^gtO XXXIV., ŠT. 35 Ptuj, 10. septembra 1981 cena 6 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE 20 let Kmetijskega kombinata Ptuj (stran 2) Destrničani po sledovih turizma (stran 6) Za čim večji pridelek pšenice (stran 7) Jubilejna proslava v Juršincih (stran 8) Akcija je v celoti uspela (stran 10) ]-gdi letos je občinstvo oba festivalska večera povsem napolnilo letni prireditveni prostor Foto: M. Ozmec Štajerska kmečka godba iz Ptuja je prvi večer dobila nagrado občinstva za melodijo Presneti Jaka. Zal so se člani ansambla prehitro razšli in tako prikrajšali občinstvo, da bi mu izbrano melodijo ponovili Foto: M. Ozmec XII. FESTIVAL DZG PTUJ '81 NAGRADE V PRAVE ROKE Ptujski letni prireditveni pro- stor je bil v petek in soboto spet pnzorišče vsakoletnega srečanja ansamblov domače zabavne glasbe, letos pa že drugič zapored ludi festival melodij. Prvi večer ga je spremljalo okrog 2500 ljubite- ljev valčkov in polk, le nekaj manj pa jih je prišlo tudi na zaključni, del prireditve, kije bila v organi- zaciji zavoda Radio-Tednik in v sodelovanju z radiom Ljubljana, z Zvezo kulturnih organizacij Slo- venije ter pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor s poslo- vno enoto v Ptuju in v okviru ptujskih kulturnih srečanj. Prvi festivalski večer se je v nekaj manj kot štirih urah pred- stavilo s po dvema novima melo- dijama 24 ansamblov, svoje delo pa sta opravili tudi komisiji ob- Snstva in glasbenih strokovnja- kov. Strokovna komisija, ki jo je vodil Kajetan Zupan — urednik javnih oddaj RTV Ljubljana, je podehla šest zlatih in po devet srebrnih ter bronastih značk Or- teja s plaketo. Zlate Orfejeve značke s plaketo so dobili naslednji ansambli: To- nija HERVOLA, Ptujski instru- mentalni ansambel. Savinjskih sedem. Oglarji, ansambel Vita Muženiča in Štajerska kmečka godba iz Ptuja. Srebrne značke Orfeja s plaketo so si s svojim nastopom prislužili: ansambel Jožeta Šeruge, Rogaški instrumentalni kvintet. Kragulj- ček iz Vidma ob Ščavnici. Slavček iz Novega mesta. Mariborski kvintet, ansambel Ivana Ruparja, ŠIK iz Velenja, Dobri prijatelji iz Brežic in Mavrica iz Ptuja. Devet bronastih Orfejevih od- ličij pa so tokrat dobili: Vetrovi iz Sevnice, Krvavški kvintet iz Cer- kelj, Konfekcionarji iz Murske Sobote, Gornjesavski kvintet z Bleda, Karavanke iz Lesc, an- sambel Doreta Kogovška iz Do- bove, Ivice Kalčiča, Gena Tineva in ansambel Bratov Krt iz Ljub- ljane. Občinstvo pa je s svojim glaso- vanjem na posebnih glasovalnih listih, komisija za štetje glasov jih je dobila skupno 869 (118 jih je bilo neveljavnih) prisodilo prvo mesto melodiji Presneti Jaka v izvedbi Štajerske kmečke godbe iz Ptuja. Njen avtor Marjan Rus je dobil 155 glasov in s tem denarno nagrado 5000 dinarjev, ki jih je prispeval kolektiv zasebnega ob- rtnika Ivana Gomilška iz Krčevi- ne pri Ptuju, podelil pa jih je nje- gov predstavnik Mirko Hrnčič. Na drugo mesto, seje s samo tremi glasovi manj, uvrstila melodija Ta ženski svet v izvedbi ansambla Savinjskih sedem iz Celja, na tretje pa Na vrtiljaku istega an- sambla. Prvi festivalski večer je minil kljub svoji dolžini v prijetnem in vedrem razpoloženju, pa tudi dež mujeletosprizanesel, čeprav seje kar trikrat ponudil, vendar le za nekaj trenutkov. Svečana podelitev zlatih, sre- brnih in bronastih odličij Orfeja s plaketo je bila v soboto, 5. sep- tembra dopoldan. Tudi v soboto zvečer — na fe- stivalu melodij se je zbralo izre- dno veliko ljubiteljev domačih viž in napevov, ki so pozorno spremljali izvajanje vseh dvajse- tih novih polk in valčkov, izva- jalce — ansambel Dobri znanci in pevce pa nagrajevali z dolgotraj- nimi aplavzi. Po prijetnem programu gostov festivala — ansambla Slovenija ter humoristov Anice Sivčeve in Volodja Peera, je komisija obja- vila rezultate glasovanja za na- jboljše besedilo in glasovanja ob- činstva za tri melodije. Za besedili sta bila nagrajena Manko Golar Franc Korbar — popolni avtor melodije »Orlek kraški« je na- vdušil ptujsko občinstvo, zato mu je tudi z veliko večino prisodilo prvo nagrado drugega večera Foto: M. Ozmec za pesem VINO in Marjan Stare za besedilo pesmi VSAK PO SVOJE NAJ SI POJE. Tako sta si avtorja tudi delila denarno na- grado 6000 dinarjev, ki jo je pri- spevala Kulturna skupnost obči- ne Ptuj. Prvo nagrado občinstva so po- slušalci namenili Francu Korba- rju za valček ORLEK KRAŠKI, zanj je napisal glasbo, besedilo in aranžma, dobil pa 255 glasov, Bertiju Rodošku pa sta pripadli kar druga in tretja nagrada za melodiji VSAK PO SVOJE NAJ POJE (nagrada za tekst Marjanu Staretu) —dobila je 122gla.sovter NIKJER NI LEPŠE. KAKOR TU KJER SMO DOMA s 84 gla.sovi. Nagrade 5000, 4000 in 3000 dinarjev pa so prispevali Harmonija iz Maribora. OS ZSS Ptuj in zavod Radio-Tednik. Gotovo je letošnji ptujski festi- val dal nekaj melodij, ki si jih te dni že žvižgamo ali prepevamo. Orleka. Vsak po svoje naj si poje in Jaka, pa gotovo ne bomo hitro pozabili. mš MOŠT ŽE TEČE ^"»ska trta je letos bogato obrodila foto: M. Menoni Lepo, zelo toplo poletje je pri- spevalo k temu. daje grozdje do- zorelo nekoliko prej, kot običajno. Sicer letos v vinogradih, ki jim je prizanesla zimska in spomladan- ka pozeba pričakujejo eno boljših letin. Čeprav se trgatev uradno še ni pričela, je bilo minuli vikend v nekaterih vinogradih že mogoče opaziti berače, prvi litri mošta že čakajo na Martinži. Čeprav je stopnja sladkorja pri ranih sortah grozdja v vinogradih na sončnih legah že dosegla 15 odstotkov, je vendarle prav, da vinogradniki počakajo na uradni začetek tr- gatve. JB Ob koncu dvanajstega festivala že razmišljanja o trinajstem v soboto 5. septembra so izzvenele zadnje melodije letošnjegafestivala domače zabavne glasbe >>Ptuj 81«. Občinstvo je nagradilo najbolj všečne melodije prvega in drugega večera, strokovna komisija pa je razvrstila ansamble med zlate, srebrne in bronaste, če jih poimenujemo po ustrezni Orfejevi znački, ki so jo prejeli in ocenila najboljše besedilo za melodijo drugega festivalskega večera. Člani strokovne žirije so imeli s predstavniki ansamblov, ki so na- stopali prvi festivalski večer, po podelitvi značk v soboto predpoldan, razgovor. Vsakemu ansamblu so podali strokovno oceno njihovega na- stopa. Ocena je vsebovala splošni vtis nastopa ansambla, zlitost posameznih instrumentov, ritem, dinamiko, vokalno izvedbo in tehnično sposobnost posameznikov v ansamblu. Člani strokovne žirije so ansamble ocenjevali s točkovanjem, pri čemer je ansambel za doseženih 5—6 točk prejel bronasto Orfejevo značko, za 7—8 točk srebrno in za 9—JO točk zlato značko. Pravila festivala domače zabavne glasbe določajo, da ansambli, ki nastopijo na festivalu prejmejo najmanj bronasto značko, ker morajo opraviti avdicijo, da se na prireditev sploh uvrstijo. Ob avdiciji komisija predlaga ansamblom, kako izboljšati, dopolniti in izdelati svoje igranje in petje. Večina ansamblov navodila upošteva in pridno dela na vajah pred festivalom. So pa tudi takšni, ki jih uspešno opravljena avdicija toliko zadovolji, da pred festivalom ne delajo dovolj in s svojim nastopom raz- očarajo. To se je zgodilo tudi letos, zato strokovna komisija za v bodoče predlaga, da se pravila tako spremenijo, da se ansamblom, ki ne bodo dosegli petih točk, podeli samo pismeno priznanje za sodelovanje na festivalu. Vsekakor pa je želja, da takih ansamblov ne bi bilo. Nastop ansamblov na letošnjem festivalu ocenjuje strokovna komisija kot dober. Sest ansamblov je bilo zlatih, devet srebrnih in enajst bronastih. Lani so bili samo štirje ansambli zlati. Od teh sta dva nastopila tudi letos in dosegla zlato. V bodoče bo moral prireditelj festivala razmisliti o posebni nagradi za tiste ansamble, ki večkrat dosegajo zlato značko, saj s tem dokazujejo trajno kvaliteto. Lanskoletna želja, da bi ansambli v svoje zasedbe vnašali stare ljudske instrumente ali njihove sodobne izvedbe, se na letošnji prireditvi ni izpol- nila. Nastopi so bili v glavnem s klasičnim kvintetom in triom ter s pevci. En ansambel je imel v sestavi tudi violino, nastopila pa je tudi pihalna godba s harmoniko in kitaro. Želja velja torej tudi za naslednji festival Tudi drugi večer festivala bi bilo dobro popestriti z več ansambli različnih zasedb, kar je bilo tudi mišljeno, ko seje festivalu krojila nova vsebinska oblika, vendar so žal vedno bile težave to tudi izvesti. Dvanajsti festival domače zabavne glasbe v Ptuju je dal nov prispevek tej zvrsti glasbenega izražanja, povedanih je bilo dosti novih predlogov in podanih pobud za naslednje leto, kaj kmalu bo jih potrebno začeti ure- sničevati, da jih bo trinajsti festival uresničil. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Množica prireditev v zadnjih desetih dneh se je v okviru ptujskih kulturnih srečanj zvrstilo ogromno prireditev. Tako smo v preteklem tednu videli v mestnem kinu štiri najboljše filmske predstaveletošnjega Pulja, odprtaje bila razstava del udeležencev lanske slikarske kolonije Poetovio 80, za nami pa je tudi 12. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 81. Treba je reči, da si je vse štiri filme mini Pulja, ki smo ga v Ptuju uspeli prvič organizirati, ogledalo veliko ljubiteljev filmskeumetnosti. Tako smo pravzaprav prvič ugotovili, da Ptujčani z velikim zanimanjem spremljamo dogajanje v jugoslovanskem filmskem prostoru. Upajmo, da letošnji mini Pulj v Ptuju ne bo zadnji in da bo poslej postal ena od tradicionalnih prireditev v okviru ptujskih kulturnih srečanj. Dela udeležencev lanske slikarske kolonije, ki so razstavljena v paviljonu Dušan Kveder, si lahko ljubitelji te zvrsti umetnosti ogledajo do 19. septembra. i Ker o festivalu domače zabavne glasbe Slovenije pišemo v drugem j prispevku, poglejmo še prireditve, ki se bodo v okviru kulturnih srečanj | zvrstile do konca meseca. Poleg predstave SNG Maribor Butalci, ki smo si jo ogledali v torek zvečer, bo v ponedeljek, 14. septembra, Pihalni orkester iz Ptuja izvedel večer revolucionatnih pesmi, teden dni kasneje j gostujeSlovensko narodno gledališče iz Ljubljane z Goldonijevim delom Sluga dveh gospodov, 22. septembra bo v Narodnem domu koncert Slovenskega okteta, 24. septembra pa literarni večer, ki ga prireja ljudskain študijska knjižnica. Beseda bo o slovenski mladinski poeziji. N. Dobljekar SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Jutri prvič pri Lenartu Sedež sveta skupnosti občin Podravja je v tem mandatu v občini Lenart. Tam se bodo jutri sestali delegati občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Najprej bodo sprejemali program dela sveta v tem mandatnem obdobju. Posebna delovna skupina je program rokovno opredelila, izhajala pa je iz vsebinskih nalog, ki izhajajo iz statuta skupnosti podrav- skih občin. Tako bodo delegati že na jutrišnji se- ji razpravljali o zaposlovanju v preteklem letu in o gibanju zaposlenosti in nezaposlenosti v prvem polletju letos. Beseda pa bo tudi o programu strokovnih del Inštituta za družbeni razvoj pri ekonomskem centru v Mariboru v zvezi z dolgoročnim razvojem občin do leta 2000. V oktobru bodo delegati sveta skupnosti občin Podravja razpravljali o polletnih gospodarskih rezultatih v regiji ter ugotavljali skupne interese pri pripravi resolucije o družbenoekonomskem razvoju in politiki za leto 1982. O samouprav- nem sporazumu o sofinanciranju uporabnikov odlagališč posebnih odpadkov bodo v svetu raz- pravljali v novembru ali decembru. Takrat bodo obravnavali tudi poročilo o usklajenosti vpisa učencev v prve letnike usmerjenega izobraževa- nja, poudarek pa bodo dali organiziranosti proizvodne prakse v organizacijah združenega dela in štipendiranju. V zadnjih dveh mesecih te- ga leta bodo delegati v svetu obravnavali tudi problematiko na področju zdravstva in agroživilstva. Med nalogami, ki bodo aktualne spomladi 1982. leta naj omenimo predlog pobude za usta- novitev skupnosti za izkoriščanje vodnih zalog na Dravskem in Ptujskem polju, predlog za organizacijo temeljnih skupnosti za ceste v Podravju in izhodišča za oblikovanje dogovora o solidarnostnem združevanju sredstev za skladnejši razvoj v Podravju. Delegati sveta skupnosti podravskih občin pa bodo namenili pozornost tudi pripravam na dolgoročne plane razvoja, malemu gospodarstvu, izrabi prostora, skupnim nalogam občin na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, usmeritvam srednjega, višjega in visokega šol- stva, posebno pa še uresničevanju dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev v tem sred- njeročnem obdobju na območju skupnosti. Zahteven delovni program sveta bodo uresničili do junija 1982, ko poteče sedanji mandat in se bo sedež te organizacije preselil v mariborsko občino. Do takrat bo predsedoval svetu skupnosti podravskih občin Božo TuS, predsednik skupščine občine Lenart. N. Dobljekar^ 2 - DRUŽBA IIV GOSPODAl^STVO 10. september 1981 — TEDNIK JUBILEJNIH 20 LET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Kmetijski kombinat Ptuj praznuje letos 11. septembra jubilejnih 20 let svojega obstoja. Prehojena pot te pomembne in velike OZD v Sloveniji na področju proizvodnje hrane ni bila lahka — bila pa je uspelina. NASTANEK IN OBDOBJA V RAZVOJU KOMBINAIA Pri nastanku kombinata mora- mo upoštevati nekaj obdobij. Leta 1961 so se združila Kme- tijska gospodarstva »Dravsko polje« Kidričevo, Vinogradniško gospodarstvo »Haloze« Ptuj, »Ptujsko polje« Ptuj in Gozdno gospodarstvo »Dravinja« Ptuj. Istega leta seje h kombinatu pri- pojil še obrat »Marles« Ptuj. Tako seje registriral Kmetijski kombinat Ptuj. I^adaljnji proces oblikovanja kombinata je potekal skozi ob- dobja v naslednjih 20. letih. Obrat »Mizarstvo in žaga« Ptuj in Zadružno trgovsko podjetje »Slovenske