje »»opojne pijače — Hodovlco In mineralno vodo.
516 W. 19. St, Telefon, Canal 629«

17. obletna razprodaja zahval-—-nega DNE.—-
Naša priljubljena razprodaja zahvalnega dne, katera se od leta do leta vedno bolj obnese ne' dvomimo da bi letošnja razprodaja vse prejšnje ne prekosila.
Nasledje cene za ta teden.
Kroj, izdelek, tvarina in ogled naSih oblek vzbuja posebno pozornost, ne samo vsled lepote, temveč tudi posebno nizklb cen.
':..$!). 50
Kersey suknje z kožuhovtm ovratnikom — najfinejše blago črni Kersey, 45 palcev dolge z velikim kožuhovlm ovratnikom — obšltlmi manSetl, katere bo nikjer ne dobe pod $16. cena zahvalnega dne. (
So mnogo razllfinlh, krojev od $4.50 do $30.00.
Površniki za Ženske — 8. najlepfilta krojev na Izbiro, b pasom all zaponaml, preramnlce zadej ln spredej, modemi rokavi, čreslove ali olivne barve. — Cena zahval-	nn
nega dne...............
Ovratnice iz koiuhovlne — delane Is Črne francoske Coney, po 3. cofi na vsako stran, cene zahvalnega dne..........
Velike ovratnice »z kožuhovlne — delane iz Isabella Sable alt Črnega Co-neya. z tremi cofi na vsako,, (tjl P H stran, tvoja Izbira po......tj)l, JU
Novomodne suknjs za dekleta in gospodične — delane Iz iovlota, meltona ali kerseja, s ali bres kapuce, ob Site s Zametom 4. do 14 letne
po......................
$3.48
Velike črne suknje za moike — delane
lz Cisto volnenega frieze alt vicuna, 62 paleov dolge, najboljšega dela za,................
Molke črne Oxford suknje — podlole-ne s finim sergejem rokavi pa s satl-nom, 50 palcev dolge, za (h j H DO
.Časa te razprodajo......... 0 I U, JU
Sive Oxford suknje za dečke — velikost od 8 do 15 let, metov ovratnik cena. Čisto volnene obleke za dečke — z navadnim ali dvojnim oprsjem, razllCno pisane, velikost, 8 do 15 let, trpeine cena...............
Moike obleke — z navadnim ali dvoj-, nlm oprsjem, lz Črnega tlbeta, z^navadnim oprsjem (stl, obleka.
Moderne molke obleke — lz Črnega tlbeta, najnovejšega kroja, lepo obSite velikost 14 do 20 let, obleka..............
Ruske obleke za dečke od 3 do 9 let — lične in lepo ovratnico, Jako lepe
ln vporabne, cena za
obleko te.................
virjiu:
njo ia	— '
t, dolgo ža- (tjn QD
ena.........U J
i — z na-različno
$2:95
ali dvoj-.
____ __ j z navad-
?m vsako veliko- (toQ Dfl
....................$0 DU
irnega ti* ?o ob&lte
$7.50
a 9 let — iko lepe
$2.95
Jflg56/,563^565 BLUE /SLANDAVE^




GLAS^ SVOBODE

M
"Glas Svobode
[Thb voice of Liberty WEEKLY Published by The Glas Svobode Co «57 W. 18th St. Chicago, 111.
SuUrwi at thu lV-»t orno- »I I :hictik'". 111.. Ktwond UI»»j Mutter. 1
Subscription 11.50 per y«ar.
AdverlUemttnti on agreement.
"Glas Svobode" Izide vsatl petek to velja za AMERIKO:
za celo leto................H-50
u pol leta ................. 76o
ZA EVROPO:
za čelo leto ............kron 10
ca pol leta .............kron 5
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v A me rt k'.
Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči:
'GMiih Svobode'
667 \V. 18th St. Chicago, III,
Dopisi.
Chicago, III.
Dne i0. nor. J906.
Pred kratkim vremenom jo v Chlca-gl Izžol letuk, katerega je Izdal "slov. soc. klub." Dotlčnl letak jo hobII na-sljednjo podpise: Andrej Poravne, A. Prešern, J. More In J. Jočmenjak. Zadnji ml nI znam. Sedaj naj pa Se omenim, da so to edini člani kateri Še spadajo v ta klub. Ker se pa b takimi duševnimi revčki ne maram pečati, ali z njimi v dotlko priti, sem Be namenil tem potom protestirati nesramnem ln podlim postopanjem omenjenih Junakov ozlr zagovarjati S. N. P. J. Poleg omenjenih molakov nahajajo se Se tri drugo osebe, glavni voditelji zarote, namreč F. Peče, J. Zavrtnlk In Fr. Petrič. Zadnji jo Je popihal nekam v Mlnnesoto, najbržo da so mu člkaška tla postala prevroča. —
Kako priljubljen Je g. Zavrtnlk, ln koliko ima privržencev mej tukajšnji-ml Slovenci pokazalo »e Je pri društveni seji meseca augusta. G. Zavrtnlk je bil predlagan delegatom na II. gl. zborovanje S. N. P. J. Kandidaturo Je g. Zavrtnlk sprejel, takoj na to pa vstal, ter društvenlkom na srce polagal, in sicer da kdo mora biti Izvoljen delegatom; ves njegov govor se Je sukal tako, da bi nobeden drugI ne Brnel kandidirati, najmanj pa kak uradnik Jednote, kateri so do slej bili večinoma U društva Slavlja. Z eno besedo nobeden drugi kot on sam, ki pa Je Imel seveda svoje lastne, ozlr. svojega šefa načrte. Radi tega, radi posebnih danih mu naročil, se je prišel ponujati da bode deloval brezplačno, all pa samo za troške, povedal pa nt kaki bi bili ti troškl; ker mu Je pa spodr-knila ta napeljana nakana, ln kljub ■vsem prizadevanju ni bil izvoljen delegatom, pretaka sedaj grozne krokodilove solze. Da si ohladi svojo razbeljeno dušo, napada poštene ljudi po Javnih lokalih, drugim zopet kaže 2u-ljeve roke, ln tretjim sliko svoje družine: "Tako vidite, Šest jih je, 2ena ta sedma, ln jaz — jaz tudi moram Jesti!"
Nadalje čltamo v letaku, v tlstej umazannl cunji, ker letak z tako vsebino spada le med umazane cunje, ln te x letakom vred na gnojišče, in ravno radt tega se ml zdi potrebno spraviti to nesnago kamor Bpaila.— "Rojaki na delo! Kjerkoli Vas je le pet ustanovite socialističen klub organizirajte se!" Pozabili ko pa dostaviti: "Pošljite vse prispevke na slov. socialno stranko v Chicago pod vodstvom g. Pečeta, ne pa na ameriško socialno centralo. Tiskovni sklad Je pošel — denarja potrebujemo za organizacijo, — delo Je naporno, — ln komaj Se silne požiramo." —Res, dobro došll vsak, tudi najmanj! dar! — Žalostno podobo kale g. Zavrtnlk bivši urednik Ot. J Sv., ako ga opazujemo ldočega od tru-dapolnega dela. Nejevoljno si ogleduje tuljeve roke, Jih vtakne v žep, glavo potisne med pleča, izpod klobuka mu pa prihajajo gosti oblaki dima. kakor is dimnika kake tovarne. Kaj vse to pomeni, si lahko mislimo. — Vsekakor bi bilo bolje delati z peresom, (po sAiJeJ volji ln domišljavosti) kakor pa težke plošče v tovarni premikati In za vrv vleči od kot človek iulje dobil.
Na tretji strani letaka pa vidimo z debelimi Črkami tiskano ime Ferdinand Petiche.