gorice« Ptuj sta se pripojila h kombinatu leta 1962. V letu 1963 se pripoji h kom- binatu še Trgovsko podjetje »Sa- djar« Ptuj. Leta 1966 se pripoji h kombinatu Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj in Kmetijska zadruga »Haloze« Ptuj ter Kme- tijska zadruga »Ptujsko polje« Gorišnica. V letu 197.5 se pripojijo h kombinatu: Trgovska organizaci- ja »Merkur« Beograd, Gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptuj. Ži- vilska industrija Petovia« Ptuj in Gostinsko podjetje »Breg« Ptuj. 27. novembra 1973 je bil pod- pisan samoupravni sporazum o združitvi organizacij združenega dela v sestavljeno organizacijo združenega dela Kmetijski pre- hrambeni kombinat Ptuj. v katero so se združile naslednje delovne organizacije: Agrokombinat Le- nart v Slovenskih goricah, Agro- kombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj in »Košaki« To- varna mesnih izdelkov Maribor. Organizacijska struktura v Kmetijskem kombinatu Ptuj seje dopolnjevala iz obdobja v obdo- bje, glede na razvoj posameznih dejavnosti, ki so že obstajale v kmetijskem kombinatu in tudi glede na potrebe po razvijanju novih dejavnosti. V kombinatu so se razvile naslednje nove deja- vnosti: Farma prašičev. Tovarna močnih krmil, Tehnoservis in danes predstavljajo samostojne temeljne organizacije združenega dela. Notranja organizacija kombi- nata je bila pred letom 1966 ure- jena po obratih in delovnih eno- tah. Kombinat, ki je predstavljal enotno gospodarsko organizacijo je bil razdeljen na delovne enote: enoto kmetijske proizvodnje, enoto gozdarske proizvodnje, enoto kmetijske predelave, enoto lesne predelave, enoto industrij- ske in druge predelave, enote po- možnih dejavnosti in enote sku- pnih stroškovnih služb. Delovne enote so se povezovale v obrate. Kriteriji za ustanavljanje delo- vnih enot so bili: proizvodni pro- ces, razpolaganje z osnovnimi sredstvi, minimalno število zapo- slenih, planiranje v okviru sku- pnega plana, vrednotenje uslug, prometa, proizvodov in učinka. Kriteriji za ustanovitev obrata so bili: da predstavlja določen proizvodni proces, da je teritori- alno, ekonomskotehnološka ce- lota in omogoča boljše samo- upravljanje in koordiniranje dela. Samoupravljanje je bilo orga- nizirano tako. da je bil v delovni enoti osnovni samoupravni organ zbor delavcev delovne enote, ki so ga sestavljali vsi delavci. Pristojni, zbora delovne enote pa so bili: razpravljanje in dajanje mnenja k osnutku statuta, pravilnikom, k osnutkom oroerama dela. pred- logom letnega gospodarskega načrta, zaključnega računa pod- jetja k investicijam, obvezno, če so te presegale več kot 5 milijonov din. o poročilih izvoljenih dele- gatov podjetja in o zadevah, o katerih se je odločalo z referen- dumom. Zbor delovne enote je predlagal in tudi volil člane za delavski svet podjetja oziroma obrata. Zbor delavcev delovne enote je odločal o uporabi sredstev, ki izvi- rajo iz delitve dohodka delt^vne enote, o troScnju sredstev za in- vesticijsko vzdrževanje delovne enote, imenoval in razreševal je upravnika delovne enote, spreje-. ma! letni plan mvesticijskega vzdrževanja, sprejemal pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delovne enote in predlagal sistemizacijo delovnih mest. Obrat je imel naslednje organe samoupravljanja: zbor delavcev in obratni delavski svet. Obrat se je formiral lam^ kjer so delovne enote štele več kot 40 zaposlenih. Pravice in obveznosti ter pristoj- nosti organov samoupravljanja obrata so bile prav tako podrobno določene v statutu podjetja. Isto Gradnja druge faze predelovalnega centra grozdja — polnilna linija je že v končni fazi velja za samoupravne organe podjetja. Delavski svet podjetja je pred- stavljal najvišji organ podjetja. Delavski svet je imel tudi vrsto svojih organov. Skupne strokovne službe so bile organizirane po sektorjih. Taka organizacija podjetja se je pokazala kot nefunkcionalna, saj je bilo podjetje organizirano v 27 obratih. Zato so leta 1965 v kombinatu izvršili reorganizacijo, ko so kmetijske obrate združili v en obrat s 13 specializiranimi delovnimi enotami. Tako je bilo do leta 1970 formiranih 10 obra- tov. Obrati so bili samostojne organizacije združenega dela, ki niso imele statusa pravne osebe. Delovne enote pa so bile organiza- cije združenega dela z določenimi pravicami, ki so bile urejene s sta- tutom podjetja in drugimi samou- pravnimi akti. Obrat je imel dejansko vse samostojnosti organizacije združe- nega dela. V pristojnosti je imel določeno, da samostojno prido- biva in deli dohodek, ki ga je ustvaril s svojim poslovanjem, izločal je del sredstev za skupne sklade kombinata po določilih skupno sprejetega programa kombinata; samoupravljanje je bilo organizirano prek zbora' delavcev in delavskega sveta obra- tov; sprejemal je svoj razvojni progranj in letne gospodarske na- črte, sklepal pogodbe, volil in razreševal člane in predsednika samoupravnih organov. V letu 1971 je bilo formiranih 11 obratov in hranilnokreditna služba. Delovne enote so imele gle- de delitve dohodka pravico ugo- tavljati in izvajati delitev dohodka. Enota je razpolagala z delom skla- dov, sprejemala letni gospodarski načrt v skladu z načrtom obrata in podjetja; sklepala delovna raz- merja, volila določeno število čla- nov v samoupravne organe. Delovna enota skupne strokovne službe je imela pristojnosti obrata. V okviru Obrata kooperacija so bili organizirani proizvodni oko- liši, za eno ali več območij kra- jevnih skupnosti v občini. V določilih statuta so bila sred- stva kombinata opredeljena kot osnovna sredstva, obratna sred- stva, sredstva rezervnega sklada, sredstva skupne porabe in sredstva sklada stanovanjskih hiš. Mate- rialna sredstva so bila v celoti razdeljena na obrate in enote v skladu z ustanovitvenim aktom; denarna sredstva so se vodila na skupnem žiro računu. Ugotavljanje dohodka je bilo skupno za kombinat in ločeno za vsako organizacijo združenega dela s periodičnim in zaključnim računom. Dohodek kombinata je bi! seštevek dohodkov vseh orga- nizacij združenega dela v kombi- natu. Kombinat je imel naslednje sklade: poslovni, rezervni in sklad skupne porabe. Obrati so obliko- vali poslovni sklad. Poslovni sklad kombinata se je formiral iz 40 % deleža dohodka obrata, namen- jenega za poslovni sklad. Ta sred- stva so bila združenega in so se vodila na nivoju kombinata. Orga- nizacije združenega dela so lahko združevale sredstva svojih poslov- nih skladov za skupna vlaganja, in to s posojili. Pogoje, način zdru- ževanja sredstev ter cilje so urejali z medsebojnimi pogodbami. Sred- stva skupnega poslovnega sklada, s katerimi je razpolagal delavski svet kombinata so se uporabljala kot pomoč v obliki posojila ali dota- cije za investicije, obratna sredstva in plačila obveznosti obratom, ki zaradi objektivnih razlogov teh sredstev niso mogli formirati o zadostni višini, da bi lahko izvedli planirane naloge. Taka organiziranost in odnosi so bili do sprejetja ustavnih dopolnil in ustave. Po sprejetju 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila k ustavi SFRJ so posebne skupine in komisije pripravile predlog organizacije združenega dela, po poprejšnjih razpravah na zborih delavcev in njihovih odločitvah o konstituira- nju v temeljne organizacije zdru- ženega dela. Kmetijski kombinat je bil med pnimi v občini, ki je pri- pravil ne le predlog, ampak se je dejansko konstituiral kot orga- nizacija združenega dela s 15. temeljnimi organizacijami zdru- ženega dela. Temeljne organizacije pa so seveda ustanovile tudi svojo delovno skupnost skupnih služb. V kombinatu pa so se tudi po ustavni preobrazbi nadaljevale organizacijske spremembe, tako sta se leta 1979 v skladu z regij- skimi in občinskimi dogovori izlo- čili iz kombinata TOZD Gozdar- stvo Ptuj in Obrat kooperacija Ptuj. Prva je postala TOZD GG Maribor, druga pa se je organizi- rala v enovito delovno organiza- cijo Kmetijska zadruga Ptuj. Reorganizirale pa so se tudi TOZD znotraj kombinata-. Tako so nas- tale iz TOZD Kmetijstvo štiri nove temeljne organizacije, TOZD Gostinstvo ,,Breg" se je združila s TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj, Tržnica Velenje pa se je izlo- čila iz TOZD Kletarstvo ,,Sloven- ske gorice" in postala samostojna TOZD. V 20. letih razvoja je torej nas- tala iz kmetijskega kombinata delovna organizacija, povezana v SOZD Emona, v kateri združuje svoje delo v 17 TOZD in delovni skupnosti 1.700 delavcev, ki ustvarijo letno ca. 2,500.000.000 din celotnega prihodka. To pa seveda Se zdaleč ni vse, kar so delovni ljudje kombinata dosegli, saj 20 let za razvoj neke organiza- cije vsekakor ni dolga doba. Pre- pričani smo torej lahko, da bo raz- voj kombinata v enakem tempu te- kel naprej. To potrjujejo tudi sprejeti srednjeročni plani, po katerih naj bi v kombinatu do leta 1985 pridelali za tretjino več hrane kot jo pridelajo sedaj. Te naloge pa seveda nikakor ne bo lahko izpolniti, toda kdor pozna pot, ki so jo doslej prehodili kombinatovi delavci in težave, ki so jih prema- govali na tej poti, lahko verjame, da bodo tudi prihodnja obdobja kombinata enako uspešna kot so bila dosedanja. KMETIJSKI KOMBINAT DA- 1 NES ■ Delovna organizacija kombinat I ima danes 17 TOZD, ki so se zdru- žile letošnje leto v SOZD EMONA \ iz Ljubljane v cilju še hitrejšega ' razvoja. \ 1 Kombinat spada v vrh največjih j slovenskih kmetijskih organizacij združenega dela in je pomemben proizvajalec hrane. Kom.binatovi delavci so ustvarili \ lansko leto preko 2 miljardi dinar- \ jev celotnega prihodka in 522 mili- ■ Jonov din družbenega proizvoda ter 144 milijonov din sredstev za " enostavno in razširjeno reproduk- ; cijo oziroma za sklade. Sedanja vrednost njegovih i osnovnih sred.stev znaša preko 1,3 ; miljarde dinarjev, ki je pokrita s ] ca. 1 miljardo din poslovnega sklada in 590 milijoni din drugih ; dolgoročnih sredstev: V rezervnem : skladu ima kombinat približno 37 ; milijonov din, v sredstvih skupne \ porabe pa okrog 100 milijonov • din. V delovni organizaciji Kmetijski ■ 4combinat Ptuj so danes zastopane I naslednje glavne dejavnosti: ' — proizvodnja hrane na pod- ■ ročju kmetijstva in živilse DuSana Kvedra-Tomaža. Foto: S. Dordevk Nad ogledom vojašnice so bili gostje nadvse navdušeni. Od leve proti desni: Franjo Cevnik, Kordija Kveder, Mileta Miloševič, Marta Čevnik in Stanislav Omlerzu. 08 ZAKLJUČKU ZMDA SLOVENSKE GORICE 81 ocena vec kot ugodna Takoj po zaključku ZMDA Slovenske gorice 81 so se v torek 1. septembra sestali na,svoji četrti ieji člani predsedstva skupščine aošnje akcije, kije potekala prvič v zveznem merilu. V domu bri- jadiijev v Dornavi so uvodoma »dali obširnejšo oceno o poteku icije, o uspehih na deloviščih in u področju interesnih dejavno- sti. Kot smo poročali je akcija po- tekala v občinah Lenart in Ptuj. Brigadirji so v glavnem kopali jarke za primarne vodovodne ce- vovode. V treh izmenah so izko- pali 12,8 km jarkov, ter v isti dol- žini položili tudi cevi, jih obtežili in zasipali. Treba je dodati, daje akcija začrtana v srednjeročnih programib obeh občin za obdobje 1581-85. in sicer v okviru SIS za komunalno dejavnost za izvajanje iel na vodovodnem omrežju. V SIS za družbene dejavnosti pa so v >vojih srednjeročnih programih 'a isto obdobje začrtali materi- ^no in kulturno zasnovo za iz- vedbo družbenih dejavnosti na ^^]\. Vsi ti programi so vsklajeni ^družbenim dogovorom in sa- "loupravnim sporazumom o WDA v Sloveniji in so bili osnova ^ izvedbo ZMDA Slovenske žonce 81. Gradnja primarnega vodovod- nega cevovoda iz vodovoda mesta ^ predstavlja osnovo za uredi- enotne oskrbe s pitno vodo "3selij v dolini in po obronkih ^ovenskih goric in Haloz v 9bčini ™j; to je na območju, ki zaradi I^nianjkanja lastnih virov kvali- "eine vode, zlasti v sušnih dneh, ni imelo dovolj vode niti za sanitarne potrebe, še manj pa za gospodar- ski razvoj. Na letošnji akciji je 12 mladinskih delovnih brigad iz različnih krajev Jugoslavije delalo na območju ptujske občine na naslednjih deloviščih: Levajnci — Desenci — Ločič, Pod lože — Sestrže, Juršinci — Kukava (I. etapa). Kukava — Juršinci (II. etapa) in na Gorci v Halozah. V občini Lenart so brigade de- lale na delovišču Žerjavci — Ana — Cankova (II. etapa). V obeh Savo Kozjak, predsednik skupSči- ne ZMDA Slovenske gorice 81. občinah so brigadirji ZMDA SG 81 izvajali dela na izkopu kanalov na območjih kjer bi bilo delo s stroji ovirano. Brigadirji so po- magali pri prenašanju vodovod- nih cevi, pri polaganju, ter pri zasipu in planiranju vodovodne- ga kanala. Od 6. junija do 29. avgusta je 520 brigadirjev opravilo prek 49 tisoč efektivnih delovnih ur, vre- dnost opravljenih del pa je ovre- dnotena na 19,3 milijone din. Temu je treba dodati, da so zaradi slabega vremena brigadirji izgu- bili prek 11 tisoč efektivnih ur. Vsa delovišča so bila s strani izvajalca del — Komunalnega podjetja Ptuj TOZD Nizke gradnje in Hi- drogradnje pripravljena pravo- Letošnje geslo ene od MDB je tudi simbolično naročilo brigadiijem, ki bodo prišli na akcijo v letu 1982 foto: 1. kotar časno. Nekatere težave, ki so se pojavljale pa so sproti reševali. Poškodb na delovišču ni biFo, razen številnih žuljev, ki pa so na akcijah skorajda obvezni. : Tudi na področju interesnih dejavnosti so se brigadirji ZMDA SG 81 dobro izkazali. V okviru idejnopolitičnega izobraževanja so obiskovali mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja, pri čemer so uspešno sodelovali z Delavsko univerzo v Ptuju. Bogat je bil program kulturnih dejavnosti pri čemer sta se izkazali Kulturni skupnosti obeh občin, saj so za brigadirje pripravili kar 11 raz- ličnih tečajev. Na akciji pa je bilo zelo razgibano tudi telesno kul- turno življenje brigadirjev, odvi- jale so se številna športna tekmo- vanja. Sodelovanje s telesno kul- turno skupnostjo in Zvezo tele- snokullurnih organizacij ptujske občine je bilo prav tako uspešno. V sodelovanju z občinsko orga- nizacijo ZRVS in garnizijo Du- šana Kvedra iz Ptuja je uspešno potekala tudi obrambna vzgoja brigadirjev. Na seji predsedstva skupščine pa so še posebej po- hvalili sodelovanje domačinov z brigadirji, kije bilo še bolj pristno, kot na dosedanjih akcijah. Skrat- ka ocena letošnje akcije Slovenske gorice je več kot zadovoljiva. — OM Samo v ptujskih oš 2500 otrok Na novo šolsko leto smo se kot kaže dobro pri- ^^vili. isji posebnih težav z nakupom učbenikov in palih šolskih potreb.