In ravno te debele Črke so ml vzbudile spomin na propalo "Zoro", ln na avoječasno nesramno psovanje med Pečetom ln Petrlčera, katero se Je kar
Čež noč spremenilo V najlskrenejše prijatelstvo v dosego že davno xa željenIh ciljev.' O. Peče kterl si sam vsled preobtllh blamaž, več v javnost ne upa, pridobil si je nekaj pomagačev njemu enakih, (gllha vkup štrlha) kateri so ga pa deloma že zapustili; bržkone »o lzprevldell da se ^'Busl ness" ne izplača. — Silni naskoki g. Pečeta & Co. na S. N. P. J. in Gl. Sv. ozlr nJega lastnika so do sedaj ostali brez uspeha. G. Peče, kaj Vas pa tako peče? Kaj je vzrok Vašim nesram nlin napadanjam?-Kako pravico imate do'S. N. P. J.? ste-li Član iste? ali se Vam Je krivica godila? "ste H kaj pri pomogli do ustanovitve S. N. P. J.? Niti eno niti drugo. K takemu podle mu početju Vas je napeljala zgolj sebičnost in škodoželjnost. Da so se Va še lepe nade Izjalovite, zahvaliti se Imate Vašemu neprljotno segetajoče-mu Imenu, katero Je mej Slovenci v Ameriki poznano kot slab denar. Rojakom so Vaše Ime kar gnjusl. In so nočejo z Vami bratltt dokler no poravnate, kar Bte zakrivili. Pač pripomogli sto starejšim slovenskim dru-štvam stem, da ste. olajšali njih blagajne za tisto kar VI najbolj ljubite t. J. — denar!
g. Peče, tako ste pomogli tudi "Zori" do propada za — denar. Ali ste vže pozabili kako navdušeno ste go spodarlli kot predsednik pri "Zori". Kupili sto dve delnici po $2.50, eno ste takoj plačali, a ta drugo vzeli ate na puf — koje pa niste nikdar plačali. Svoječasno ste tudi kupili, ozlr. dober stali, pri Atlas Clothing Co. za veliko zimsko suknjo, na račun "Zoro" oziroma na račun soc. kluba, brez da Vam Je ta aH prvi dal v to privoljenje. Klub Vam je ugovarjal da nimate tozadevno pravice, VI pa, ste trudili nasprotno, z opazko zakaj sem pa predsednik. — A suknja še danes nI plačena.
Da rojaki zvedo, naj tu navedem, kako Je prišla "Zora" popolnoma v Pečetovo roke, ln da nI zamere, ako se Je v resnici »pekla: Bivši zapisnikar Je bil hudo obolel, tako da nI mogel svojega posla opravljati. To priliko Je g. Peče vporabli v svoj škodoželjni namen. Urez da bi sklical sejo klu-bovih članov, postal Je sam po svojej volji zapisnikar ln blagajnlčar. Predsedstvo pa je vodil že poprej. Dlagaj-nlčar ni rabil več paziti na denar, gospodarski odbor pa tudi ne na račume. Vse Je oskrboval g. Peče.
Ko je bila tiskana 10 St. "Zore", g. Peče nI Imel denarja, da bi plačal tisk; g. Peče pa da reši "Zoro" iztisnil Je potrebni denar iz tedanjega (le po imenu) blagajnlčarja. In "Zora". Je bila rešena za večno, — blagajnlčar pa olajšan za svotico dolarjev. —
Več tednov je poteklo brez sej. Denar za naročnino je pa še vedno prihajal Iz vslh delov širne Amerike In stare domovine. Člani kluba so končno vendar sklicali sejo , z namenom vravnatl najpotrebnejše, ln pa ako možno vsaj deloma povrniti denar do-tlčnlku ko j i je založil da Je Izšla 10 št "Zore". O seji se Je poročalo tudi g. Pečetu da se zaupno seje udeleži, toda sodrugl »o zaman čakali Pečeto-vega prihoda ln — poročila o delovanju, ter se naposled vrnili domov.
Tri tedne za tem se Je seja zopet sklicala, ln sporočilo "menažerju" da se seje udeleži: a člani kluba so zopet čakali celo uro na predsednika. Ko g. Pečeta le nI bilo odposlal je klub enega sodruga na dom po g. Pečeta, na kar je tudi prišel, a kako težko b( pa lahko mislimo. Nato se Je seja pričela.
Začasni predsednik: Znano Vara Je da Je blagajnik Iz svojega založil, da Je izšla zadnja Izdaja "Zore", naša dolžnost Je torej, da mu vsaj deloma povrnemo denar katerega Je založil. Vas g. Peče pa vprašam kje Je denar katerega ste prejeli za naročnino? F. Peče: Poslal sera ga nazaj naročnikom.
Preda.: Kaj Je z denarjem za naročnino iz stare domovine, kojl naročnik Vara naslova nI pridjal, kakor ste sami izpovedali? F. Peče, postane bled kot zid. Nato pa odgovori: Porabil sem ga aa pustne znamke. "Smeh ln ropot mej sodrugl."
Preda.: 8odr. Peče. kje Bta $2.00 za poštne vreče, katero svoto se Je iz blagajne založilo kot status za vreče?
F. Peče.: Dva tol. sta še pri poštnem uradu, jaz jih nisem vzel. "Nastane razburjenost mej sodrugl." Preda.: Ko je hrup nekoliko ponehal. nadaljuje G. Peče, poglejte to-le Izkaznico od poštnega urada, koja priča Črno n"* belem, potrjena z V^šlm lastnoročnim podpisom, da Bte vteče vrnili, ln denar prijeli? Zopet razburjenost mej Bodrugl. To priliko JeE*| R. Peče vporabli, ter se pri »transklh vratih zmuza! na frlšno ozračje In Jo odkuril v varno zavetje. —
S tem je bila seja završena, kakor tudi' prvi slov. soc. klub v Chlcagl. O-stall sodrugl z blagajnlčarjera vred, bo se pa z Pečetovlm poročilom zadovoljili — in se razšli. Od tlBtega časa tudi g. Pečeta nisem več videl v nobenim javnem lokalu, dasl je Bem ter tje streljal še grozne kozle, kadar se je prikazal na svltlo Izza hrbta druzlh — Ilkl turškemu pašu Hasan-Sam. — To je tisti Peče kojl piše v letaku vse za denar, in zapet denar!
Vslra onim rojakom kojl stoje na strani Pečeta, ln delujejo za povzdlgo njegove ln njihovih kompanjonov žlindre, bodo prej ali alej prišli do spoznanja da vsa organizacija ln agitacija teli žllttdrovcev so suče okrog njih Želodca in suhega grla. V Blučaju da bi zopet izdali letake, bi prlporačal njihovim pristašem (čo jih sploh lmo-jo) naj Jim priskrbijo vsaj 500 poštnih vreč, ter Izročijo g. Pečeta v varstvo. —
V kratkem spregovorim še o stavki (štrajku) patentih, javnem notarstvu, kolektlranju zapuščin ozlr. dolgov In o dogodku v Iron Dalle, o prodajanju cigar Itd. Na svidenje torej
Bivši delničar "Zore".
Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Sla-Jersko ali v Istrljo, naj se posluii parnikov francoske družbe
Compagnie Generale Transatlantiqiie.
LE 6. DNI NA MORJU.
John. J. Dwyer
(170 Iti ne Island Avenue.
Gostilničar
bo priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk
Postrežba točna in nolidna
J. J, Dwyer, 679 Blue Island k.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodo vice mineralne vode iu drugih neopojnih pijač.
82—84 Fink St4 Tel. Canal 1405


^	V
# ^V
4 ^ /
tfV* *
Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan.
Glavni agent za Ameriko in Canado
na 32 Broadway St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, giavni a™ na 71 Dearborn St. Chicago, III.
glavni agent za zapad,
Frank Medosh, agent na 0478 Ewing Ave. S. Chicago. 111. A. C. Jankovieh, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Slika predočuje zlato damBkouro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti Klike.
Kolesovje je najl>oljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltham.	AA
Te vrste ura stank le ^P
> V obilo nuročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 K. Madison St.
Chicago, IU.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri
t&~ nas -m
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III.
BRATJE DELAVCI! Cene delnicam grejo čimdelj višje.
Našiga noviga parobrodniga društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasen0 prosperiteto. Z redno plovitbo jo družba pričela v začetku meseca oktobra t. 1.. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako poetane sotrud-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $6.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, Prehidknt.
[Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že
$1.500.000 u plačan ill.
,	108 Oreenwlch Street, New York.
Cenjeni gospod:—
S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve purobrodno družbe po 95.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano Bvrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite,
S tem so razume, ako pred plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime..............................................
Ulica in št......
Mesto in država.
Dne...................190....
Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:	_
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
......
. L

...
GLAS SVOBODE
5
8 sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, III, Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. I,u Halle, III. Tajnik: Martin Konda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avov, South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. John Vebščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, III. Martin Potokar, 564 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111, Jakob Tirol, 343 Fulton St. Pullman, 111. Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. J oh ip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nadzor-niki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Društvene vesti.
Društvo "Slavlja" št. 1. S. N. P. J. 7 Cbicagu. III., Ima svoje redna mesečne seje vsako drugo nedeljo v m-b ecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St.. Chicago, III.
Bratsko društvo "Triglav" It 2. "S. N. P. J " v La Satle, 111., ima svoje redne mesečne acje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 1&2 uri popoldan, v prostorih If. K um pa..
Društvo "Adrija" št. 3. "S. N. P, J.", v Johnstown. Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako radno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu r o-menjeno društvo vabi	Odbor.
Društvo "Bratstvo" Št. C S. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih hr. FY. Miklaučiča na Sygen.	Odbor,
Dručvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v »Ume City, Kmns.. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu.	Ignac Pečntk. tajnilk.
Društve "Zora" 5t. 25 8. N. H. J. v Tercio, Colo., ima svoje redne mesečne seje vsako drujfo nedeljo v mesecu.	Odbor.
Društvo "Brstja Svobode" št. 26
8. N. P. J. v Cumberland, Wyo.t ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani.
Društvo "Bled" it 17 "S. N. P. J." v Lorain, O., Ima svoja redna mesečne seje TMko prvo nedeljo v mesecu ob 3 url popoldan v prostorih brata Vr-Alexander Setchnltzer, tajnik. 678—10th Ave.. Lorain. O
Društvo "Edinost" št. 12 "8. N. P. mesečna seja vsako prvo sredo v meae-e» «1». ^ »«•	— Murna* Upor
House.	M. Zugel, tajnik.
P. O. Box 127 Murray, Utah.
Društvo "Zarja" Št. 16 "S. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako sadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovik-a v Ravensdale. Wash.	Odbor.
Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolari.
Frank Leveč, tajnik.
Bratsko druStvo "8okol" ŠL 20 "S. N. P. J." v Ely, Mlnn., ima Bvoje redne mesečne seje vsako četrto nodeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar-ja.
J. Somrak. tajnik. Boz 62 Ely, Mlnn.
Drufitvo "Orel" št 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo.. Ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, ln vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochovar-Ja 1217 Eller Ave. Odb^r.
Društvo "Edinost" št 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. ima »roja redna mesečne Beje vsačo prvo nedeljo v mesecu. v dvorani Wm. Slnger-ja v E-venlngtoi. i, Pa.	Odbor.
Bratsko društvo "Sokol" »t 11 spadajoče v "S. N. P. J.", 7 Roslyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Maletnšek-u.	Odbor.
Društvo "Trdnjava" št 10 "S. N. P. J.", v Bock Springs, Wyo., ima svoje redne mesečna seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldan.
Iran Labor, tajnik.
Društvo "Danica" fit 22 S. N. P. J. v Trimountaln, Mtch., Ima »voje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija Llkovlč, tajnik.
RODOVITNA
COLORADA
In se doseie skoz
Denver &Bio Grande R.R.
"Najlepša najboljša razgledna pot celega sveta."
Colorado in>a rodovitne doline, naravne prikazni tem jednake se no dobi nikjer drugod pod Boleem. Smehljajoča polja zibajoČ«ga se žita, drevesa pa so lotn-Ijejo poti težo sladkega sadja, brez ste* vilne črede živino in ovac se vidijo povsod ako se pelješ skoz ta razgledni para-diš na zemlji. Informacije glede vožnje, zemljevidi in literatura se dobe prosto na zahtevo........
R.C. NICHOL. General Agent 242 Clark Str,, Chicago.
S. K. HOOPER, Q. P. & T. A. Denver, Colo.
Kdor želi postati forman
mu priporočam najnovejši Slovenhko-angleški rečni k. kateri je jako razumlivo sestavljen, in se v najkrajšem času angleščine brez učitelja nauži.
Velikost žepne knjižice, cena ji je samo liOcentov katere se lahko v poštnih znamkah naročilu pridene.
V. J. Kubelka,
99 Dearborn St. Chicago, III.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importiruua vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro doali!
Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo.
Kedar telo slabi in Be njega moč oiindalje boljinbolj zmahSuje tedaj potrebuje želod eo krepita za prebavljen je, daojači orovn in led vico Hermanekov angellka balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A
nosti.
Poleg so pa prikazujejo še druge Ixdeztil, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. B©" Cena 75c; po posti 85e. Izdeluje in prodaja edino
J. C. Hermanek, lekarnar,
585 8o, Centre Av. Chicago 111.
Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in »oglu Austin Ave-
bjer hodeva točila piyo prve vrste, pristna naravna vina in izborno žganje.
Unijske smodks na nipolago.
V obilni poset se priporočava vsem rojakom, brata
Polanšek brata.
P. Hclioenliofen Brg. Co*h.
Najboljše pivo je
Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Kasparjeva (lržav-na banka.
823 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan, pa JW) juu. iii od 1. jul. pa do HO dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja se denar na vse dete sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne polico.

49 49 49 49
H ^
49 4H 49 49
4? 4? 49 49 49 49 49
a-
49 49 49 49 49 49
49 49 49
49
^
4« 49 49 49 49 49 49
49 49 49 49 49 49 49 49 49 49 49
NKKAJ PODAKTO> O
Severovem slovenskem almanahu.
L	Je že pripravljen za razpoSiljatev.
2.	Stal nas Jo veliko denarja, časa ln dela.
3.	Obsega koledar za VBak mesec, z napovedanjem vremena, i. t. d.
4.	Razpravlja vse potrebno o boleznih in njih zdravenju. Članke je naplBal zanesljiv zdravnik.
5.	Obsega zanimiv poduk ln statistiko, vaino za vsakega čltalca.
<1.	Po njegovih straneh je vse polno dogodbic, dovtlpnih ln Bmefinlh.
7.	Ima 12 praznih stranlj za zapiske.
8.	Izdaja koledarja obsega več ko 800,000 lztisov.
9.	Jeden Iztta Je ta vas. Dobite ga zastonj pri vseh Itkarjlh aH trgovcih, ki prodajajo nafia zdravila, aH pa nas obvestite po dopisnici in vam ga bomo poslali.
Naša zdravila se Xe prodajajo več ko četrt stoletja. Rabi jih danes več ljudij kot kdaj poprej. če Jih ne dobite v vaši lekarni pošljite svoje naročilo naravnost na nas. Ml plačamo ekspresne stroške pri naročilih za $1.00 ali več. Za $6.00 si lahko izberete za $6.00 vrednosti v sledečih zdravilih.
ZDRAVNIŠKI NASNETI ZASTONJ.
Severov balzam za pljuča ozdravi kašelj, pre-hlajenje in vbo bolezni grla ln pljuč. Cena 25 in 50 centov.
Severov Salodčni grenčec krepča prebavljavne organe, pospešuje apetlt, krepča lelodec v celem telesnem sestavu. Gepa BOc In $1.00.
8everovo olje sv. Qotharda zdravi čudežno hitro opekline, otekline, vnetje In druge revmatične in nevralgične bolezni. Cena 60c.
Severov življenskl balzam, zdravi in okrepčuje veak organ v telesnem Bestavu. Cena $1.00.
Severovo zdravilo za obiiti in jetra odpravi seal no klBllno od telesa, ravno tako oblatne kamenčka ter odstrani žgoče odvajanje vode ln vse druge bolezni teh organov. Cena 75c ln $1-00.
Severovo zdravilo za obUti euoon..sča..
Severovo zdravilo zoper gliste je gotovo ln zanesljivo zdravilo zoper gllBte vseh vrst, ter krepča črevesje in je posebno dobro zdravilo za otroke. Cena 35c.