ščin za osnovnošolce, poleg ^^Sa pa skozi ves mesec .september teče tudi akcija za .^■^ost učencev v prometu. Tu so se poleg šol in ^ajevnih skupnosti močno angažirali vsi, ki so od- ^ovorni za to področje, na vseh večjih križiščih in Prehodih pa skrbijo za varnost otrok tudi pripadniki "^^ne za,ščite. Prvega šolske dne pa se bodo še dolgo spominjali IJ^ošolci. saj jih imamo v ptujski občini okrog 1200, šolah pa sojih posebno prisrčno sprejeli in jim Pfavili tudi krajši kulturni program. ^ podatkih, ki smo jih dobili za vse štiri ptujske . ^Je tudi letos prostorska stiska tista, ki kar v dveh ^ekuje dvoizmenski in celo troizmenski pouk. ^ J ^«novni šoli Ivana Spolenjaka na Bregu so sicer '^tom izgubili šolarje iz Dolene, ki so odšli v j/^ shnik. vendar gre tu samo za 20 otrok, tako da v L^J^ še vedno pol dvoizmenski pouk v 16 oddelkih "jjlerih je skupno 460 šolarjev. hA ptujska osnovna šol^ — Olga Meglic, je o^j^Jla s 16 oddelki, letos jifi imajo že 18 in 528 otrok, l^ga kar 78 novincev v treh oddelkih. Za novo ifj..^^ leto so uredili eno učilnico, postavili potrebna ■""i na dvorišču za oddelke podaljšanega bivanja in učence od prvega do četrtega razreda. Poleg tega so dodatno opremili še tehnično delavnico in opravili nekaj drugih pomembnejših nalog pred začetkom novega šolskega leta. Kot pravijo bi radi do leta 1985 pridobili še pet učilnic v dijaškem domu, pa tudi kuhinjo za potrebe gospodinjskega pouka. Za podaljšano bivanje imajo sicer dovolj prostora, vendar odobrenih sredstev le za tri oddelke, čeprav je prošenj za pet oddelkov. To pomeni, da bodo lahko reševali le najnujnejše primere. Šola Franca Osojnika je s prostori na najslabšem. 730 učencev bo imelo letos še vedno delno troiz- menski pouk ali več kot polovico vseh učencev. Na šoli je 90 novincev v treh oddelkih, dva oddelka varstva oziroma skupno 24 oddelkov. Tudi osnovna šola Toneta Žnidariča je letošnji začetek pouka pričakala dobro pripravljena. Na šoli je skupno 27 oddelkov, po pet pa še na obeh pod- ružničnih šolah v Trnovski vasi in Vitomarcih. Solo Toneta Žnidariča obiskuje v šolskem letu 1981/82 ,764 otrok. ■ Tako so samo ptujske šole te dni nadomestile dom skoraj 2500 otrokom, ki te dni že pridno nabirajo znanje, da ga bo čez leto že za razred več. mš S SEJE KOMITEJA OK ZKS ORMOŽ povečali bodo Člani ormoškega komiteja zveze komunistov, ki so se tokrat prvič sestali skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK, so na posvetu v sredo ocenili gospodarska gibanja. Ugotovitve so posebej na področju izvoza, uvoza in investicijskih vlaganj dokaj razveseljive. V tej manj razviti občini so uspeli uvoz zmanjšati za 3,5-krat, medtem ko bodo izvoz presegli kar za 20 odstotkov glede na plan. Kot so se dogovorih v občini, bodo tudi investicijsko porabo omejili. Dokončali bodo naložbe v pri- marno kmetijsko pride avo s predračunsko vrednostjo 147 milijonov dinarjev in rekonstrukcijo opekarne v Ormožu, ki joje lani uničil požar, v vrednosti 208 milijonov dinarjev. Planirane naložbe v vrednosti 196.708.000 dinarjev bcxio pričeh uresničevati v letu 1982, navedeno vsoto pa so zmanjšali za 11.268.000 dinarjev. Tako so se tudi v ormoški občini pridružili splošnim prizadevanjem za zmanjšanje investicijske porabe. Gospodarski rezultati povedo, daje prvo polletje zaključila z izgubo le ena temeljna organizacija združenega dela v ormoški občini — Go- stinstvo. Na robu rentabilnosti pa poslujejo štiri temeljne organizacije. V vseh teh temeljnih organizacijah združenega dela so že pripravili sa- nacijske programe, da bi stanje kar se da hitro izboljšali. Tudi v ormoški občini je nekaj temeljnih organizacij, ki so kršile dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, vendar bodo do konca tega meseca osebne dohodke poračunale, tako kot je bilo dogovorjeno. Na omenjenem skupnem sestanku so se člani komiteja in sekretarji osnovnih organizacij ZK dogovorili, da bodo zastavljene naloge dosle- dno in brezkompromisno uresničevali. Tako delo pa narekuje sedanja gospodarska situacija. N. Dobljekar S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Priprave na sejo konference Ptujski komunisti bodo v tem in v prihodnjem mesecu morali temeljito oceniti svoje delo v mandatu, ki se bo iztekel v novembru, ko bodo v vseh osnovnih organizacijah ZK izvedli programsko volilne konference. Doslej so v 151 osnovnih organizacijah evidentirali skoraj 400 komunistov, ki bodo opravljali funkcije sekretarja ali člana sekre- tariata v osnovni organizaciji. Seveda postopek še ni zaključen, saj gre zgolj za evidentiranje kandidatov za opravljanje teh funkcij in funkcij v občinski konferenci ZK. Člani občinske konference, ki se bodo predvidoma sestali 22. sep- tembri, bodo celovito ocenili dosedanje delo v osnovnih organizacijah, sevedg pa morajo to prej storiti komunisti v vseh okoljih} Posebno pozornost bodo morali nameniti gospodarski situaciji in uresiničevanju zastavljenih ciljev na področju stabilizacije,,seveda pa jC' potrebno obravnavati celotno problematiko celovito. Tako ne smejo pozabiti tudi na akcijsko povezanost komunistov v ostalih družbenopolitičnih orga- nizacijah, na svoje naloge v delegatskem sistemu, v krajevnih skupnostih in na vseh ostalih področjih. Posebno pozornost bodo morali nameniti tistim vprašanjem, kijih kljub sprejetim sklepom niso uspeli uresni6ti in pojasniti, kje so vzroki za to. Sicer pa so člani komiteja OK ZKS Ptuj na seji, kije bila v sredo, razpravljali tudi o predlogu za spremembo statutarnega sklepa občmske konference. Gre za to, da bi število članov konference zmanjšali od sedanjih 59 na 43. Tako bi zagotovili bolj aktivno sodelovanje vseh članov, seveda pa bo potrebno zagotoviti tudi enakomerno zastopanost članov po področjih dejavnosti. O tem predlogu bodo razpravljali tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, da bi našli najboljšo rešitev za učinkovito delo konference. Na seji komiteja je bila beseda tudi o uresničevanju sklepov, sprejetih na sejah OK ZKS in komiteja. Ugotovili so, da bo potrebno po »počitniških« mesecih bolj smelo zastaviti družbenopolitično aktivnost v osnovnih organizacijah, saj je še precej neuresničenih nalog tako na področju gradbeništva kot na področju zdravstva, izobraževanja in predvsem gospodarstva. V mnogih organizacijah združenega dela še niso imenovali štabov za spremljanje uresničevanja stabilizacijskih programov. Na seji pa so posebej izpostavili Cestno podjetje Maribor enoto Ptuj, kjer so svoj stabilizacijski program zastavili konkretno in ga rokovno opredelili. Glede uresničevanja sklepov o urejanju razmer v splošni bolnišnici so člani komiteja ugotovili, . da so delavci bolnišnice dobro zastavili program dela in da bodo — Kot izgleda— težave uspešno prebrodili. Še ena neuresničena naloga je ostala na področju izobraževanja. Člani komiteja se morajo srečati s predstavniki Kluba ptujskih študentov v Mariboru in v Ljubljani in se pogovoriti z njimi o nadaljnjem delu. Gotovo je september pravičas za to, da se študentje sedaj ukvarjajo s problemi okrog stanovanja in štipendij. Pogovor bodo namenili pred- vsem nadaljnjemu tesnejšemu sodelovanju študentov z občinsko kon- ferenco ZKS Ptuj. N.Dobljekar ______iBCDmsimflKJZpi PTUJ ju Priprave na skupno sejo o kulturi Včeraj, 9. septembra se je na redni seji sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. Glavna razprava je bila o pripravi skupne seje občinske koference SZDL in komiteja OK ZKS Ptuj, ki bi obravnavala vprašanja s področja kulture. Prav tako je razprava o programu gradnje druge faze gradnje Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. O vse- bini razprave, sprejetih sklepih in stališčih bomo poročali v prihodnji številki. F V PRIPRAVAH NA 3. KONFERENCO O SOCIALNI POLITIKI Zasedanje občinskega sveta ZSS Ptuj Prve podopustniške razprave bodo v ptujskih sin- dikatih namenjene pripravam na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo govorila o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike, in zagotavljanju socialne varnosti. Za to razpravo, ki bo 16. septembra se v sindikatih temeljito pripravljajo in jo bodo dopolnili s sklepi komisije, ki je po nalogu sveta za socialna vprašanja in družbeni standard temeljito obdelalala vrsto vprašanj s področja socialne politike, ki sega na področje zaposlovanja, stanovanjske politike, inva- lidskega in pokojninskega zavarovanja in podobno. K vsemu temu bo pridala še sklepe občinske konference ZKS Ptuj, ki je že razpravljala o tem na junijski seji. Posebno točko bo svet namenil pregledu doseda- njih aktivnosti v pripravah na volitve 1982, kjer bo tudi govora o drugi fazi poročanja. Ob koncu pa bo potrdil nekatere kadrovske rešitve v občinskem svetu ZSS Ptuj in se seznanil z vsebinskimi in kadrovskimi pripravami na občne zbore v osnovnih organizacijah sindikata in konferencah osnovnih organizacij. MG 4 - SEStAVKI IN KOMCPITARJI 10. september 1981 — TEDNld 17. OBČNI ZBOR SKUPNOSTI ŠOLSKIH CENTROV BLAGOVNEGA PROMETA SLOVENIJE Kako v usmerjeno izobraževanje tudi v trgovinskem poklicu Gospodarska uprava šola »Jože Lacko« iz Ptuja, je bila v četrtek 27. in petek, 28 avgusta gostitelj tradicionalnega 17. občnega zbora Sku- pnosti šolskih centrov za blagovni promet Slovenije, ki je dejansko srečanje učiteljev trgovskih šol, ki se odvija vsako leto v drugem mestu Slovenije. Ker je bilo letošnje srečanje, tudi prelomnica, saj seje s I. septembrom pričelo usmerjeno izobraževanje, smo ob koncu srečanja povprašali nekatere udeležence o delu zbora in vtisih v mestu gostitelju. Prof. Darko Torkar — učitelj slovenskega jezika SCBP Kranj: »Le- tošnje 17. srečanje šolskih centfov za blagovni promet v Ptuju, se mi je zdelo zelo zanimivo in pestro po svoji vsebini, zlasti je bilo zanimivo delo po strokovnih aktivih in ker poučujem slovenski jezik, se seveda v glavnem ukvarjam s to problematiko. Precej bo problemov z uvajanjem usmerjenega izobraževanja, opozorili smo na določene probleme, kijih bo potrebno rešiti, predvsem »fond ur« pri posameznih tematskih kro- gih, ki jih bo treba kombinirati z ostalimi tematskimi krogi. Tako bi »fond ur« zadoščal za vse obravnavane vsebine. Učbeniki bodo sicer pripravljeni malo pozno, vendar je pomembno, da bodo pripravljeni. To bo predstavljalo precej dela za učitelje slovenskega jezika in tudi za učence, ker je program dosti bolj zgoščen in način dela je precej drugačen kot v prejšnjem sistemu izobraževanja. Še nekaj o bivanju v Ptuju.- Mishm, da se je gostitelj zelo potrudil in nam pripravil res prijetno srečanje, s kratkim izletom na ptujski grad, ogledom muzeja, kar je seveda za človeka, ki še to ni videl, res nekaj enkratnega. Vsa zahvala velja ŠCBP Ptuj, za organizacijo tako prijetnega srečanja.« Mgr. Rado Hočevar — učitelj zgodovine in geografije ŠCBP Kranj: »Ptuj je znano zgodovinsko mesto in prav vesel sem bil, ko je letošnje, 17. srečanje ŠCBP Slovenije, v tem mestu. Vodil sem aktiv zgodovine, geografije in nove učne načrte, pri tem pa posebej velja poudariti pohvalo Zavodu za šolstvo SR Slovenije, ki je organiziral dva zelo uspešna seminarja in sicer 20. avgusta za učitelje zgodovine in štiri dni kasneje za učitelje geografije. Poleg novih učbenikov nam je predstavil tudi podrobni učni načrt, kar se dosedaj na podobnih seminarjih še ni pripetilo. Zaradi tega smo bili kar prijetno presenečeni. Morda sta za slušatelje trgovinskega pouka, učbenika nekoliko pretežka, vendar pa upam, da jih bomo lahko prilagodili njihovemu znanju. Učitelji tega srečanja so bili mnenja, da bi tudi v prihodnje nadaljevali s tradici- onalnimi izleti po Evropi, kijih je svoje čase, v zadovoljstvo vseh vodil dosedanji predsednik upravnega odbora'Skupnosti SCBP Slovenije mgr. Robevšek.« Prof. Valentin Trilar — ravnatelj ŠCBP Kranj: »Letošnji 17. občni zbor Skupnosti ŠCBP v Ptuju je tradicionalno srečanje, ko se pogovar- jamo o različnih problemih organizacijske in vsebinske narave, torej delovanje naših šol za blagovni promet v Sloveniji. Letos smo razpra- vljali predvsem o vprašanjih kako začeti z usmerjenim izobraževanjem. To so vprašanja materialne in kadrovske narave, kajti šole ne bodo »startale« z usmerjenim izobraževanjem vse v enakih pogojih. Imamo moderne šole ali pa precej še klasične šole, kjer bo modernizacija pouka nekoliko otežena. Na naših šolah se čuti, da se delež učencev, ki so se v preteklih letih vpisovali na šolo za prodajalce, postopoma zmanjšuje, kajti potrebe v trgovinskih dejavnostih niso več tako velike, kot so bile doslej. Prodaja upada in zato so tudi potrebe po kadrih v takšnem obsegu zastopane. Kljub temu pa bodo šole, ki imajo dosti veliko zaledje, še vedno imele zadosten priliv, tako, da bodo tudi v bodoče delovale za pokrivanje potreb po kadrih v trgovinskih dejavnostih. Na 17. občnem zboru sem kot ravnatelj ŠCBP Kranj in dosedanji član upravnega odbora Skupnosti ŠCBP Slovenije prevzel funkcijo predsednika, ker je mgr. Ludviku Robevšku potekel mandat in kot ravnatelj ŠCBP v Celju, odhaja hkrati tudi v pokoj. Kot predsednik računam na pomoč ostalih članov upravnega odbora, ki so istočasno tudi ravnatelji posameznih ŠCBP. Kot Gorenjci smo bili z bivanjem v Ptuju zelo navdušeni, prišli smo v popolnoma drug ambient, ki se kaže tudi v vzdušju, ki smo ga doživeli, ko nas je gostil ŠCB Ptuj, v gostilni »Pri Roziki«. Prof. Metod Betic — učitelj blagoznanstva ŠCBP Kranj: »Glede izobraževanja po novem, nas moti, daje program za 1. letnik usmerje- nega izobraževanja, enako težak za vse srednje šole, za gimnazije in bivše poklicne šole. Smo v dvomih, kako bomo naše učence, ki se prvenstveno učijo za poklic, lahko izobraževali po tem programu. Ne bi bilo pravilno, da bi popuščali, ker se učenec, ki uspešno konča 1. letnik, iahko vpiše na katerokoli drugo šolo in tako izgubimo kader. Glede počutja, sem zelo presenečen, da so nam v Ptuju pripravili tako dober sprejem. Občutek imam, da v manjših mestih na nas polagajo večjo pozornost, kot v večjih. Navdušen sem nad samim Centrom srednje usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Doslej še nisem videU tako dobro opremljenega centra.