Severov ienaki regulator odstranjuje bolezni pri mesečnem čistenju. krepča organe ter zdravi bolezni, na katerih veliko ženBk dan danes trpi. Cena $1.00.
Severov krčlstilec Je dobro zdravilo zoper krč in druge zastarane bolezni ter pomaga organom pri čistenju teleBa. Cena $1.00.
Severova febrokura je zdravilo, ki gotovo od Btranl mrzlico, malarijo, raznovrstne druge mrzlične bolezni itd. Cena 75c.
Severova srčna tonlka ozdravi srce In druge Brčne organe, krepča onemogle srčne stene in žile ter ozdravi tudi vse dnige srčne bolezni. Cena $1.00.
Severov praiek proti glavobolu In nevralgiji je izvrstno zdravilo proti vsakovrstnemu glavobolu in nevralgiji. Popolnoma neškodljiv Cena 25c.
»
to to to to to to to to to to to to to to
s •to
Severova tonlka za lase zabranl posebno pada-
. nje las, ozdravi prhute in poBpešuje rast las. Cena 25c.
Severovo zdravilo zoper revmatlzem odstrani ln zdravi čudežno hitro nevralgio v boku, trganje v križu In vse druge revmatične bolezni. Cena $1.00.
Severdv laksoton je prijeten za uživanje, odstranjuje telesno blato na lahek način, ozdravi kronično zabaaanoBt. Cena 26c.
Severovo mazilo zoper garje ju zdravilo prve vrste posebno proti garjam in drugim podobnim kožnim boleznim* Cena GOc.
Severov Nervoton zdravi beznost, glavobol, potrtost nervozno8t, alkoholizem in druge nervozne bolezni. Cena $1.00.
8everova mast za rane in ureznlne, premrzlene rane zaceli izvanredno hitro. Cena 25c.
Severova zdravila zoper kurja očesa odstranijo mehka ln trda kurja očesa In raznovrstne bradavice. Cena 25c.
Severovo zdravilo zoper kolero Je dober lek proti koleri, krčem, grlženju in driski. Cena 25 In BOc.
Severove krogijice za Jetra so majhne a izvrstno delujejo. Odstranijo glavobol.zdrave zlatenico in vse druge jetrne bolezni. Cena 25c.
Severovo zlato mazilo za oči ozdravi vnetje ln ranjene trepalnice Itd. ter prepreči Ječmen. Cena 25c.
Severovo zdravilo zoper katar ozdravi poletno mrzlico ln prehlajenje v glavi. Cisti in miri sli znosil v nosu. Cena 26c.
Severov praiek za otroke, za otroško kožo po kopanj^, in za može po britju. Omehčuje in ogladl koto. Cena 25c.
Severov zdravilni obtiž (flajšter) izieči bolestne mišice in členke. Najboljše zdravilo za krajevno' omejen revmatlzem. Cena 26c.
to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA '
Vesti iz jugoslovanskih pokrajin.
—	Dogodki v Ricmnnjih. Iz Ricmanj pišejo: Dne 1. nov., nu praznik Vseh Svetnikov, biuo imo-li tu zoptt civilen pogreb — šest-inpotdeseti, odkar živimo v izjem nom stanju, to je odkar je dal tržaški škof dr. Nugol zapreti in zapečatiti našo cerkev. Kakor vbu-kega doslej, se'jo tudi tega pogreba udeležila ogroma množica, ka kih 3000 ljudi. Ta številka pravi sč, da jo poleg domačinov došlo tudi mnogo ljudstva iz sosednjih vasi. Zagrebli pa smo posestnika Josipa Pregarca,ki je bolehal kake štiri mesece. Po dovršenem pogrebu je naš lupan Ivan Bordou, ker je bil ravno predvečer dneva vseh duš, kropil grobove v nav zočnosti velikega števila ljudi, ki so molili za pokoj dnš svojih dra gib pokojnikov. Vsa ta proslava spomina mrtvih bo je vršila na skromen, a ganljiv način v najlepšem redu.
—	Kaplan Brajc v Sori je znorel, zakaj drugače Bi njegovega početja ni mogoče tolmačiti. Na dan, ko je bil župnik Borce odstavljen, bo šolski otroci v Sori pljuvali na kaplana Brajca. Nekaj dni potom je Brajc rekel v šoli o-trokom: "Vi niste pljuvali na me ampak na Jezusa". Po blaznicah je mnogo bolnikov, ki žive v enakih domišljijah. Tu pravi, da je kitajBki cesar, drugi da je perzijski šah, kaplan Brajc so indentiti-cira z Jezusom: kar se njemu stori, se stori Jezusu, Tak človek spada veudar v blaznico.
—	Po vodenj v logaškem okraju. Okrajni cesti Planina-Rakek in Planina Laze sta pod vodo, ki stoji 10 cm visoko na cesti. Če deževje no preneha, bo promet pri Planini mogoč samo na čolnih.
—	Iz Novega mesta se nam pišo Dne 4. nov. je umrla trn Brcni kapi gospa Josipi na Kopač, posestnica in soproga trgovca g. Leopolda Kopača. Zapustila jo U otrok v starosti od štirih mesecev do 11) let —Kuhala in pripravila jo še večerjo ter se ob 9. uri zveser popolnoma zdravo čutila, pol ure pozneje bila je pa že mrtva. Da je bila v obče spoštovana, dokaz nam je zelo velika udeležba pri pogrebu. Pretresljivo je bilo videti iu poslušati plakanje ubogih otročičev ob gomili, ki bodo hudo pogrešali mater.
—	Usodopoln padec. Kleparski mojster Ignac Znlokar je popravljal v Brežicah na lcBtvi stoječ neki Žleb. V bližini Be nahajajoči konji bo se splašili in spodbili Zalokarju lestvo, da je na tla pa-del in so zlomil roko.
Drevo je ubilo v Loki pri ZuBtnu ua Štajerskem nekega Antona Breza, ki je z bratom sekal v graščinskih gozdih les. Bil je v dveh ni ah inrtev.
— "Novi Srbobran"z dne H. nov. je nam dosel v nedolžni, docela beli obleki. Državno pravd-ništvo je zaplenilo vse sestavke v listu, celo politični pregled. V celem listu je našlo milost v očeh strogega cenzorja Bamo borih 50 vrstic. Kaj takšnega Be brezdvom. no še ni prigodilo v kulturni Evropi! To je naravnost nečnvenol Prav ima "Pokret", ako vzpričo dogodkov, ki so so v zadnjem času doigrali na Hrvatskem, vzklika, da sta sedaj samo še dve zemlji v v Evropi, kjer vlada še vedno deB-potieno nasilstvo, Turčija in — Hrvatska! — Škandal!
"Slov. Nar."
—	Nov list v Belgradu. V Bel-gradu je jel izhajati nov list pod imenom "Srpski Železničar". List bo glasilo srbskih železničarjev in bo izhajal dvakrat na mesec.
— Zaradi krivoga priŽevanja. Radi sorško afere so vodi sedaj preiskava pri okrajnem sodišču v Škofji Loki. Kakor Čujemo. Bta dva svedoka, ki bi naj izpovedala proti župniku Brcetu, pričala tako "vešče", da bo jo Bodisče Čutilo primorano, ju izročiti drž. pravd-ništvu radi krivega pričevanja!
Listnica uredništva.
N.P. Pittsburg, Kans. — Da ros je, Zavrtnik na mašem kamnu brusil nož,z katerim mam jo nameraval odrezati glavo. To smo opazili vže zadnih 4-6 moseoov, vendar pa Vašoga dopisa v celoti nemore mo priobčiti, ker stem še ni rečeno, da bo vsi socialisti lopovi radi enega zmotljivca.
Torej ako blagovolito Bvoj Člu uek v toliko popraviti, katerega Vam danes vračamo, ga bodemo z veseljem priobčili. Pozdrav!
J. T. Ely, Minn., M. P. Joliet, III. in M. (i. Waukegan, III. prihodnjič, Pozdrav!
ODPRTO PISW0 SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins!