« Drago Papler »Pohorje skozi stoletja" Zgodovinsko društvo Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino in Zgodovinsko društvo Maribor prirejata drugi simpozij v krajevni zgo- dovini na temo »Pohorje skozi stoletja«. Simpozij bo v Ribnici na Pohorju od 17. do vključno 20. septembra 1981. Predsednik pripra- vljalnega odbora je Boris Čižmek-Bor. Simnozn se vključuje v praznovanje 40. obletnice vstaje v Sloveniji. Na njem bo dan poseben poudarek obletnici ustanovitve prve pohorske čete in razvoju NOB na Pohorju v letih 1941-45. Program simpozija je razdeljen na znanstveni in manifestativni del. Začetek sovpada z oble- tnico partizanske zmage nad nemško vojaško enoto v boju na Klopnem vrhu. 17. septembra 1941. Znanstveni del simpozija bo obsegal referate in razpravo o naci- onalnem in .socialnem osveščanju ljudstva na Pohorju, o njegovem boju za svobodo in o povojnem ustvarjalnem poletu; s celovitim prikazom gospodarskih, socialnih, nacionalnih in kulturnih razmer na Pohorju od pradavnine do današnjega časa. Ob tem pa bodo razne spremljajoče prireditve: likovne razstave, razstave znanstvene literature in leposlovja o Pohorju, publikacije o NOB, razstava dokumentov o zgodovini Po- horja, razstava o XI. SNOB Miloša Zidanška, etnološka razstava in podobno. Manifestativni del simpozija pa bo obsegal slavnostno zborovanje v počastitev 40. obletnice vstaje z udeleženci iz vseh šestih pohorskih občin in z zborom pohorskih partizanskih enot in pohorskih aktivistov NOB. Slavnost bo povezana z odkritjerrt spominskega obeležja 54 pa- dlim vaščanom v NOB iz Ribnice na Pohorju pred poslopjem osnovne šole »Prva pohorska četa«. Na simpozij so bili povabljeni tudi člani zgodovinskega društva Ptuj, na manifestativni del pa so vabljeni tudi drugi občani z našega ot)mocja. < POGOVOR Z UDELEŽENCI MLADINSKE POLITIČNE ŠOLE Letos se je mladinske poletne politične šole v Vikrčah pri Ljubljaniudeležilo7delegatovizptuj- ske občine. Pokrivali so vsa področja, ki so bila zajeta v programu. Ko sem se pogovarjala z njimi so mi dejali naslednje: IGOR GALIC je pokrival skupino predsednikov in sekretarjev OK ZSMS: ,,Delal sem v skupini predsednikov in sekretarjev OK ZSMS, ki je ob- ravnavala nekatera aktualna vprašanja kot so: oblike in metode političnega dela, aktualni polo- žaj slovenskih narodnostnih skupnosti v zamej- stvu, idej nepolitično delo in izobraževanje vOK, mladinsko prostovoljno delo, obravnava statuta in tez za resolucijo XI. kongresa ZSMS in idejno gibanje med mladimi. Moram poudariti, da so bile razprave bogate, kritične in da smo se dotak- nili nekaterih vprašanj, ki bodo imela svoj izraz v nadaljnjem delu mladine. Brez dvoma bodo nekatera stališča vnesena v statut in resolucijo XI kongresa na katerega smo se začeli že pri- pravljati. Mladina sprejema našo revolucijo in jo je pripravljena tudi nadaljevati, zaveda se resno- sti sedanjega ekonomskega stanja in težav s ka- terimi se srečujemo. Plenarna zasedanja na katerih so govorili vidni predstavniki družbenega in političnega življenja so bila bogata po razpravah in so pokazala, da se mladina zanima in daje tudi aktivno vključena v družbeno dogajanje. To pomeni, da ni apoliti- čna, čeprav smo si bili enotni, da še vedno v celoti nima vloge, ki bi jo morala imeti v družbi, da ni enakopravna z drugimi DPO, da njena poli- tika ni dovolj učinkovita. Na razpravah smo se zavzeli za temeljno idejno gibanje znotraj mla- dine, ki so lahko samo tista, ki zadevajo fundamentalna vprašanja socialistične samoup- ravne neuvrščene Jugoslavije. Enotni smo si bili v tem, da se moramo spopadati z nekaterimi pro- ti dejanji, ki so značilna danes in bodo brez dvo- ma aktualna tudi v prihodnje. Gre za vprašanje eksistence blagovne produkcije, odnosi delavskega razreda — samoupravljalcev, ki so po uKienju nekaterih temeljno vprašanje našega socializma, diferenciacija delavskega razreda, protislovja med razvitimi in nerazvitimi, odnosi med kmetijstvom in industrijo, ekonomska situ- acija itd. Razpravljali smo tudi o pojavu birokratizma in tehnokratizma, unitarizma, republiškega in zvez- nega etatizma, procesa avtarkije in drugih. Do- beršen del svoje aktivnosti smo posvetili tezam za XI. kongres ZSMS, ki bo moral dati odgovore na to, kako uspešni smo bili v delu, predvsem pa po X. kongresu ZSMS, katere in kakšne so nalo- ge ZSMS. V razpravah, ki so pred nami se bomo morali osredotočiti predvsem na resolucijo, ki morabiti akcijski inmobilizacijski dokument mla- dine. Spremeniti pa bo treba najbrž nekatere dele statuta, predvsem tiste, ki pomenijo oviro za de- lo ZSMS. Da je mladina pripravljena delati je do- kazala tudi z letošnjim mladinskim prostovoljnim delom, katerega se je udeležilo 5002 mladincev. Vrednost njihovega dela znaša 10 milijard starih dinarjev, medtem ko so stroški za njihovo delo bili za polovico nižji. To torej govori tudi o ekonomski upravičenosti, čeprav mnogi smatra- jo, da temu ni tako. Moji vtisi iz MPPS so pozitivni. Smatram, daje to ena izmed oblik idejnopolitičnega usposablja- nja, ki daje mladini mnogo teoretične podlage in ki je obenem tudi mobilizator dela mladine. Letos pa je še toliko bolj pomembna, ker pomeni zače- tek široke politične aktivnosti za pripravo resolu- cije XI. kongresa ZSMS. BLANKA ZURAN, članica občinskf-ga centra marksističnih krožkov: ,,Na MPPŠ sem delala v II. skupini, to je skupina za idejnopolitično delo, marksistične krožke in kulturo. V tej skupini smo poslušali zelo zanimive teme, saj smo imeli od idejnopolitičnega dela in izobraževanja v OO ZSMS, do idejnih gibanj med mladimi, govorili smo o odnosih med družbo in verskimi skupno- stmi, o socializmu in demokraciji. Ker so bili v na- šo skupino vključeni tudi mladi, ki delajo na pod- ročju kulture, smo obravnavali vprašanja kultur- ne politike v naši družbi. Da pa smo lahko ocenili kakšno je naše znanje politične ekonomije, smo imeli temo o protislovju blagovne produkcije v socializmu. Ker bo drugo leto potekal XI. kon- gres ZSMS in ker že potekajo priprave na kon- gres, smo tudi na MPPŠ spregovorili o tezah za resolucijo XI. kongresa ZSMS. V skupinah je teklo delo mnogo bolj živahno, kakor na plenar- nih zasedanjih, saj smo imeli v skupini teme, ki so se nanašale prav na naše delo, tako da se je po uvodnem predavanju vedno razvila živahna razprsva. Na sploh sem bila zadovoljna z MPPS. saj so bile teme dobro izbrane in tudi predavatelji so bili politični in gospodarski de- lavci. Politično šolo smo zaključili skupno z mi- slijo, da moramo mnogo več pozornosti posvetiti idejnopolitičnemu delu ter ustanavljanju marksis- tičnih krožkov v seh sredinah." MILISLAV JANKOVIC: ,,Pri občinski konfe- renci ZSMS Ptuj smo dobili navodilo o poteku MPPŠ, razporedili smo se v ustrezne skupine. Glede na to, da delam v združenem delu in aktivno sodelujem v konferenci mladih delav- cev, sem pokrival področje za družbeno eko- nomske odnose. Brez dvoma lahko rečem, da je delo v tej skupini bilo najbolj naporno, hkrati i/redno aktualno in zanimivo s temami in vpra- šanji, ki se prajajo v združenem delu ter v na- šem samoupravnem sistemu nasploh. Predavanja o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, o nagrajevanju po delu o zaposlova- nju in kkadrovski politiki, o ekonomskih odno- sih s tujino ter o delu samoupravne delavske kontrole, so fundamentalna vprašanja, s kateri- mi se pogosto ukvarjamo v OZD in si prizade- vamo za njihovo rešitev. Omenjena predavanja so tista, ki jih mladi v svojem političnem in družbenem delu še kako potrebujejo, kajti njihovo poznavanje je po- trebno za uspešno delo mladinske organizacije. Bolj podrobno iz dela III. skupine bomo poro- čali še na posvetu predsednikov osnovnih orga- nizacij ZSMS in opozorili na vprašanja učinko- vitosti osnovnih organizacij pri pogosto še pre- več forumski način dela ter ustrezne oblike in metode dela." IRENA HUNJET — pokrivala je področje KM VI: ,,0 MPPS smo si udeleženci le-te izobli- kovali različna mnenja. Ze prvi dan se je izka- zalo, da je določen del mladincev in mladink prispel v Vikrče zgolj zaradi zabave, ne pa zato, da se čimveč nauči in dogradi svoje znanje. Ša- ljive pripombe, da so bili nekateri preglasni (pc^noči), so bile žal resnične, zato bo treba do prihodnjega poletja temeljito premisliti čemu slu- ži hišni red, ki je bil nalepljen na različnih me- stih izobraževalnega centra v Vikrčah. . . Všeč mi je bilo delo po skupinah, ki je bilo v dopoldanskem času, pa tudi plenarna zaseda- nja, ki so bila v popoldanskih in večernih urah, in na katerih so nam navišji družbenopolitični delavci Jugoslavije odgovarjali na vrsto posta- vljenih vprašanj." JANEZ ZAMPA — zastopal je konferenco mladih v kmetijstvu: ,,Združeni smo bili skupi- na za družbeno ekonomske odnose in mladi kmetovalci. Po vsakem uvodnem predavanju je stekla živahna razprava z zaključki, ki bodo prispevali pomemben delež k ustalitvi gospo- darstva. Ker je to naloga vseh mladih delavcev in kmetovalcev, omenjam nekaj pomembnih ugotovitev in zaključkov posameznih predavanj in razprav. Temo dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka je mogoče strniti v nekaj stavkih. Ugotovitev, da moramo biti zavestni samoupravljalci v celotnem združe- nem delu. Na vsakem delovnem mestu je po- trebno skrbeti za večjo produktivnost, s čimer ustvarjamo večji dohodek in več lahko tudi de- limo. Celotnega dohodka pa seveda ne moremo namenjati za osebne dohodke, kot je to tenden- ca v mnogih OZD, potrebno je čim večji delež nameniti za razširjeno reprodukcijo. Le tako lahko odpiramo in posodabljamo delovna me- sta, povečujemo produktivnost in trajno ustvar- jamo dohodek. Za večji uspeh v OZD bomo morali nagraje- vati, ne delavca na delovnem mestu, ampak njegov resnični osebni in skupni prispevek k po- večanju dohodka, kot rezultat njegovega živega in minulega dela. Ta ugotovitev velja tudi za re- žijske delavce, saj ni dela, ki ga ne bi mogli normirati in realno ovrednotiti. V preteklih letih smo v mnogih OZD skrbeli (samo) za odpiranje novih delovnih mest, pre- malo pa so razmišljali ali bodo nova delovna mesta dovolj prispevala k dviganju proizvodnje. Stopnja zaposlovanja ni bila usklajena s stop- njo rasti družbenega prizadevanja, čemur se produktivnost in realna rast dohodka na delav- ca ni (bistveno) dvignila. Čimveč sredstev bomo namenjali za prioritetne gospodarske investici- je, tem več ja bo stopnja zaposlovanja. Obravnavo tez za resolucijo lahko strnemo v eni misli, da bo resolucija življenjska in kon- kretna tembolj, čimbolj se bomo mladj ^ novnih sredinah vključili v razpravo. % Samoupravna delavska kontrola bo jj,. biti dosledna in odgovorna pri svojem opravljati vse naloge po ZZD. O svojem de]'''' obveščati vse delavce. h V zunanje trgovinski bilanci imamo §e ved deficit, ki ga s prizadevanji celotnega zdrufc"'' ga dela za ustalitev gospodarstva zmanjšuje Prizadevamo si, da se v zunanji trgovini"' mednarodnem in enotnem sistemu {jj^.'' vključi vpliv in podrejanje razvitemu svetu Kmetijska zakonodaja je dobro zasnova naša naloga pa je, da se nadalje bolj izvaja ^ kon o združevanju kmetov in ostala kmetji zakonodaja zagotavlja kmetom enakopra!