Naznanim Vam, da sem porabila Vaša zdravila in sem sedaj popolnomu zdrava, in tudi mojemu možu so pogale Vaša zdravila, zato se Vam oba Bkupuj zahvaliva zn Vas trud in zdravila. Bog daj, da bi vBakega tako hitro ozdravili. Hooeva vsakemu svetovati, naj se na Vaš obrne, ker bode za gotovo ozdravil. Z Bogom! Vas pozdrav-Ijeva oba skupaj in ostaneva hvaležna Vam do groba. Francis Mole 468H Franklin Str., Denver, Colo.
— Veliko je reči, koje olajšujejo boloBt rumatizma in drugo trganje po udih. Toda Anchor Puin Expeller prekosi vse in jo najbolj-25 in 50c.
Znižane vozne cene za božične praznike.
PoNickol Plato železnici med Chicago in Buffalo. Listki so bojo prodajali 23. 24. 25. 30 in 31. de-cebra 11)05 in 1. jan. liXMStje in re-tur za eno trejino ceneje kakor jo navadna cena,listki bo veljavni za povrat do 4.jan.liK>fi.Brzo vlaki vozijo tudi v New York. Boston itd. Klubni obedi v jedilnih vagonih. TriBrzovlaki vozijo vsakdan iz La Salle in Vuu Buren pustaj Chica-go, 111.
Na znanje.
* Udom društva "Triglav"št. 2 S. N. P- J- v LaSallo, 111., se naznanja, da se imajo polnoštevilno vdeležiti redne meBečno sejo dne 3. dec. 1905.
Vsled obilega posla, začne Be z sejo tpčno ob 1. uri popoldne. U-djo pa, kateri so zaostali z meseč. nimi doneski, naj blagovoli jo po-ravnati zaostali dolg m. dec., ter oddajo svoje vplačilne knjižice društveuemu tajniku.
D- Badovinaz, tajnik.
NAZNANILO.
Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase.
Upravništvo "GLAS SVOBODE".
Ako
pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupnb
na M V. Konda-ta, Str., Chicago, III.
683 Loom is
KJE JE John Žibert, v Ameriko je prišel pred dvema letoma, in sicer v La Salle, III. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu Anton Žibert Box 127, Castle Gate, Utah.
I'-n.tT^^ir^ ^^ un*	^ ^ ^ W irr^ trn-	^ iCTwtrr. ifq urniwe: ITT»
NI ČLOVEKA,
iu KATERI NE lil RIL ŠE C IT A L V ČASNIKIH, ALi SLIŠAL PR I PO VEDO V All OO ^ 1)1 0 VELIKEM ZNANJU iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
1 Dr. E. C. Collins M. I.,
K
I? i
ker jo ta alavni professor edini zdravnik, kateri jo napisal to prokorisfcno knjigo ,,Zdravje", s katero
je dokazal, dani človeško bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito no poznal. Knjiga: ZDRAVJE.
7ofnr9i I 'Rojaki Nlovenci. mi Vam priporočamo, da ae, ako ste ne-LdlUldJ i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v nujkrajšom času popolnoma ozdravi, bodi si katero koli notranjo ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake :
Tajne spolne bolezni moške in ženske.
Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, Ozdravljen: kašlja, Ozdravljen: živčne bo-
t i/.m a iu kronične bolezni želodca.
« IJ« »m ^inivuviai
belega toka iu bolezni notranjih ženskih organov.
slablne in jetike.
lezni, pokvarjeno krvi ln izpadanja las.
Mark Lepetirh
Ol-a, I .a.
Alojzi a Slama,
Clarkson, Nebr.
Janez Za^akovec,
Box 86 Butle, Mont.
John Kriiač,
Box i4 Connorville, O.
Poleg teli imamo na rozpoldgo še na stotine pismenih zahval, katerih pa iadi pomnajkanja pro-';] štora, ne moramo tu priobčiti.
j llftjolfi f Prodno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, (j. i LlUj d KI i pilite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za post- g j ni ni f, nakar Vam takoj dopošljomo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano jjj & Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam jo vse natanko znano, bodeto ložje natanko ^ S opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
S V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opiftite svojo bolezen, koliko Cana traja, koliko ste stari in vse Ijj " glavne znake in to v svojem matemein jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS
M 10 I>IC I. IIVHTITU PE,
| 140 West 34th Street,
NEW YORK, N. Y.
Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	j*
Zavol Dr. E. C. Coilins-a je "tvorjen od i o nre dopoldne do 5. popoldne.	E
NAZNANILO.
Slovencem in bratom Hrvatom najtopleje priporočava, posta-rokrnnjskem okusu delane SMODKE. Fino izdelane vlržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejcmljeva z posebno točnostjo poštnine prosto
Vsa naročila naj se noslovijo na
BAKOVEC BROS. 567 S. Centre Ave. ChiMgo.
.*ar LlEBiCH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in mule alike j K) najnižjih cenah.
80—86 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Nižje podpisani priporečam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
—SALOON^
z drojnin kegljiščem in biljar na razpolago.
Točim aveže pivo, domača in importiruna vina, fine likerje i\\ prodajam izvrstne smodke.
Prost prigrizek yedno na razpolago.
John Kumar,
na vogalu Luflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicugo, 111.
Naznanje.
NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM.
Dasi je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila. 11 pr. iz vrste fotografij.
Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v Bturi domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, uko jim pošljejo svojo sliko ali svoje družin«.	, , . ..
Rudi tega no odlašajte ha zadnji don ampak obiščite dub takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in cene postrežbe,sedaj namenjene edino le za naše slovenske prija-tel je iu odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z veleštovanjem

391—393 Blue Island Av«. vogal 14. Place. Chicago, lil.
Telefon urada Main 30.
Telefon stanovanja
328—Y.
Dr. P. E. Hicklin
' La Salle, III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno.
Ozdravljenje oči je moja posebnost.
ROJAKI	POZOll!
1000 mož potrebujeva v
-—Silver Saloon*—
461 468,-4th St. San Fran. Cal.
za piti fino Wieland^ovopivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejša unijsko smodke. Prigrizek prost in igralno mize na razpolago. Rojaki (lobe brano in stanovanje.
BRATA JUDN1CH,
San Francisco, Cal.
N azd a i rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lopo urejeni
Saloon:
Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine Binodke na razpolago. ^ Za obilen poset Be priporočava
brata KoŠiček
590 S, Centre lie. Chicago, III.




se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmeme, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
V^l^	spospcšuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da
'pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana
.asoi»T«M»	r	.	....... .	. .... .
spremeni v telesu v eisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS
Mi jamčifto za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
H.AfcS HA OCRS FACTORY
Izdeluje društvene znake, gumbe. zastave in druge ptrebšoine.
£	73
Pozor rojaki!!!
__
_
— Švicarske gore so se znižale. Vse švicarske gore so so znižale za 3 m 2G cm. To pa se jo zgodilo na sledeči način: Iz ženovskega jezera štrli visoka skala "Piprre a Niton". Lota 1820 so jo zmerili ter našli, da je 1176 m 85 cm visoka. Po tem znaku bo nato prora-čunili visokost za vse švicarske i^ore. Sedaj pase je izkazalo, da so se 1.1820 zmotili za 3 m 2<> cm, vsled česar je treba vse visrčine na katastrskih kartah popraviti.
--Strahovit vihar je razsajal na Otoku Ošima, Razrušil je nad 2000 poslopij.
Najbolie priporočilo.
"Trpel sem na oslabljen ju želodca in celega telesa," toko piše g. Tom Uhyrek iz Bryau, Tex., **in z veseljem potrjujem, da Triner-jevo zdravilno grenko vino me je popolnoma prerodilo. Že dve leti bil sem tako slab, imel nisem nobene slasti, a počutil sem Be vodno utrujenega, in zdravila mi niso več pomagala. Kakor hitro sem pa pričel rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, vračalo se je tudi moje zdravje, postal sem močnejši, dobil slast do jedi in ljubezen do dela. Še sedaj, da si sem zdrav, vzainen velikokrat tega izvrstnega zdravila, zato ker me v resnici najbolj ojači. Z veseljem ga priporočam vsem koji so bolni v želodcu, ni jih boljših in ne bolj zanesljivih zdravil za želodec in kri kot je ta velika naravna priprava. V slučaju oslabelosti, zaspanosti, ner-voznosti in na izgubi čistega pogleda in barve, Trinerjevo zdravilno grenku vino ozdravi to vse. V tem se nenahaja nobenih škodljivih snovi.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S«. Ashland Ave., Chicago, 111.