** socialni in družbeno ekonomski polojj;'^ delavci, ki bo ga moč doseči z doslednim ii«' jevanjem. Dohodkovni odnosi se v agrojfj skem kompleksu razvijajo počasi. Izvajali bodo razni ukrepi proti tistim OZD, ki dohodkovno povezanost (t. j. delitev dohoHi! po vloženem delu in sredstvih) ne bodo vklimL* vali, ker jim bolj ustrezajo kupoprodajni odn si. Vključiti je potrebno vse OZD od prirtiar! proizvodnje in kmetov preko predelovaj! industrije in industrije reprodukcijskega mateij, ala do trgovine in potrošnika. Navedene naloge bo moč uresničit s prisad, vanji celotnega združenega dela in vseh subjet tivnih sil, vključene v ZSM. ANDREJA CAPUDER: ,.Predavanja MPPS so potekala na visoki politični ravni Zraven plenarnih zasedanj smo delovali tudii skupinah. Zadolžena sem bila za VII. skupino to je bila komisija za mednarodne odnose, klu! be OZN in mlade v zamejstvu. Spregovorili snu o aktualnih dogodkih doma in v svetu, o polo. žaju slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu o odnosih znotraj OZN in njeni vloj. v reševanju mednarodnih problemov in obra vnavali smo teze XI. kongresa ZSMS. Sprega vorili smo tudi o naših delavcih na začasneii delu v tujini in o naših ekonomskih odnosih; tujino. Razprava je potekala v obliki okroglt mize. Mislim, da je ena od naših glavnih nalog, da bi se morali mladi bolj posvetiti problemu naJii ljudi v zamejstvu in imeti z njimi večjo poveza- vo. V zamejstvu je veliko mladih, ki so premalo seznanjeni o življenju pri nas in nekako zgubijc stik s svojo matično domovino. Mladinska poli- tična šola nam je dala širše znanje in nam dali vzpodbude za akcije. Od nas pa je odvisno ka ko bomo to znanje izkoristili in uporabili \ praksi. JANA HVALEČ — center za obveščanje in propagando: ,,Letos sem se Mladinske poletK politične šole udeležila že drugič. Ce primerja mo delo centra za obveščanje in propagando ii lanskega in letošnjega dela, moram povdario da se bistveno razlikuje. Lansko leto smo prei vsem delali biltene, stenčase in radijske oddaje Kaj več o samem centru za obveščanje pa nismc storili. Letos se je to bistveno spremenilo, kajc v ospredju niso bili samo stenčasi, bilteni in ra dijske oddaje, marveč smo veliko več pozornfr sti posvetili predavanjem. Izpopolnili smo svojf znanje, sai nam je marsikatera teoretična stvai še kako prav prišla v praksi. Izdali smo tri bil- tene, ki so vsebovali predvsem teme o življenji na sami MPPŠ. Nekaj je bilo tudi poročil ii vsebine predavanj. Najbolj zanimivi so bili stenčasi, saj smojil menjavali dva do trikrat na dan. Vsebovali sc šaljive prizore iz življenja na MPPŠ, precej jt bilo tudi fotografij, ki so stenčase Se bolj pop«- strili. Zaradi tehničnih okvar je radio deloval letos bolj slabo, vendar smo kljub temu pripra- vili vsak dan po dve radijski oddaji. Samo delo na MPPS je bilo zanimivo, «! smo si pridobili v dnevih, ki smo jih preživelin« MPPS veliko znanja tako v teoriji kot v praksi Mogoče bi morala povdariti še predvsem t" da bi bilo zaželjeno, da se MPPŠ-a ne udelf žujejo vsako leto isti predstavniki, ker se dolo- čene stvari ponavljajo in za tiste, ki so šolo S obiskovali niso več aktualne." Kaj lahko rečemo na to. Vsem udeležencem MPPŠ, bomo zaželeli veliko delovnih uspeh"' in upamo lahko, da bodo svoje znanje, ki so s ga pridobili na MPPS uporabili v svojih delo- vnih sredinah. J. hvalec Dijaški dom in dom JLA Staro mestno jedro Ptuja želimo kar se da urediti, »pripeljati« vanj življenje, ki ga je živelo ncKoč. Zato se v starih stavbah ze pojavljajo majhni gostinski lokali in obrtne delavnice, pročelja hiš pa v sodelovanju s spomeniškim varstvom postopoma urejamo, ^.voj delež k boij ureje- nemu okoliu je prispevala tudi osnovna sola Olga Meglic, kije s skro- mnimi sreustvi polepšala zunanjost in —- kolikor seje pač dalo — okolico šolskega poslopja. Na oknih stare stavbe cveto rože, na dvorišču so uredili zelenico in postavili ob njej igrala, pločnik ob šoli redno vzdržujejo in čistijo. Seveda so morali največ sredstev žrtvovati za ureditev učilnic in ostalih prostorov, da lahko pouk teče nemoteno in s pomočjo .sodobnih učnih pripomočkov. V starem dijaškem domu so uredili tuaijeaiinico. Kjer otroci poleg malice jedo tudi kosilo, saj imajo v oddelkih podaljšanega bivanja od 532 učencev vključenih 116 otrok. Zakaj»v naslovu omenjamo dijaški dom in dom JLA? Ker sta ti stavbi — prazni, zapuščeni in neurejeni. In pošteno kazita Prešernovo ulico. Sicer je v oben stavbah — prav je v lasti skupščine občine, druga pa ptujske vojašnice — še nekaj življenja. V dijaškem domu živi družina, ki pa seveda skrbi le za svoje bivalne prostore. V obeh stavbah je precej lepih, uporabnih prostorov. Tla so pokrita s parketom, ki ni poceni, fasada dijaškega doma je bila še ne dolgo tega na novo urejena. Okna na obeh stavbah so na stežaj odprta, tako da Bodo prostori se prej poško- dovani, kot bi bili sicer. Najbrž bi se lahko v občini dogovorili. Kako koristno uporabiti prostore, kijih sicer v starem delu m^sta primanjkuje — pa naj gre za stanovanja ali za poslovne prostore. Ce pa že tega ne Sonce, dež in mraz bodo kmalu opravili svoje!! Foto 01^ zmoremo, bi morali lastniki zgradb poskrbeti, da bi do uporabe pto^^fl ustrezno zavarovali. Ne samo pred vremenskimi vplivi — tudi pl^ radovedneži, ki si želijo prostore nepovabljeni ogledati. Vanje pn" problem! N. Doblje"^' ^^DNIK ~ 10.september 1981 DRUŽBA m GOSPODARSTVO - 5 KOVINARJI SO SE POMERILI v organizaciji občinskega odbora sindikata kovinarjev Slovenska Bistrica je bilo v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica letošnje obiinsko tekmovanje kovinarjev. Za razliko od preteklih let so se tokrat pomerili kar v sedmih panogah. V dosedanjih tekmovanjih pa so se med bvinarji občine Slovenska Bistrica pomerili samo varilci. Z razširitvijo tekmovalnih panog je bila tudi udeležba tekmovalcev večja, saj se jih je iralo okoli 30. Največ tekmovalcev je bilo iz delovne organizacije — gostiteljice IMPOL, sai so tekmovanje podprli tudi finančno. Med tistimi, ki so letoš- nje obŠnsko tekmovanje tudi finančno podprli so bile še delovne organizacije Monter in EMI iz Poljčan ter ISKRA Makole, ki so združene v olžinskem odboru sindikata kovinarjev Slovenska Bistrica. Prvo uvrščeni iz vsake panoge se bodo udeležili med 18. in 20. septem- brom letošnjega republiškega tekmovanja, ki bo v Mariboru. Viktor Horvat POGOVOR S FRANCEM STIPLOVŠKOM, VODJEM PTUJSKE ENOTE TEMELJNEGA SODIŠČA MARIBOR Ob dnevu slovenskega sodstva Letos mineva osmo leto, odkar je bil 3. september proglašen za dan slovenskega sodstva in 37 let od dneva, ko je bilo 3. septembra 1944 z odlokom o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikih ustanovljeno slovensko civilno sodstvo. Ob tem pomembnem prazniku je Franc Stiplovšek, vodja ptujske enote Temeljnega sodišča Maribor uvodoma dejal: ,,Menim, da je z ustanovitvijo narodnih .sodnikov bil že med NOB ustvarjen pomemben sestavni del nastajajoče ljudske oblasti. Ustanovitev sodišč in drugih organov ljudske oblasti je bila logična posledica revolucionarne volje delavskega razreda in delovnih ljudi, odpraviti stare nosilce oblasti in zgraditi novo ljudsko oblast z novimi ustanovami in oblikami združevanja, ki bi omogočalo uveljavljanje delovnih ljudi in občanov pri organiziranju in izvajanju ljudske oblasti. V pravosodju poznamo več pravnih vej. Kazensko sodstvo je bilo v NOB ustanovljeno že prej. Z odlokom o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikih pa je bilo ustanovljeno drugo področje — tako imenovano civilno sodstvo. In ker je to sodstvo bistveni del pravosodja, ker pravzaprav pomeni konec razvoja sodstva v NOB, smo prav 3. september izbrali za dan slovenskega sodstva." Kakšen pa je bil povojni razvoj slovenskega sodstva? ,,Vedeti moramo, da pomeni sodstvo v vsaki državi udarno pest oblasti. V vsaki družbi se pojavljajo delikti in razna nasprotja. Slovenskg, ali še bolje rečeno jugoslovansko sodstvo, je šlo v korak z razvojem ljudske oblasti. Tako kot je bilo potrebno v času administrativnega socializma biti trši, drakonski kot pravimo, tako se je z razvojem demokratiziralo tudi sodstvo. Danes lahko mirno govorimo, da se lahko v svetu pohvalimo z enim od najbolj humanih pravosodnih sistemov." Kako pa je s preobrazbo pravosodja pri nas? ,,0 tem naši ljudje dosti govorijo, žal pa moramo ugotoviti, da vsi s tem niso preveč dobro seznanjeni. Kaj je pravzaprav bistvo ustavne preobrazbe pravosodja? To pomeni tri bistvene elemente: prvič, da se zj-aven rednih sodišč, kot organov državne oblasti ustanavljajo še samoupravna sodišča, kot družbeni organi. To je bistvo. Drugič, da seje vsa prvostopna pristojnost prenesla na temeljna sodišča. Tako danes temeljna sodišča sodijo v prvostopnih zadevah tako na kompletnem civilnem in kazenskem področju. Tretjič, pa pomeni reorganizacijo samega pravosodnega sistema sodišč. Prej smo poznali vrhovno sodišče SRS, če govorimo seveda v okviru republike, potem okrožna sodišča in pa občinska sodišča. Sedaj poznamo temeljna sodišča, ki sodijo na prvi stopnji, potem poznamo višje sodišče in pa vrhovno sodišče SRS. Tako je višje sodišče samo instančno sodišče, vrhovno sodišče pa se bavi z organizacijo pravosodnega sistema in z vsemi temeljnimi problemi slovenskega pravosodstva in pa komparacijo s kompletnim jugo- slovanskim pravosodnim sistemom." Morda še nekaj besed o ptujski enoti Temeljnega sodišča v Mariboru. Ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem kadrov, torej sodnikov? ,,Moram povedati, da se je prvikrat zgodovini ptujskega sodstva zgodilo, da je ptujska sodnija polno zasedena. Po sistemizaciji imamo določenih 15 sodniških mest in vsa ta mesta so zasedena. To je zasluga intenzivnega dela na področju kadrovske politike v zadnji petih letih s pomočjo družbeno političnih organizacij ptujske občine. Problem na katerega pa moram opozoriti pa je naša zemljiška knjiga. V vseh ostalih zadevah je ptujska sodnija na tekočem v tem oziru pa nas čaka še veliko. Iz leta v leto nam raste pripad zemljiško-knjižnih zadev in ptujska enota s temi delavci, ki jih ima, vseh zadev ne more rešiti." —OM Še mimo sprejetih usmeritev Kljub sprejetim razvojnim podla- gam, ki ostajajo še iz srednje- ročnega obdobja 1976-80 (pred- vsem gre za Studijo ,,Razvoj male- ga gospodarstva v občini Ptuj), malo gospodarstvo v ptujski občini ne dosega postavljenih ciljev. V tem obdobju je družbeni proizvod v obrti rastel po poprečni letni stopnji 28,9, medtem pa je v go- spodarstvu rastel nekoliko počas- neje in je dosegel v poprečju 26,9 odstotkov. Pri podrobnejši analizi pa ugotovimo, da je bila rast družbenega proizvoda ugodnejša v zasebnem sektorju. V minulem srednjeročnem obdobju se je pove- čal tudi delež družbenega proizvo- da obrti v družbenem proizvodu gospodarstva, ki je po oceni pora- stel od 5,5 v letu 1975 na 6 odstot- kov v letu 1980. Prvi podatki uspešnosti gibanja na področju malega gospodarstva v občini Ptuj v prvih šestih mesecih letos kažejo, da pričakovani razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti ni dosežen. Prav tako se ni poveča- lo število obratov v družbenem sektorju. Skupno je za potrebe malega gospodarstva v tem obdob- ju delalo 6 OZD s področja družbenega sektorja. Gibanja iz preteklih let se nada- ljujejo tudi v tem letu. Tako osta- ja nespremenjeno stanje na pod- ročju zasebnega gostinstva: sufi- citarno pa je stanje pri avtopre- vozniški dejavnosti, kjer je zabele- žena le ena ukinitev obrti. Na pod- ročju zasebnega sektorja se je v obdobju 1976-80 povečalo število obratovalnic v izdelavi in popravi- lu kovinskih izdelkov (indeks 160,8), pri osebnih storitvah 'in storitvah gospodinjstvom (indeks ^131) in pri izdelovanju in popravilu elektrotehniških izdelkov (indeks 150); padec pa je zabeležen pri iz- delavi raznovrstnih proizvodov (indeks 83,3), izdelovanju in po- pravilu tekstilnih predmetov (in- deks .68;7). Največji padec pa je za- beležen pri izdelovanju in popravi- lu izdelkov iz nekovin (indeks 50). Od štirih delavnic v letu 1975 (2 lončarja, 1 keramičar in 1 steklar). V letu 1980 pa le še en steklar. V obdobju 1976-80 se je zaposle- nost gibala v poprečju letne stop- nje 9,4, velja za zasebni sektor. Družbeni sektor pa v enakem ob- dobju beleži le 3,9 odstotno po- prečno letno stopnjo. Največji po- rast je zabeležen pri osebah, ki opravljajo obrt kot postranski po- klic. Iz tega tudi izhaja, da je bilo v minulem srednjeročnem obdobju v poprečju na eno delavnico v za- sebnem sektorju 2,2 zaposlenih, v družbenem pa 148,8 zaposlenih. Letos se je za obrt kot postranski poklic na novo odločilo 20 oseb; istočasno pa je zabeleženih 12 od- jav. Precej kritično pa je pri t. im. popoldanski obrti, kjer še zdaleč niso doseženi programski cilji. Zlasti naraščajo delavnice za iz- delavo kovinskih izdelkov, ki pa so že itak suficitarni. MG OD TORKA, 8. SEPTEMBRA DALJE Biserka po novem - za malčke Po več kot mesec dni prenovitvenih in posodobitvenih del v pro- "^jalni Biserka v Lackovi ulici, so se ponovno odprla vrata te znane Nske trgovine, ki sedaj ponuja blago iz novega otroškega asortimana. novi trgovini so se izredno potrudili, na enem mestu so zbrali najboljšo infekcijo za malčke do treh let in vse ostalo, kar potrebuje otrok v tej ''''sled v preurejeno notranjost in novo ponudbo foto: OM 1 udi prodajo so olepšah, otroške pesmi in pravljice naj bi otrokom 'Njihovim staršem popestrile trenutke nakupa. 9qq kanovo pridobitev so v DO EMONA — MERKUR Ptuj namenili 'j^oč dinarjev; dela pa so izvajali delavci TOZD Gradnje Ptuj. Pf .'^'"^i obiskovalci so bili navdušeni nad novo podobo prodajalne, Vg^j ^^^m pa nad njeno ponudbo. Vsi pa so želeli, da bi se px)nudba blaga ^pTt^ ^ukala v enakih okvirih, ki pa zahtevajo stalno in sprotno •^Ijanje novosti na trgu. ^q v SOBOTO. 12. SEPTEMBRA Občinsko tekmovanje kovinarjev v treh ptujskih OZD Agisu. TGA in Elkom Hiko >>01ga Meglic« TOZDHidoDolanebov v soboto dopoldan potekalo proizvodno-delo- vno tekmovanje kovinarjev, ki ga v Ptuju letos prvič organiziramo. Že v pripravah na tekmovanje, so organizatorji tekmovanja ugotovili, daje v Ptuju 20 temeljnih oziroma TOZD, ki so kadrovska baza za to tekmo- vanje. Do ponedeljka, 7. septembra pa seje na občinski svet ZSS Ptuj prijavilo že več kot 20 tekmovalcev in sicer za plamensko varjenje, varjenje MAG 2 (CO 2) ter za discipline orodjarji (ročna obdelava) in kovinostrugarje. Za najboljše posameznike so pripravljena priznanja in diplome; obenem pa že zagotovljena udeležba na 5. republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo 18. in 20. septembra v Mariboru. Zaključek tekmovanja bo okrog 12. ure v soboto, 12. septembra in sicer v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju. Priznanja in di- plome najboljšim bo podelil predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, Janko Mlakar. Proizvodna-delovna tekmovanja so izrednega pomena, saj bomo lahko skozi te oblike preverjanja strokovnih znanj, dobili tudi najboljše v posameznih poklicih. Doseženi rezultati pa bi nujno morali postati sestavina posameznih sistemov za nagrajevanje teh kadrovskih profilov. MG Zeleno zlato Dolina hmelja, »zelenega zlata«, je Savinjska. Vendar ga pridelu- jemo tudi v severovzhodni Sloveniji. Hmeljišča v ptujski občini so oživela v prejšnjem mesecu, letošnji pridelek, ki je precej kvaliteten, je že pod streho. Ob strojnem je ponekod še ročno obiranje. Tako je v Zavrču, kjer si je okrog 300 mladih in starejših, največ žensk in otrok, z obiranjem prislužilo dodatni denar za gospodinjstvo in šolske potrebščine. Obiralci se zelo trudijo, da bi nabrali kar največ meric. Vreča je polna, potrebno je »na mero« To največkrat opravijo otroci, za merico pa bodo obiralci prejeli od 16 do 20 dinarjev, pridni jih na dan naberejo tudi do 30! Fantje in možje, delavci KK Ptuj, med obiranjem v izmenah noč in dan sušijo hmelj v posebnih sušilnicah Posu.^en hmelj »spravijo« v posebne okrog 2 metra velike vreče, ki jih prepeljejo v središče slovenskega hmeljarstva — Žalec tekst in foto:' Ludvik Kotar 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 10. september 1981 — VARNOST OTROK IN MLADINE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj je v sodelovanju s PM Ptuj organiziral na območju občine Ptuj akcijo »Varnost otrok in mladine ob za- četku šolskega leta.« 27. avgusta 1981 se je sestala komisija za prometno vzgojo mladine in se dogovorila o sami izvedbi akcije. Mentorji za prometno vzgojo in ravnatelji šol morajo starše se- znaniti z varnostnim načrtom šole in starše opozoriti, da bodo otroke pošiljali po poti v šolo, kije najbolj vama, čeprav ponekod daljša. Predavatelji v prvih razredih morajo učence seznaniti z nevar- nostmi v cestnem prometu. Učenci prvih razredov morajo obvezno nositi rumene rutice tako. da so v prometu bolj vidni. V akcijo so se vključili delavci postaje milice Ptuj in oddelkov milice, ter pripadniki narodne zaščite, ki na prehodih za pešce skrbijo, da lahko učenci varno prečkajo cesto. V akcijo so vklju- čeni pionirji prometniki, ki v bli- žini osnovnih šol pomagajo učencem čez cesto. Omenjena akcija bo potekala do 30. septembra 1981, pionirji prometniki pa bodo na prehodih pešce do zime. S takšnimi ak- cijami želimo zmanjšati število prometnih nesreč v katerih so žrtve učenci. Iz statističnih po- datkov za leto 1980 ugotavljamo, da na območju podravske regije nj bilo nobene prometne nesreče v kateri bi bil udeleženec v pro- rtietu šolski otrok. Ali bo tako tudi letošnje leto? Franc Jerenko, referent za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu PfoBirp prometnfld varno spremljajo mlade Solaije po prehodih za peice Starejši pionirji se podajajo v šole že s kolesi, zato morajo biti pri vožnji tsUSka bolj pazljivi Tudi hoditi je treba pravilno — po levi strani v smeri hoje je treba v šolo in domov, pa tudi drugače... Foto: M. Ozmec Destmik — pojem lepote in privlačnosti sredi vinskih goric Foto: JOS Destrniška »vinska cesta« foto:j(v DESTRNIČANI PO SLEDOVIH TURIZMA Na levo, na desno, naprej in nazaj pač kamor pogledam vse zdi se mi raj; moj griček zdi res se pač lep mi tako, da lepšega skoraj več ni pod nebo. Kadarkoli segam po nekem pisa- lu z namenom, da upodobim moj grič, tisti vedno v soncu nasmejani urbanski hribček z vso njegovo lepoto in veličino, se me vedno lo- tevajo prijetni občutki. Preživeta mladost čeprav marsikdaj grenka je stkala toliko niti, da bi iz njih lahko spletel ogromno platneno posodo in v njo stlačil vse spomine. Člove- ku, zlasti tistemu, ki se občasno vrača v svoj kraj, se zdi resnično vse občudovanja vredno in vse kar je novo poskuša uskladiti s starim in poiskati nekakšno vzročno zvezo; v mislih se pogovarja s krajem, ga boža z očmi in mu na tihem poma- ha, kadar odhaja. Čeprav je bilo v Destrniku oprav- ljenih že več hvalevrednih akcij in ustanovljenih društev, velja omeniti novo-ustanovljeno turistično dru- štvo, od katerega si domačini obe- tajo kar največ. Cilji in naloge tega društva so zelo zahtevne in obse- žne, zato je potrebno s tega mesta pohvaliti iniciativni odbor, ki se je lotil tako odgovorne naloge. Namen turističnega društva je predvsem, da skrbi za okolje, var- stvo prirodnih in kulturno-zgodo- vinskih spomenikov, organizira tečaje, predavanja, izlete, da vzgaja prebivalstvo, ureja turistični pro- met, podpira kmečki turizem in, da se trudi tujemu gostu ponuditi naj- boljše, saj dobro vemo, da je dan- danes gost zelo razvajen in neka va- ška gostilna v klasični obliki s svojo preživeto postrežbo ne ustreza; tako je za marsikaterega gosta mnogo bolj privlačen kmečki turi- zem, saj je ponudba neprimerno boljša in cenejša. Da bi kaj več zvedel o novem obetajočem turističnem društvu, sem se obrnil na dobrodušnega in prešernega predsednika nastalega društva Otmarja Simoniča, ki mi je med drugim povedal, da je KS Destrnik bila pobudnik turističnega društva in da je ustanovni občni zbor bil že 16. junija letos. Nadalje sva se pogovarjala o nalogah turi- stičnega društva v kraju in na splo- šno, o potrebi kmečkega turizma in seveda o prvih korakih domače po- nudbe — raznih specialitetah, lov- skem turizmu in ostalih možnostih ter oblikah, ki bodo na voljo tujemu gostu. Kot je povedal tov. Simonič, so domačini sprejeli tole društvo z velikim veseljem in navdušenjem, pa tudi družbeno-politične organi- (Matija Belec) zacije so podprle plerhenito zami- sel. Čeprav je nastalo društvo staro • le nekaj tednov pa se že lahko po- hvali s približno sto aktivnimi člani. Od Otmarja Simoniča sem tudi zve- del, da bo letos 13. septembra uradna otvoritev tako turističnega društva v Destrniku kot kmečkega turizma pri Janezu Zampu v Levanj- cih. Ob tej priložnosti se obeta go- stom pester program in seveda do- mače specialitete. Destrnik je po svoji konfiguraciji morda eno najlepših vinorodnih središč v Slovenskih goricah, zato se lahko upravičeno ponaša s svo- jim najvišjim vrhom Ojstrovcem (37J8 m), odkoder se vidi Blatno jezero, Wildonerberg, Schčckl pri Gradcu in drugi kraji. Ojstrovec je bil že nekdaj privlačna točka in vaba za turiste. Na njegovem hrbtu bdijo nove domačije — postavljene med sodobno urejene vinograde. Lepo speljane in asfaltirane ceste lahko pripeljejo vsakega gosta prav v osrčje kraja, ki skoraj nič ne zaosta- ja za onim prek meje na ,,vinski ce- sti ";-pa tudi pristna ,,urbanska kap- ljica" se lahko spusti v tekmo s kak- šnim Samiigom. In kadar kak gost ,.nehote" zai- de v ojstrovsko klet in se navdahne blažene trtične krvi, tedaj sponta- no seže po najbližjih verzih in priljubljenih tonih in tako ob pe- smi proslavlja svojo vinsko žetev. Pesem domačega narodnega pev- čka Beleča še je dandanes in do- mala v vsakem vinskem hramu nrisotna: ,,Tja hodim najrajši si srce hladitf in z vincem rumenim pa žejo ga- sit". . . Z ojstrovskega pobočja sva s tov. Slodnjakom krenila v tisto zdravo po krmi dišečo Pesniško dolino, o kateri se je že toliko pisalo, pa o kmečkem turizmu zelo malo. Doli- na se imenuje po Pesnici, ki izvira nekje v bližini Lučan (Leutschach) v Avstriji. Pravzaprav se dolina prične že v Lenarški občini razte- zati v široko podolgovato kotanjo, ki se na zapadni strani zajeda ob vznožje destrniškega pobočja, na vzhodu pa se naslanja na juršinski svet. Pesniška dolina je sorazmer- no velika, saj obsega 20.000 ha kmetijskih površin. V dolini je po- sejanih kakih 30 vasi. ki so po svo- ji zunanji obliki in notranji kme- tijsko-socijalni strukturi domala enake. Toda čas se je dotaknil tudi teh vasic in marsikatera vas je svo- Prijazna Žampova domačija v Levanjcih že vabi svoje goste Foto: JOS jo podobo obrnila za stoosemdeset stopinj; postala je ogledalo in zgo- dovinska priča dvajsetega stoletja. Takšna vas je Levanjci. Leži pri- bližno 10 km severno od Ptuja in je z vseh strani zelo lahko dostop- na, saj je povezana z novo asfaltno cesto. Domačini — prave grče in težko nadomestljivi garači, so pre- težno kmetje (razen nekaj prišle- kov) so po svoji mentaliteti prijaz- ni ljudje, radi govorijo, so odprti in ne štedijo z novicami.in drugimi viri, ki jih gost potrebuje. Eden ta- kih tipičnih predstavnikov levanj- skih delovnih navad, gostoljubno- sti, simbol naprednih kmetijskih panog, pristaš zdrave in razumne gospodarske miselnosti je Zampov Janez. Prvi vtis. ki ga dobi Movek na njegovem dvorišču je vsekait^ pozitiven in prijeten, zato se tnijd' jasno, da ideja o kmečkem tur^l mu lahko cvete in uspeva le v kah tako gostoljubne knietsk družine kot je Zampova. ' Mene je med drugim zanimaj; pobuda, ki je družino motivirji, za kmečki turizem. In tov. Zanipj je povedal, da je ta prispevek po, sredoval dr. Polanec ob priliki nt. kega obiska. Družina se je kmalu posvetovala in zamisel dr. Polancj je čedalje pričela dobivati realnejSo podobo. Odgovornost za po, strežbo gostov sta prevzela Žam. pova žena in sin inž. Janez. Tov, Zampa je nadalje povedal, da lah! ko trenutno sprejme okrog 50 go. stov (seveda narejene); gostje ima- jo na voljo tudi nakaj prenočgf Ponudba je mikavna in pestra. Gost je lahko postrežen od mesaii tunke. perutnine, sira, smetane, gibanic, ajdovih žgancev, mleka, pa vse do koruznega kruha in sort- nega vina. Otmar Simonič, predsednik turi- stičnega društva Destmik V kolikor bo dokončan novi hlev. že razmišljajo o uvedbi ko- njev, ki bi bila za turiste prava atrakcija. Seveda se nisem mogel izogniti vprašanju cene, no in tc lahko navsezadnje iz lastne prakse povem, da so cene zmerne in konkurenčne. Zampova družina vodi tudi knjigo o obiskih in tu so že podatki o prvih gostih-ljubite; Ijih kmečkega turizma, ki so pri51i iz Gornje Rdgone. Tolmina, P' celo iz Avstrije. Zampova uradna otvoritev domače postrežbe sovpa- da z otvoritvijo turističnega dru- štva v Destrniku, to je v nedeljo 13. septembra. Družini želimo ve- liko dobre volje, gostinske vnein' in pa seveda mnogo gostov. Ivan Markei OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ Lovski dom v Stanečki vasi Prihodnjo soboto. 19. septem- bra, bodo člani lovske družine Dravinia odprli novi lovski dom v Stanečki vasi. Za to priložnost so f>ripravili najprej skupni lov na azane, ki bo dopoldan, popoldan pa bodo odprli dom, ki so ga gra- dili štiri leta. Vanj so vložili ogro- mno prostovoljnega dela in dru- štvenih sredstev. Lovska družina Dravinja Maj- šperk nadaljuje tradicijo Lovskega kluba Ptujska gora, ki je bil ustanovljen leta 1922. Gospodari z loviščem v skupni izmeri 7.050 hektarov, ki leži na območju krajevnih skupnosti MajSperk, ^tujska Bora in Dolena. Danes ie ■sjo vključenih 58 lovcev in lovk. skrbijo, da so lovišča vedno la. N. Dobljekar Krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica praznuje Krajani krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica praz- nujejo v septembrskih dnevih vsako leto svoj krajevni praznik, ki ga posvečajo spominu na narodnega heroja Jožeta Lacka, padle borce in aktiviste narodno osvobodilne vojne ter žrtve fašisti- čnega nasilja. Odbor za razvijanje tradicij narodno osvobodilne vojne in socialistične revolucije pri kra- jevni skupščini in predsedstvo krajevne konference SZDL sta v sodelovanju z društvi sprejela pro- gram prireditev v počastitev leto- šnjega krajevnega praznika. Praznovanje 6. krajevnega praz- nika je pričelo Gasilsko društvo Pacinje. ki je v nedeljo. 6. septem- bra razvilo svoj prapor. TVD Par- tizan Rogoznica pripravlja tri športna tekmovanja v streljanju z zračno puško, trim tek in pikado, ki se bodo zvrstila 12. in 18. septembra. V nedeljo, 13. septembra bodo v Podvincih od 14. uri predali svo- jemu namenu kombinirano oro- dno gasilsko vozilo gasilskega dru- šva Podvinci. V soboto, 19. septembra bojlo ob 7. uri pri otro- škem vrtcu Jožefe Lackove položili spominski kamen ob Titovih dre- vesih, takoj za tem pa bo udarniški dan pri urejanju športnega igrišča TVD Partizan Rogoznica, ki se ga bodo udeležili tudi člani Kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone Ptuj. Osrednja proslava krajevnega praznika pa bo v nedeljo, 20. septembra v Spodnjem Velovlaku, kjer se bo ob 8. uri pričelo center- sko tekmovanje gasilskih društev gasilskega centra Ptuj, ki združuje enajst gasilskih društev in tekmo- vanje gasilskih društev krajevne skupnosti za prehodni pokal narodnega heroja Jožeta Lacka. Zene bodo pripravile razstavo kru- ha, peciva in pogač. Ob 14. uri bo slavnostna seja krajevne skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili krajevna priznanja. Kulturni program bodo izvajali pionirji osnovne šole dr. Franja Zgeča Dornava in Ženski pevski zbor prosvetnega društva ,,Alojz Arnuš" Rogoznica. Praznovanje krajevnega praz- nika pa bodo zaključili v nedeljo 27. septembra ob 14. uri z otvorit- vijo asfaltirane ceste pri gasilskem domu v Kicarju. FB OBVESTILO: Rdeči križ Slovenije se z akcijo zbiranja starega papirja vklj"'; čuje v prizadevanja naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, pridobivanje osnovnih surovin za industrijo in k uspešnemu vat-: čevanju. J Intenzivna akcija bo vplivala na dvig higiene, saj bomo v akciji; zbrali ves stari papir, ki leži po domovih, podstrešjih, kleteh, pisarnah, šolah in drugo. I Zato bo 14. septembra 1981 organiziral akcijo zbiranja papiij* in papirne embalaže po delovnih organizacijah od 6. do 13. ure. ; 15. septembra 1981 bo organiziral akcijo zbiranja papirja itf papirne embalaže od 8. do 17. ure v vseh KS Ptuja, KS Hajdina, Kidričevo in K S Rogoznica. ' Darovani papir zberete, zvežete v svežnje in ga ob akciji t* zbiranje zložite pred vhodna vrata na ulico. : V primeru, da bi bilo papirja za kamion, obvestite Občinsk^ organizacijo Rdečega Križa Ptuj, tel. št. 771-542, da bo organiziralf