NIzkje vozne cen« za božič.
Na vse kraje po Nickel Plato železnici t, j. med Chicago in Buffalo. Razprodaja listkov 23. 24. 25. 30 in 31. dec. 1W5 in 1. jan. 1906 Listki So dobri za nuzaj še 3. jan, lSKXi. Tje in nazaj za eno tretjino ceneje kot po navadi. Ameriški klubni obedi od 35c. do $1.00 navadno kosilo o poldne pa 50c. v jedilnih vozovih. Chicago pisarna 111 Adams Str. in Auditorium Annex Kolodvor La Salle in Van Buren St, Chicago, 111,
i Knjiga "OPATOV PRAPOR- I i ŠCAK," spisal F. R. je izšla. \ i Ta zanimiva zgodovinska povest : j jo izšla kot podlistek v "Slov. j i Nar." in "Glas Svob". Knjiga j j obsega 211 strani in stane 50o. j : poštnine prosta.
Kdor Želi knjigo prodajati, naj : ! se zglasi za pojasnila pri uprav- : { ništvu "GLAS SVOBODE". i
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu je prldjati še 10 centov z r poštnino.
Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo
■"»Gostilno™*
dvorane za obdržavanje sej in zabav.
JOSEPH P0LAČEK,
{>83 Loomif, cor. 18 PI. Chicago, (Telefon Canal 7231)
Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina	*
Sprejemam rojake tudi na stanovanje in brano.
John Mlakar,
t»0th. & (Ireen field Aves.
West Allift, Wis.
RAZNO.
—	Pobožna sleparija. V Vaalsu blizn Aachen a je samostan, kjer je živel sveti Kumil, patron bolnikov in bolnišnic. Prefrigani pntri so kamenje Kamilove sobe zmleli v prašek, ki baje prinese zdravje vsakomur, ki ga použije ali rabi z vernim zaupanjem v pri prošnjo tega svetnika. Navodilo pravi: "Bolniki naj vzemo ta prašek na vodi ali pa ga naj potrosijo na rane med klicanjem svetnika. V slučaju čudodelnega ozdravljenja se prosi, naj se okolnosti sporoče o-četom kamibkega samostana." — Tu bi se pač morala oglasiti sanitetna oblast, da se odprto rane ne zastrupljajo s starim smetjem.
—	Pobožen zažigalec. Porotno sodišče v Monakovem je obsodilo zažigalcalsmaierja v triletno ječo. Obsojenec jo na dan požiga bil na božji poti, dolgo molil v neki cerkvi, nato je pa obiskal več gostiln nakar je šel zažgnt bratovo hišo. Jako značilno!
—	Junaška žena. V Mesiui je umrla Antonina Casoiol08 let stara. Njena zgodovina je tesno spojena z zgodovino mesta Mesine.Za časa vstaje leta 1821. je pripeljala 200 žensk pred kraljevo pulačo, kjer so snele kraljeve znake ter razgnale orožnike. Leta 1874. se je s svojo žensko četo najhujše upi rala švicarski , vojski ter bila pri tem težko ranjena. Leta 1848 je iztrgala nekemu burgundskemu zastavonoši zastvo ter pozvala meščane. naj izženejo tujce. Leta 1859 ko je prišellJCrispi v Mesino, da se dogovarja z načelniki zarotnikov prisostvovala je pogajanju tudi Antonina kot zaupna osoba. Za Bvojo domovinsko požrtvovalnost je bilaadlikov&nn z Garibaldijevim poljubom, ko je prišel kot zmagovalec v Mesino leta 18fi0, Njeni ožji rojaki so jo spoštovali kot svojo kraljico in dasi je bila siromašna, izkazali so ji pri pogrebu v-prav kraljevskfMČasti.
—	Najvišja Bpalnicu. Po dveletnem jako nevarnem delu se je izgotovila nedavno spalnica vrh Montblanca. Namenjena jo v prvi vrsti planinnrjem. V koči niso običajne postelje, temuč samo ena ogromna postelja za 22 oseb. Ves materijal so delavci na ramah znosili iz doline- Stroški so o-gromni.
—	Menellk je dal za poškodovance po potresu v Kalabriji znesek 11.000 lir.
— Nopricako\ana posledica izgona kongregacij iz Francije je ta, da seje zvišala cena na umetne lase. Nune so si namreč dale o-striči lase, ko so storile samostansko obljubo, in svoje lase so drai<o prodalo vlasuljarjem. Sedaj manjka na mesec las za 50 kg v vrednosti par tisoč frankov, in nekatere Parižanke so kar obupane.
— Trinajst tisoč samomorov. Ravnokar je izšlo uradno poročilo o vzrokih smrti v letih 1901 do 1903. V tem poročilu je med drugim tudi rnzkaz samomorov v naši državni polovici v i-menovnni dobi. Žalostna statistika izkazuje za leto 1901, 4291, za leta 1902, 4422 in za leto 1903. 40(51, skupaj torej 13.374 samomorov! Obesilo se jih je 6659, ustrelilo 2728, utopilo 1512 zabod-lo 812, v prepad skočilo 1(53 se dalo povoziti 227,zastrupilo 1417. O-stali samomorilci so se ali sežgali ali so pa na kuk drug način končali svoje življenje. Žalostno je pri tem, da se število samomorov od leta do leta množi.	,
. - Vel".ko kepo zlata bo našli v rndokopu zlata v Hradiju na Ogrskem. Kepa tehta37£ kile.. Kepo bo našli na ta način, da se je vsled povodu j i udrla velika plast zemlje, v kateri je bila omenjena kepa.
Na vogalu 18. ulice in Blue Island Ave
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNIC0. 8i»0 W. IS.-^t. Chicago.
Seda| je čas da si kupiš zimsko
. * v
obleko in suknjo,
Moške Biiknje — fine ali navad, ne barvo, posebno ali navadno velikosti — nikjer poti tako ugodnimi oenami, in sicer od
$8.00 do 25.00
Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodko na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool bible). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.
____21
OBLEKE IN SUKNJE ZA MLADENČE (starost od 13 do20 let.)
Krasnega kroja — trpožnegu dela od
$4 do 18.
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
da dobiš prvo izbiro najboljše delane obleke na trgti.Najlepšega kroja dela in prilego, kakor tudi nnse nizke cene, kar dela trgovino v naši prodajalni ugodno.
Lope moško obleke z navadnim ati dvojnim oprsjem, v navadni velikosti, kakor tudi volike moone in ozke tako tudi posebne velikosti vsili ozirih, in sicer od ,*.'.'.*.'.'.'.'.*.*.
$7.50 do $25.
ti
Konklave 1. 1903.
ur.
Kurijalnl kardinali »Ive prav prijetno. Vsak dobiva na leto 32.000 frankov, poleg tega ima P» ft® polno drugih dohodkov iz bogatih beneflclj, župnij, različnih postranskih služb in ustanov, tako da znašajo njegovi dobodkl najmanj 60.000 frankov na leto.
Med tem. ko ao kardinali tako sijajno plačani, pa morajo papeSkl gardisti stradati. Takoivanl plemiški gardisti dobivajo na leto samo po 2000 frankov. Oarda Švicarjev se vodno bolj krti. ker ljudje s svojo plačo ne morejo izhajati; dobe , tako .malo da bi za kak groš prav radi roko polju bili. Najslabše Je plačana strata papeževe palače. TI IJude dobe po 60 centl-zlmov za pol dneva, ko so v sluibl, drugače pa ničesar. Seveda so ti "gardisti" sami zakotni šuštarčkl, ki hodijo "papeža stražit", da dobe za čašo tganja ln da lene ln hčere obesijo kot metreae kakemu vatikanskemu prelatu.
Tudi postavka za pemlje nekdanjim uradnikom papeške države Je flkclja. 99% tistih lenubov, ki so v papeškl državi steparlll kot uradniki, se je že Itak preselilo v nebeško kraljestvo in Izginjajo njih penzlje v druge žepe.
de dandanes se po vseh katoliških deželah pobira Petrov novčlč. Ko bi ljudje vedeli, kako se v Rimu njih žulji zapravljajo, kako tam celo krdelo duhovnikov in vsa njih žlahta lz tega korita žre, žre in Ire, bi bI pač dobro premUlill, prodno bi darovali 4e kak krajcar.
In tudi treba ni, da bi se kaj darovalo. PIJ IX. Je zapuBtll 66 milijonov frankov, ki Jih je "prihranil" tekom svojega vladanja. Ta denar Je v Parizu In v Londonu dobro naloien. Papež Leon XIII. Je to Bvoto Se znatno po-množll. Vsake kvatre Je praznoval kak Jubilej, da Je katoliška zabltost nanesla v blsago kaj drobila ln danes se računa, da znaša ta zaklad 120 milijonov, dasi je bil Leon XIII., ko Je Špekuliral na borzi, Izgubil kakih 30 milijonov. Obresti tega kapitala popolnoma zadostujejo za pokritje VBeh stroškov papeškega dvora. Prelat Krausa, natančen poznavalec papežke-ga dvora je Izračunal, da more vob papeškl dvor s tremi milijoni na leto prav kraljevsko Izhajati, obresti omenjenega kapttola 120 milijonov pa znašajo najmanj pet milijonov.
Papeška blagajna Jo podobna koritu, li katerega hoče ves klerikalni Rim Žretl. Samo za "Črno aristokracijo" v Rimu, za te degenerirane potomce papešklh ln kardlnalsklh bnstardov, je moral Leon XIII. izdati Čez 10 milijonov, dasi je bil do skrajnosti skop. Kdor ne more do korita podnevi, pride ponoči. Monslgnor Folchi je veljal mnogo let za tatu, ker so iz "črne luknje", lz papeške blagajne Izginile velike svote. Ko je Folchi ležal na smrtni postelji, Je prišlo na dan, da je nedolžen, in da so višji gospodje posegli v blagajno. Znano je, da je neki vatikanski prelat pod Bernlni-jevo kolonado nosil o polnoči na sprehod 3,700.000 frankov papeževega denarja. Toliko Časa se Je sprehajal, da bo prišli našemljeni razbojniki, ga napadli ln mu vzeli denar. Kdo so bill razbojniki, se nI nikdar Izvedelo, niti Be Je Izvedelo, zakaj da Je ta prelat ravno o polnoči nesel skoro za štiri milijone bankovcev zračit.
Še sumljlvejšl Je slučaj, ki se je zgodil pred nakaj leti. Primeril se ic vlom v "črno luknjo", kakor se imenujejo blagajniški prostori v Vatikanu. Koliko bo takovl odnesli, se nt dalo natančno dognati. PapeSkl uradniki so računali, da 8 do 13 milijonov. Poleg denarja Je bilo tudi nekaj Italijanskih državnih papirjev, katerih itevjjke so bile vplBane v računske knjige. Ko se je to razglasilo, je Italijanska vlada takoj poskrbela, da se ti papirji niso mogli prodati. Dan potem so v nekem poštnem nabiralniku dobili pismo, v katerem so bili ti papirji v vrednosti 3,700.000 frankov. Hudomušni tat Je zapisal na ovitek: "Tiskovine brez vrednosti." Ostalega .denarja nI bilo dobiti, niti tatov. Ves Rim je tedaj tega vloma dollil nekega visokega gospoda is neposredne bližine papeža Leona, ali — dokazati se mu nI moglo ničesar.
Protekcija Igra povsod na svetu veliko vlogo, a nikjer tako velike, kakor v rimski cerkvi. To je umljlvo. Papež je absoluten gospodar, nI podvržen nikakl kritiki ln nlkakl kontroli ln dela torej kar se mu sljubl. Tudi Leon XIII. Js prišel v cerkvi naprej samo vsled protekcije kardinala Sale. Da se nI tanj potegoval bogati In ugledni kardinal Bala, bi ne bil Leon XIII. nikdar dosegel rdečega klobuka, saj je še vilic tej protekcljl moral dol** ln dolga leta čakati, da J« postal kardinal.
Vse hitrejša ln Bljajnejša je bila karljera Leonovega dr*, tajnika Mariano Rampolla marki del Tlndaro Je bil izredno nadarjen, Izredno marljiv ln — kar Je med rimsko duhovščino precej redko — živel Jo spodobno. Celo Italijanska obreklJlvo8t ni mogla rumeno-kožemu SiclliJancu do živega. Poleg teh lastnosti je Rampollovo sijajno karijero pospeševalo ie to, da je »nož silno bogat ln da Je izšel Iz stare aristokratske rodovlne. Rampollova mati vojvodtnja Laucia Je v sorodstvu z Wettlncl, lz katere rodovlne so saksonski kralji. Rampolla se Je rodil 17. avgusta 1843, na sijajnem fevdalnem gradu Polizzl na Siciliji. V svojih mladih letih je Rampolla mnogo slišal o prežaloBtnih razmerah v italijanskih deželah. Tedaj Je divjal v neapolski kraljevini Ferdlnad II., "r« bombo", blazen človek, ki Je klal ln moril kar bo Je dalo. Bal se je karbonarskih bodal ravno tako, kakor Jezuvltake šoko-lade. Ta kralj Je prepovedal celo Jezu-vltskl list "ClvlltA Cattolica", Češ , da razširja preveč svobodomiselne nazore. Nič pametnejši nI bil sardlnskl kralj Karlo Alberto, ki Je svojim oficirjem sploh prepovedal čitanje knjig In časopisov, V avstrijskih provincijah pa Je mesarll Metternlch kar Je najbolj mogel.
" A najstrašnejše so bile vendar razmere v papeževi državi. O kakih pravicah državljanov sploh nI bilo govora. Spoštovanje zakonov Je bilo v papeževi državi prav tako nepoznana stvar, kakor morala ail inteligenca. Vsa oblast Je bila v rokah duhovnikov in najboljši med temi duhovniki bi bil za svoja hudodelstva vsak dan zaslužil vešala. Davki so bili neznosno visoki. Duhovščina seveda ni plačevala nlkaklh davkov. Duhovčlna Je bila tako cinično brezverska, da se Je očitno norčevala Iz "otročje bajke" o Jezusu Kristusu. Ženstvo Je bilo popolnoma propadlo, zlasti ysled vpliva lz spovednlce. Lahko se reče, da v celi papeževi državi ni bilo no ene poštene ženBke. Prebivalstvo je bilo leno ln tercljalsko, pri tem pa skrajno naduto. V strahu pred sveto inkvizicijo se ni ganilo in so Be moški prlkupovall duhovnikom s tem, da so Jim dovajali svoje žene in hčere. O gojenju znanosti Htiveda niti govora nI bilo."
Vrhovno vodstvo cerkve Je bilo v rokah vsegamogočnlh Jezuvitov, In tudi vzgoja duhovščine. Rampollo so vzgojili jezuvitje, ined njimi kardinal Kranzelln In vse svoje življenje jim Je Rampolla zveBto In z vnemo služIl. Leta 1869. Jo Ramfolla postal pomožni uradnik pri papeškem državnem tajništvu, 1. 1875. Je postal svetnik pri nuncljaturl v Madridu In ko Je po Antonellljevi Bmrtl postal kardinal Simeoni drž. tajnik, 'e vodil nunclja-turo mladi Rampolla. L. 1877. Be je Rampolla vrnil v Rim In je tam obrnil kmalu nase občno pozornost, zlasti ker so ga protežlrall jezuvitje. L. 1880 je postal tajnik izrednih cerkvenih zadev ln se je udeleževal najvažnejših dlplomatlčnlh opravil z različnimi državami. 2o 1. 1882. je bil Imenovan pravim nuncijem v Madridu in je Imel Izredno srečo, da je tedaj zaradi Karolinških otokov nastal med Nemčijo ln med Špansko konflikt. Rampolla Je neovrženo dokazal — in to ga je stalo mnogo truda — da ima edino španska pravice do Karolinških otokov. Na podlagi njegovega poročila Je papež, ko je bil določen razBojlnlkom, prlpo-znal Karolinške otoke Španski. S tem Je Rampolla silno pomnožil vpliv cerkve na Španskem in v zahvalo za to ga Je Leon XIII. dne 14. marca 1887. Imenoval kardinalom.