poseben prevoz. Občinska organizacija Rdečeg^ . križa Pi4 Ik IZGRADNJO BOLNIŠNICE PTUJ SO V LETOŠNJEM LETU DAROVALI: Anica Kukovič, Ptuj, Trubarjeva 2, namesto venca na grob pok. Alfonzu Mazlu 500 din Janez Skrbinšek, Zg. Hajdina 59, zahvala za uspešno operacijo 1.000 din Mirka Ogorelec, Ptuj, Volkmerjeva 11, namesto venca na grob pok. Alfonzu Mazlu 500 din Emona-Merkur Ptuj, namesto venca na grob pok. Zore Lenart 1.000 din Rokometni klub ,,Drava" Ptuj, namesto venca na grob pok. Ivanu Pergerju 650 din Jakob in Veronika Vidovič — zahvala za uspešno operacijo (denar daruje za nabavo inhalatorjev za kirurški oddelek) 150.000 din Vsem darovalcem iskrena hvala! fEDNIK — 10. september 1981 NASE KMETIJSTVO - 7 ZA ČIM VEČJI PRIDELEK PŠENICE ZA KRUH IN SLADKOR j<^ljub prizadevanju, da bi našo zunanjetrgovinsko bilanco stabi- U^irali, smo se letos ponovno so- dili z nujnostjo uvoza pšenice. y^ekakor je to v naši plačilni bi- lanci nezaželena in tudi nepo- (j-ebna postavka. V vseh republi- kah in pokrajinah smo zato za- jjiovali široko akcijo, s pomočjo katere bomo poskušali pridelati mnogo več pšenice, predvsem pjenice namenjene tržišču. V prizadevanja za čim večji pridelek pšenice se vključuje ttidi glovenija, čeprav v primerjavi z drugimi republikami precej manjšimi kmetijskimi površina- mi. V zadnjih letih pridelujemo pjenico le na 50 tisoč hektarjih. To pa ne pomeni, da ne more biti naš prispevek v skupnih prizadeva- njih prav tako pomemben. Pred- vsem velike so naše možnosti v večjih hektarskih donosih. Seda- nji pridelek pšenice je v Sloveniji nizek, po hektarju komaj 2,5 do 3 tisoč kilogramov. To je seveda močno pod možnim povprečjem, Ici bi ga lahko dosegli z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov. Ce bi sedanji pridelek pšenice povečali vsaj za četrtino, kar je vsekakor dosegljivo, bi skupni pridelek pšenice v Sloveniji po- večali za trideset do štirideset tisoč ton. To bi že bila količina, ki jo predvidevamo doseči v tekočem srednjeročnem planu. Pri nas je ma o kmetij, ki ne bi sejale pšenice, naj bo na manjših ali večjih površinah. V interesu kmeta in družbene skupnosti pa je, da bistveno povečamo hektar- ski donos. Tega pa je moč doseči s pravilno obdelavo zemlje, s so- dobno in pravočasno setvijo ka- kovostnega semena rodovitnih sort, z uravnovešenim gnojenjem posevkov in z zatiranjem plevela v posevkih. Kmetijski inštitut Slo- venije nam je posredoval tehno- loške normative za pridelovanje pšenice in gotovo ne bo odveč, če jih v dveh ali treh sestavkih pod- robneje obdelamo. KOLOBARJENJE Za pšenico je značilno, da se v njivskem kolobarju slabo prena- ša, pri hitrem vračanju na isto njivo se močno razvijejo žitne nožne bolezni, ki bistveno zmanjšujejo pridelek. Praviloma naj bi pšenica sledila listankam, kot so krompir, enoletne metulj- nice, silažna koruza in oljnice. Pšenica lahko sledi tudi lucerni in črni detelji, če ju pravočasno preorjemo, da se zemlja dovolj sesede. Travno deteljna mešanica je manj primerna predhodnica .pšenici, ker je običajno zapleve- Ijena s pirnico, ki jo v žitnem po- sevku ne moremo uničiti. Koruza za zrnje je zadovoljiva predhod- nica le pri pridelovanju ranih sort, ki omogočajo dovolj rano oranje, da se zemlja pred setvijo pšenice še lahko sesede. Pri nas že zelo razširjeno dvo- polje koruza-pšenica ni ugodno, ker je vzrok zakasneli setvi pše- nice in ker povečuje okužbo pše- ničnih posevkov z nožnimi bole- znimi. Pri istem setvenem razme- rju je mnogo boljše naslednje vr- stenje: koruza za zrnje — silažna koruza — pšenica (strniščna oljna redkev za podor) — pšenica (str- niščni krmni grah za krmo ah podor). PRIPRAVA NJIVE ZA SETEV Srednje globoko (20-25 cm) predsetveno oranje opravimo dovolj zgodaj, da se zemlja pred setvijo sesede, s tem zagotovimo boljši vznik semena in zmanjšamo nevarnost zimske pozebe. Prepo- zno preorano, vendar dovolj osu- šeno njivo bi veljalo povaljati s kolutastim valjarjem. Neposre- dno pred setvijo pripravimo set- veni sloj zemlje s predsetvenikom. Pod dobrim rastiščem so mišljene ugodne podnebne, še Setveni sloj naj bo drobno gru- dast, nikakor ne spremenjen v prah. S tem preprečimo zablate- nje površine in kasnejšo tvorbo površinske skorje. Koruznico, kije ostala na njivi, pred zaoravanjem razrežemo oziroma razceframo in čimbolj enakomerno raztrosimo. Pred zaoravanjem koruznice opravimo temeljno gnojenje z mineralnimi gnojili, s tem zagotovimo pšenič- nemu posevku vso potrebno ko- ličino fosfora in kalija, za hitrejšo razgradnjo koruznice in jesensko prehrano pšenice po 50-60 kilo- gramov dušičnega gnojila na hektar. Obema namenoma gno- jenja zadostimo na primer s koli- čino 600-700 kg N PK (9:18:18) na hektar AGRONOMSKE LASTNOSTI PRIPOROČENIH SORT Zelo intenzivne .sorte (potrebujejo dobra rastišča, izdatno gnojenje in skrbno nego) a. zgodnje sorte 1. kvalitetni razred: NIZIJA (1979), BARANJKA (1979), DIKA (1980), MOSLAVKA (1979), NS RANA 2 (1975), NS RANA 3 (1977), POŽEŽANKA(1980). 3. kvalitetni razred: DOBRA (1977), DRINA (1973), ZLATOKLASA (1979). b. srednje rane sorte 1. kvalitetni razred: MACVANKA 2 (1979) 2. kvalitetni razred: BALKAN (1979). POSAVKA 2 (1979) 3. kvalitetni razred: SUPER ZLATA (1977), ZLATA DOLINA (1971) — Srednje intenzivne sorte ( za slabša rastišča) a. srednje zgodnje sorte 1. kvalitetni razred: JUGOSLAVIJA (1980), PARTIZANKA (1973) 2. kvalitetni razred: MARINKA (1968) 3. kvalitetni razred: LIBELLULA (1967) b. srednje pozne sorte 1. kvalitetni razred: KG 56(1975), KG 78 (1978) 2. kvalitetni razred: SUTJESKA (1979) zlasti pa ugodne talne razmere (po naravi plodnejša tla, primer- nejši prejšnji posevek, izdatno gnojenje prejšnjega posevka s hlevskim gnojem). Zelo intenzivne sorte se od- likujejo večinoma s krajšo slamo in so odpornejše proti poleganju, zato prenesejo izdatnejšo prehra- no z dušikom, izpostavljene pa so večji nevarnosti zapleveljanja. Zgodnje in srednje sorte so za naše rastne razmere primernejše kot srednje pozne. Vendar pa je zaradi podaljšanja kombajnira- nja in zmanjšanja nevarnosti osi- panja zrnja potrebno vključevati tudi srednje pozne sorte. Libellula je rjava golica, ni- zija in marinka sta beli resnici, vse druge sorte so bele golice. V po- sevkih resnic delajo ptice in divjad manjšo škodo, kot v posevkih golic. pripravil: JB Poskusna pridelava brstičnega ohrovta Prvič so letos kooperanti kmetijske zadruge Ptuj pričeli pridelovati brstični ohrovt. Gre torej za novo kulturo, primerno za pridelovanje na manjših kmetij- skih površinah. Skupno raste ohrovt na 4 hektarjih, največja njivska površina z brstičnim ohrovtom pa meri 60 arov. Njivske površine so razdeljene po celem območju ptujske občine z namenom, da ugotovimo primernost zemlje in drugih pogojev pridelovanja te kulture, kot je povedala referentka za zelenjadarstvo pri Kmetijski zadrugi Ptuj, Tončka Strnad, so z dosedanjo rastjo zelo zadovoljni in računajo na zelo dober pridelek. Sicer lahko pri povprečnem pridelku dobimo na površini enega hektarja 10 do 12 ton brstičnega ohrovta. Dogovorjena cena je letos 22,50 dinarja za kilogram, tudi ta kultura nudi torej mož- nost dobrega dohodka, je delovno zelo intenzivna, zahteva pa tudi skrbno gnojenje in zaščito. ^.^ Letos pričakujejo skupno okoh 50 ton pridelanega ohrovta, vsega bo odkupila živilska industrija Petovia Ptuj. Gotovo ima ohrovt tudi bodočnost in površine za pridelovanje te kulture bodo gotovo iz leta v leto večje. Letos je sadike brstičnega ohrovta vzgojila Kmetij- ska zadruga Ptuj, pridelovalci so jih plačali po 0,40 di- narja, sicer pa je bila cena sadike 2,05 dinarja, vendar je razliko krila SIS za pospeševanje kmetijstva. Na hektar veliki površini je potrebno posaditi okoli 40 ti- soč sadik. Brstični ohrovt je potrebno sejati po 20. aprilu. Od setve do sadike je potrebno okoli 40 dni, ta- ko je potrebno sajenje opraviti v začetku junija, spravilo brstičnega ohrovta pa se bo pričelo okoli 20. oktob.'"a, lahko pa se zavleče, saj mraz tej kulturi ne škoduje. Povprečen pridelek krompirja Krompir je skorajda vsakodnev- na sestavina našega jedilnika, baje ga lahko pripravimo na več kot sto načinov. Krompir pa je tudi sestav- ni del našega življenja, ko povzroča številne nevšečnosti in buri kri kmetovalcev, ki bi ga morali, po svojem prepričanju, prodati poce- ni in kupcev, ki ga morajo drago plačati. Primer minule sezone je več kot zgovoren dokaz nesposob- nosti našega načrtovanja oziroma doslednega dogovarjanja in uresni- čevanja dogovora. Smešno nizke odkupne cene jeseni in tri do petkrat večje cene krompirja spomladi so dobra potrditev prejš- nje trditve. Letošnji pridelek krompirja je povprečen, to pomeni, da lahko na hektar veliki kmetijski površini pridelamo okoli 20 ton krompirja. Obljubljena odkupna cena za poz- ne sorte krompirja, ki jo bodo plačale zadruge kot posredniki v tem primeru, je določena na 5,20 dinarja. Račun pove, da je tako možno na enem hektarju zaslužiti prek 10 starih miUjonov, če odbije- mo stroške, še vedno ostane precej- šen dohodek. Nek kmetovalec je dejal, da če bi bilo možno, bi prideloval samo krompir. Drugi trdijo nasprotno. Dokazujejo, da se pridelovanje krompirja ne izpla- ča. Utemeljujejo, da se je cena umetnega gnojila v enem letu dvignila za 100 odstotkov. Delovna sila je prav tako dvakrat dražja. Nekdo je dejal, da proda zadrugi le toliko krompirja, kolikor se zaveže s pogodbo, sicer ne dobi umetnega gnojila. Seveda je tudi te ljudi potrebno razumeti, saj lahko ostali krompir prodajo precej dražje — ,,na črno", kot temu pravimo. Pa tudi špekulirati se da, tako namreč, da zadržijo precej krompirja v kleteh in čakajo na čase, ko bo cena višja. Vse to na koncu čuti — potrošnik, delovni človek. Sicer pa kmetje trdijo, da bi prodali krompir poceni, ko bi ga lahko tudi delavec kupil po taki ce- ni. Zal pa pri odkupu in prodaji krompirja sodeluje cela vrsta posrednikov, ki pri tem mastno zaslužijo, menda celo več, kot sam pridelovalec. Lanski primer nas je prepričal o tem. Kmetijska zadruga Ptuj bo letos odkupila vse tržne viške krompirja na svojem območju. Računajo na nekaj nad 2000 ton, v kmetijski zadrugi Dravsko polje Lovrenc nameravajo odkupiti 2500 ton krompirja. Ves ta krompir je pogodbeno že prodan, odjemalci so iz Slovenije in sosednjih republik, nekaj ga bo šlo celo v izvoz. Govorimo torej o odkupni ceni 5,20 dinarja. Pred dnevi sem vpra- šal po ceni krompirja v Povrtnini. Bil je po 9,80 dinarja, na ptujski tržnici pa celo po 12 dinarjev. Je komentar potreben? JB KORUZAŽEZORI - LETINA DOBRA Letos je narava pohitela in če odštejemo zimsko in spomla- dansko pozebo, nam je bila kar naklonjena. Po nekaj letih res pravo pt)letje. z veliko sonca in malo neviht ter toče je pospešilo zorenje poljščin, prej kot običajno je začelo dozorevati tudi grozdje. Na naših poljih je precej koru- ze, kmetje .so zadovoljni in pravi- jo, da bo letina dobra. Spravilo ranih sort se bo kmalu že pričelo, tudi pozne sorte koruze do mo- goče pravočasno pospraviti. Tako bo dovoli časa za pripravo zemlje za jesensKO ali za spomladansko setev. Tako lahko tudi upamo, da bo ostalo na poljih malo koru- znice in ne bodo spomladi po- trebna opozorila kmetijske in- špekcije in morda celo Kazni za tiste, ki puščajo koruznico na po- lju in s tem dajejo možnost širjenju prosene vešče. Koruza je že dozorela, pridelek dober. Koruze bo torej dovolj za zame- njavo za pšenico. JU POGOVOR S SEZONSKIM DELAVCI || Zadovoljni z delom in dohodkom V tozd Petovia je redno zaposlenih 140 delavcev, tem pa se v sezoni predelave vrtnin pridružijo še sezonski delavci oziroma delavci za do- ločen čas, v tem času jih je kar 130. Zanimalo nas je, kako se delavci za določen čas vživijo v skupinsko delo, delo za tekočim trakom, kako se vključijo v kolektiv, skratka, kako se počutijo v novem okolju. Dva med njimi smo zato zaprosili'za pogovor in izvedeli naslednje: Zvonka Potočnik je doma iz Ptuja, v Petoviji je pričela delati 24. avgusta. V času našega pogovora je vlagala kumarice, sicer pa je pred tem opravljala že druga dela. Pravi, da je delo zanimivo, in težko in da ga opravlja z veseljem. Po poklicu je ekonomski tehnik, ker še ni uspela dobiti izobrazbi ustrezne zaposlitve, seje zaposlila za določen čas. V tem času, ko dela v Petoviji bo poskušala najti ustrezno zaposhtev. Do kdaj bo imela delo v Petoviji je odvisno od trajanja sezone predelave vrtnin, lahko bo to do decembra ali pa še prve mesece prihodnjega leta. Osebni dohodek ji še ni bil znan, sicer pa pravi, daje zanjo najbolj pomembno, da seje lepo vživela v delo in se spoprijateljila s sodelavkami, skratka prvi vtisi so kar prijetni. Edvard Zupanič je prav tako iz Ptuja. V Petoviji se je zaposlil zaradi tega, ker čaka na odhod na odsluženje vojaškega roka, tudi on je po Zvonka Potočnik Edvard Zupanič poklicu ekonomski tehnik. Teden dni je delal v proizvodnji, sedaj pa je že več kot mesec dni sovoznik. Tudi on se odlično razume s sodelavci in nasploh mu je delo všeč. Pravi, da se sezonski delavec najbolje vključi v kolektiv z vestnim delom in njemu je to uspelo. Za osebni dohodek je dejal, daje po njegovem mnenju ustrezen delu, in izobrazbi, ki se za to delo zahteva, čeprav delo ni preveč lahko. Morda je zgolj naključje, da sta oba naša sogovornika končala srednjo šolo, da nista takoj našla ustrezne zaposlitve in se odločila za delo za določen čas v Petoviji. Kakorkoli že, vendarie lahko ugotovimo, da ^o mladi pripravljeni prijeti za vsako delo. Neposredno proizvodno delo pa je in bo moralo biti iz dneva v dan bolj pomembno. JB Iz obdravskega zavoda za veterinarstvo Ptuj Na obisku v veterinarskem zavodu je direktor TOZD Franc Samojlenko najprej povedal, da