V starosti 44 let je postal,Rampolla kardinal ln nekaj tednov pozneje tudi državni tajnik.
Marsiljeza.
Nad pokanjem kosaških blčev, vpitje štrajkarjev, tulenje revolucionarnih radlkalcev ln fltreljanje Iz razpostavljenih pušk, slišala se je pesem Marsiljeza lz glavnega trga v Petro-gradu. Gruče vznemirjenih delavcev se pomikajo po ulicah pevajoč vzbujajoče rcvolucljonarne himne, koje so Bvobodno zazvenele po val Evropi izza časa francoske revolucije.
Neki dan bojo tudi zgodovinarji pisali, da je marsiljeza delovala v pro-speh civilizacije. Kar bode gotovo eden najbolj Interesantnih odstavkov zgodovine. 2e nad ato let je ta zgodovinska himna tlela v srcih zavednega delavstva, invžgala v njih tisto moč z katero so pahnili nesramnega jahača raz svojega hrbta In, da stoje danea pokonci Ln ovobodql. Revolucljonarne vstaje še nI bilo ▼ Evropi od kar Je tekla kri po pariških ulicah, toda maralljeza postala Je znamenj« le od takrat, med vasmi narodi koja Jim alje kot zvezda svobode, da jih, sli o-avobodl ali umori.
Bilo js leta 1792 meseca aprila, ko
se Je marsiljeza rodila v mestu 8tras-burgu. Ko je stotnlja prostovoljcev I-mela zapustiti mesto, je mestni župan Diedrich napravil banket njim na čast, In vprašal topnlčarsskega častnika Rouget de Llale, da naj zloži pesem nJim na čast. Rouget Je splBal besedilo po noči, melodijo pa Je posnel lz "Orl-Bons's oratorio of Rasther". Naslednjega Jutra bo Jo že peli z nepopisnim ropotom In navdušenjem, in namesto G00 dobrovolcev korakalo jih Je nad 1000 Iz Strasburga, pesem pa so kratili "Marselllaae — ali Die Wacht am Rheln", katera se Je takoj v srca bvo-bodomiselcev vsadlla prvi dan njenega poroda, ter se ohranila do današnjega dne, ln obdržala se bode do konca.
Da res Je, marsiljeza je postala himna francoske revolucije, ali bilo je nI v Parizu nikdar slišati doklen Je ni "bataljon Marselllals", kakor so ga bili prekrstili prinesel v mesto in jo pel pri naskoku karljeve palače Tullle-rles. Partžanl pa so Jo z bllskovo hitrostjo pobrali.
Car Je dal ustavol
Na jedni bolezni trpe ln so trpeli vladarji: vedno precenjujejo svojo moč, nikdar ne znajo dati narodom pravic o pravem času, ampak vselej Je treba nemirov in krvi, treba je Bile, da pridejo do spoznanja, da nI možno pravic več zadrževati. Prisiliti se jih mora, sami no pridejo ljudstvu nikdar nasproti. Na Ruskem car nI hotel dati ustave. Strašna revolucija je pretresala Že dolgo celo državo. Na pol se je car že udal spomladi, dal pa je neko polovičarsko ustavo, treba Je bilo še ene revolucije In sicer strašnejše. Začel so ruski železničarji. Delavci In uradniki so ustavili delo, ves promet je zastal. Železničarjem so Bledlll drugI delavci ln ž njimi vsa Inteligenca: Inženerjl, zdravniki, lekarnarji, poštni uradniki, tiskarji ltd. vsi so delo ustavili. Da študenti pri splOšnl stavki niso manjkali, se razume ob sebi. Od stavke bo Imeli vsi ti sloji sicer res nekaj škode, a bogataši so Je Imeli vsak <»- milijone. Zato so ti Kami začefJ r t-.^kali navzgor, da se da ljudstvu ustava. Vsak dan so sc vršili krvavi Izgredi v vseh mestih. Na tisoče je bilo mrtvih in ranjenih, ubogi vojaki so morali streljati na ljudi, ki so Jim v njihovem boju dali prav lz vse duše. Zgodilo Be je v mnogih krajih, da so Be vojaki uprli, In kedar niso bili v službi, bo prišli oficirji ln proRtakl na ljudske shode govorit za svobodo ln postavo. Upirali so bo tudi Plncl in Poljaki. Dne 30. vinotoka se je rar udal, ln proglasil, da sklicuje na podlagi Bplošne volilne pravico državni zbor ki ima zakono-dajalno pravo. Danes Imajo Rusi bvo-bodnejšo UBtavo kot ml. a mir ni nastopil takoj. Ljudstvo ne verjame, da bo obljubo resne, en del pa znaša svojo jezo nad pijavkami naroda.

Vladarji na potovanju.
Koliko Btroškov zahteva daljše potovanje kakega evropskega princa, do-kazaje najbolje sedanje potovanje princa ln prlncezlnje Valeške, ki sta po večmesečnem pripravljanju sedaj odpotovala v Indijo. Ko Je prejšnji va-leškl princ, sedanji angleški, kralj Edvard leta 1875. potoval v Indijo, izra-čunjenl bo bili stroški na 3 ln pol milijona frankov. A še niso bili vračunje-nl vsi Izdatki. Kot angleški prestolonaslednik mora razviti nenavaden sijaj ln porazdeliti dragocena darila, ker samo to imponuje Indijskim veli-kašera. Na svoje Bedanje potovanje sta vzela princ in princezlnja b seboj dragocenosti, ki so jih v Londonu zavarovali za IVI milijona kron. Cela legija uradnikov ln detektivov Čuvn te dragocenosti. In pri vsem tem navaden potnik more zavirati vladarje na potovanju. Med potom se morajo neprestano učiti govore na pamet. Vladarji so navidno slabi govorniki, Izjema Je zgovorni nemški cesar Viljem. A niti on nI vselej srečen In Harden mu naravnost očita, da govori govore često brez glave ln repa. Princ Valeškl in angleški kralj sta slaba govornika, da ae morata na pamet učiti govore, ki Jih jima sestavljajo posebni uradniki za razne prilike. O kralju Edvardu se zatrjuje, da ima poaebno dober apo min. V enem dnevu se Je pri neki priliki naučil 16 govorov na pamet Seveda ao takt govori suhoparni ln enolični, toda občinstvo se Je že privadilo. Komodnejšl vladarji pa kratkomalo čitajo za nje sestavljene govore.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
m n b min GOSTILNO— na 161 Reed St., Milwaukee. Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro dojel!	C. HOFBAUER.
Slovencem ln bratom Hrvatom v Chlcagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene soje, svatbe, zabavne večero itd. — veliko dvorano pa za uarodno in ljudske veselice._
fCc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došll! ~©ft
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
387 8. Centre Ave.	Chicago, 111.

Poior!
Slovenci.
Pozor!
"Halon" t MODERNIH KEGLJIŠČEM
Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijačo— najboljšo in najfinejšo tinijBko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom bo priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre Ive. Chicago, III.
Solidne obleke.
Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pu pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleko od tvorničarjev.
PredvBem jo treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem bo še lo prično z dolom. To je pa pri nas v navadi.
Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlaga na ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Tako obleko se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstno uniforme, v čigar izdelovanju Brno pravcati mojstri.
Telefon — Canal 1198

$	Slovenci pozor!
^	Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate aH druge (Q	važne roči za inožke — za delavnik ali praznik, tedaj se ogli9	lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
^	Čistim stare obleke In izdelujem nove
l i
--pOSE^
jk najnovejši modi in nizki ceni. jt
JUHI J M A M K h, 581 8. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
% &
i h

O"
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon m m
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEI8SKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
O.
remu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik.
544 HUE INLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.