imajo pri izvajanju svojega dela nekatere probleme. Najprej —živinorejci kličejo veterinarje kadarkoli, precej pozivov pa je proti večeru. Ce je pozivov proti večeru veliko, ne zmorejo opraviti vseh posegov isti dan, zato prosijo vse živinorejce, naj pozive za- zdravljenje javijo do 9. ure zjutraj, razen zares nuj- nih primerov, za katere dežurna služba sprejema po- ^ve nepretrgoma podnevi in ponoči. Centralna ambulanta v Ptuju dela ob ponedeljkih in četrtkih od 7. —10. ure, ostale dneve v tednu, razen ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 11. ure. V času obratovanja ambulante dela tudi laboratorij za ugo- tavljanje zajedalskih bolezni. Za potrebe zdravstve- nega varstva malih živali pa obratuje ambulanta tudi- v sredo popoldne od 16. do 19. ure. Druga težava je, da je zelo težko dobiti določena Pravila, npr. proti glistavosti, proti metljavosti živi- ne. . . TOZD Veterinarstvo opravlja naloge na področju zdravljenja in prevenUve. Pri tem je okoli 60 % in- špekcijskega dela — to je kontrola živil, namenjenim hvalim v smislu zaščite ljudi in pa tudi družbenega Piembženja (preprečevanje okužb in množičnih pogi- nov). Veterinarska služba opravlja vse obvezne naloge, to so z zakonom določena cepljenja, opravljajo tudi nadzor kakovosti mleka, trenutno je okoli 100 zbiral- nic mleka na našem območju. Stanje je še vedno po- razno, poleg tega pa TOZD Veterinarstvo ne dobi nobenega denarnega nadomestila za številne labora- torijske analize mleka, ki jih opravlja. Pristojbine bi morala pobirati kmetijska zadruga, ki pa je na to po- zabila. Nasploh so finančna sredstva vir še drugih težav. Zaradi še ne odpravljene nevarnosti stekline, ki po- novno grozi, — zadnji primer stekline so opazili 20. julija v Doleni, — to je bila stekla lisica, so uvedli hi- giensko službo. Zaposlili so higienika, ki opravlja svoje delo od aprila naprej, vendar pa od proračuna skupščine občine Ptuj, ki bi morala zagotavljati ta sredstva, doslej za te namene niso dobili še ničesar. V tem času, ko je nevarnost okužb s steklino še vedno sorazmeroma velika, morajo izredno dosledno izva- jati kontrolo psov in tiste, ki niso cepljeni, takoj ce- piti ali pa pokončati. Sproti morajo odvažati tudi trupla poginulih živali, za te namene so kupili dva kombija, denar so dobili iz občinskih sredstev. Predlagajo, da bi sredstva za potrebe higienske službe dobivali iz vira zdravstvenih spričeval in od ce- pljenja psov. Mogoče samo še zanimiv podatek za konec: Ob pojavih stekline bi pričakovali, da se bo število psov zmanjšalo, vendar je, kljub presenetljivosti, celo naraslo. Tako je trenutno na našem območju 7600 psov, v tej številki pa še vedno niso zajeti vsi — torej, previdno, tudi če ne bo slišati laježa (saj 8e velja tisti pes, ki glasno laja, ne grize — preizkušali pa tega re- ka Ic ni trx-ba!). D. IViioviČ Mladi zadružniki so se pomerili v traktorskih spretnostih v organizaciji aktiva mladih za- družnikov, ki deluje v okviru OO ZSMS Pohorje Zg. Polskava je bi- lo koncem avgusta že peto, tradi- cionalno srečanje mladih traktori- stov občine Slovenska Bistrica. Na srečanju, ki je namenjeno pred- vsem izmenjavi delovnih in drugih izkušenj mladih pa tudi starejših kmetovalcev s širšega območja ob- čine Slovenska Bistrica,' so se pred- vsem številni mladi kmetovalci- traktoristi pomerili v spretnostih obvladovanja traktorja z dvoosno prikolico. Posebnost teh tekmovanj, ki jih vsako leto organizirajo v pohorski vasici Kočno nad Zg. Polskavo, je prikaz spretnosti mladih pri obvla- dovanju traktorja s prikolico, montiranje kolesa na traktorju, nakladanju in razkladanju drv r.er \zratno parkiranje traktorja s pri- kolico. Na letošnjem tekmovanju je bil najuspešnejši Silvo Fešer, iz Kalš, pred domačinom Zvonkom Korenom iz Kočnega. Novost letošnjih srečanj kmečke mladine bistriške občine je bilo merjenje moči v vlečenju vrvi. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Nakladanje in razkladanje drv je spodbujalo navijaške strasti 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. september 1981 — TEDNIK 75 LET ORGANIZIRANEGA TRSNIČARSTVA Jubilejna proslava v Juršincih v soboto 12. in v nedeljo 13. septembra bo v Juršincih jubilejna proslava 75-letnice organiziranega trsničarstva na tem območju. Pokrovitelja proslave sta Zadružna zveza Slovenije in Poslovna skup- nost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Organizator proslave pa je skupnost trsničarjev in drevesničarjev Juršinci v okviru Kmetijske zadruge Ptuj. Program proslave v soboto, 12. septembra obsega dopoldne ob 10. uri osrednjo proslavo v prosvetni dvorani v Juršincih, kjer bo po slavnostnem govoru še krajši kulturni program in podelitev priznarij. Ob 11.30 bo strokovno posvetovanje o vprašanjih in problemih razvoja i VJlaganj^ trsnih cepijenk v trsnico Foto: FV. HoIc^ vinogradništva in trsničarstva; popoldne ob 13. uri pa bodo odprli društveni dom trsničarjev v Juršincih, kjer bo tudi razstava, ki jo pripravlja Zgodovinski arhiv Ptuj pod naslovom »75 le|t organiziranega trsničarstva v Juršincih«. V trsničarni v Juršincih pa bodo odprli še trsničarsko in drevesničarsko razstavo. Po kmečkem kosilu, ki bo v juršinskem lovskem domu, bo še organiziran ogled trsnic, za konec pa pripravljajo »trsničarsko veseli- co«. V nedeljo, 13. septembra bo ob 9. uri razgovor o razvoju kmečke- ga turizma na vinorodnih območjih Haloz in Slovenskih goric, za tem pa seja odbora za vinogradništvo KZ Ptuj o pripravah na letošnjo trgatev. Popoldne bo srečanje vinogradnikov in vinarjev z vinsko poskušnjo v lovskem domu v Juršincih, za tem pa bodo nadaljevali s trsničarsko veselico. Organizatorji zagotavljajo, da bodo prireditve ob vsakpm vremenu. Velja še pripomniti, da bosta obe razstavi v Juršincih odprti do nedelje, 20. septembra, vsak dan od 8. do 18. ure. GRADIJO VODOVODNO ; ZAJETJE Pred dnevi so pričeli v Planini na Pohorju z deli za zgraditev vodovodnega zajetja, iz njega bodo zagotavljali dovolj ne količine pitne vode za širše območje krajevne skupnosti Zg. Polskava. V tej KS beležijo v zadnjih letih najhitrejši razvoj gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, zato se tudi neizogibno srečujejo s številnimi komunalnimi problemi. Med njimi so v ospredju redna oskrba s pitno vodo, urejenost cest in telefonskega omrežja. Krajani Zg. Polskave in naselij, ki jih zajema ta krajevna skupnost so se v želji, da bi kar najhitreje odpravili problem pomanjkanja pitne vode, odločili za zgraditev novega vodovodnega zajetja in napeljave do porabnikov. To še posebno velja za naselje Zg. Polskava, Ugovec, Sele in Bakovec. Ta pridobitev bo velikega pomena tudi za rednejše zagotavljanje vode za Pragersko, saj nameravajo krajani novo vodovodno zajetje priključiti v prihodnje tudi na že obstoječe vodovodno omrežje. Z novimi količinami pridobljene pitne vode načrtujejo, da bodo zagotovili, ob sedanjem porastu prebivalcev v KS Zg. Polskava, potrebe za naslednjih sto let. Viktor Horvat SLOVO OD PETRA RAUŠLA v črni kroniki Večera št. 195 z dne 25. avgusta smo lahko prebrali nenavadno, vendar žalostno in pretresljivo vest pod naslovom ,,Bolnik zadavil bolnika". Naj vsebino vesti na kratko ponovim: V nedeljo, 23. avgusta ob 21.30 je v TOZD Psihiatrični oddelek v Ormožu, ki spada pod zdravstveni center Ptuj-Ormož, bolnik M. K. star 35 let, zadavil bolnika Petra Raušla, starega 80 let iz Trgovišča 31 v občini Ormož. Bolnik M. K. (v Večeru št. 197 je bilo med dru- gim pojasnjeno, da je doma iz Crenšovc v občini Lendava) se je v ormoški bolnišnici zdravil zaradi alkohola. Bil je v zamreženi postelji v sobi št. 28, vendar je pri strani odprl mrežno zaporo in pričel da- viti najbližje ležečega bolnika . . . Kljub hitri pomoči zdravstvenega osebja je Peter Raušl ob 22,05 umrl . . . Petra Raušla smo spremljali na njegovi zadnji poti, ob lepem šte- vilu sorodnikov, sovaščanov in okoličanov, 26. avgusta 1981 ob 9. uri in 30 min., od hiše žalosti v Trgovišču na pokopališče pri Ve- liki Nedelji. Položili smo ga v pre- rani grob, kar je navzoče pretre- salo ob misli, da si je v onemoglo- sti šel iskat zavetja, dobre nege in ozdravitve, a ga je v drugem tednu bivanja v bolnišnici doletelo naj- hujše. Pokojnik ni zavzemal kakega visokega položaja. Bil je le skro- men, vzoren in ugleden kmeto- valec, dober živinorejec in kot naj- bližji sosed Doma gasilcev v oko- lici najstarejšega — prostovoljnega gasilskega društva, zvest član, vztrajen pomočnik bližnjemu v sili, posebno še takrat, ko je še bilo treba vpreči konje v gasilski voz in pohiteti na kraj požarne nesreče. Tako si je izklesal lep spomenik sam, a v naših srcih bo ostal v trajnem spominu. Ob zadnjem slovesu je lepo, zbrano, s toplimi besedami orisal lik pokojnika in se poslovil od nje- ga predsednik PG društva Trgovi- šče. S pokojnim Petrom Raušlom je legel v grob mož dela in poštenja. Slava njegovemu spominu! JM. Letos so gobe Se takole razstavili v gasilskem domu, drugo leto pa že v naravnem okoliu gozda . Foto: JOS Prizidek ob gasilskem domu z veliko kmeAo kruSno pef Jo Foto: Jos GOBARSKI PRAZNIK V ŽAMENCIH Čeprav z nekoliko zamude, vendar še vedno aktualno in zanimivo, objavljamo poročilo o že tradicionalnem gobarskem prazniku, ki so ga v nedeljo. 30. avgusta izvedli prizadevni in iz- najdljivi gasilci v Žamencih, to je v kraju na območju, kjer Ptujsko polje prehaja v griče- vnati svet Sloven.skih goric. Začetek gobarskega praznika je v nedeljo zjutraj oznani4a gasilska sirena. To je bil ob- enem znak gasilcem in drugim vaščanom, da so odhiteli v bližnje gozdove nabirat gobe. Na srečo je nekaj dni prej deževalo, zato trud 22 nabiralcev gob ni bil zaman, čeprav je letos izredno slaba gobja letina. Do 9. ure, kot je bilo po programu določeno, so nabrali kar precej različnih vrst gob, užitnih in neužitnih, da so lahko pripravili razstavo, pa še za gobji golaž in za druge specialitete iz gob jih je nekaj ostalo. Popoldne so v domu gasilcev razstavo gob, letos že peto leto zapovrstjo, slovesno odprli in na- gradili liste, ki so našli najlepše gobe. Gjasilci v Žamencih, predsednik GD je Antpn Kovačcc. blagajnik pa Franc Zagoršek, so pjred petimi leti prišli na izvirno zamisel o org.iniziranju gobarskega praznika. Temu je botiovalo predvsem dejstvo, da naselje leži med gozdovi, kjer rade poganjajo gobe. Iz skromnih začetkov prireditev iz leta v leto do- bivi širši obseg, vedno več obiskovalcev pride iz drugih krajev in upajo, da se bo gobarski praknik v Žamencih razvil v eno od privlačnih turističnih prireditev pri nas. Letos so povsem s prostovoljnim delcu i zgradili prizidek ob gasilskem domu, v njem pa postavili veliko kmečko krušno peč. Ob letoj. \ njem gobarskem prazniku so v to peč tudi prvi{, zakurili in v njej spekli precej domačega kruha! in gibanic, kar je bilo za obiskovalce gobar-1 ske^a praznika še posebna dobrota. i Ze letos načrtujejo prireditve ob gobarskem i prazniku prihodnje leto. Razstavo gob bodo! uredili v bližnjem gozdu, to je v naravnem i okolju inuie več v gasilskem domu. V zvezi s tem I se mislijcb povezati z Drogo Portorož TOZD i Gosad Stedišče ob Dravi, da bi jim pomagali?' nasveti pa tudi popestriti razstavo s svojimi i izdelki. Tako bi gobarski praznik dobil še bor' gatejšo visebino in tudi vzgojni smoter, obenemi pa prispevali k ^razvoju turizma v tem kraju. A MOŠKI KOMORNI ZBOR IZ ORMOŽA Pesem v svobodi in miru šestindvajset polnih, bogatih glasov in nekaj let takrat, ko je neutrudljivi zborovodja Mirko Antauer s svojimi pevci dobesed- no garal. Bilo je tudi omahovanja in skritih želja, da bi s takim trdim delom prenehali in še naprej popevali po starem. A zbor je prav s trdim delom napredoval, tako da je tista odločilna prelomnica, pred nekaj leti, pomenila hkrati pristanek na garanje in vztrajnost. Še vedno so tukaj vsi, ki so tedaj začeli, razen pevovodje Mirka Antauerja, ki seje preselil v drugi kraj. Sedanji zborovodja Jože Barinturica. ki je sicer iz Maribora, je z zado- voljstvom sprejel to delo, ki je razmeroma zahtevno. Vendar so pevci še iz prejšnjih časov vajeni, ko so se zborovodji precej pogos- to menjavali, zato zvesto slede taktirki svojega vodje. Petje, vemo, je lahko popeva- nje ali pa pravo umetniško zrelo, dognaho pevsko izražanje. Preiti iz enega v drugo je seveda najtežje. Je torej preizkušnja vztrajnosti, vzdržljivosti, pomeni hkrati potrditev neke usmeritve. Moški komorni zbor iz Ormoža je vsekakor to prestal. Danes so mu vaje, o kakršnih denimo pred nekaj leti ni bilo niti misliti tako glede zahtevnosti kot vsebinske pisanosti, mnogo zahtevnejše, toda to jim je v veselje. Zborovo- dja Jože v polnem smislu drži vse niti glasovnih zmožnosti svojih fantov v rokah. Pri zbiranju notnega gradiva se Jože ozira na glasovfle kvalitete zbora, treba je preizkusiti zmogljivosti glasov in preudariti. ali bodo pevci zmogli kompozicijo res dobro zapeti. Ali bo mogoče kompozicijo interpre- tacijsko izčisliti, da jo bo vodja predstavil zboru? Od vsega začet- ka je Jože gradil na kvaliteti in fantje so pristali na to. Pri delu so dosledni, prav zato doživlja zbor nove uspehe, ki jih ni mogoče ustvariti brez trdnega dela. Vse pesmi do podrobnosti naštudira- jo, kar je predvsem zasluga zborovodjevega zanimanja za vokalno stran glasbe. Veliko pesmi je danes na repertoarju moškega komornega zbora iz Ormoža. Od domačih, partizanskih, do pesmi drugih Moški komorni zbor iz Ormoža pod vodstvom Jožeta Barintiuice narodov, program zajema glas- beno zborovsko literaturo od renesanse do danes. Pojo največ v domačem kraju, a nastopajo tudi drugod po Sloveniji. Vseh šestindvajset možje petju takorekoč vdanih, užitka, ki ga občutijo ob in do konca izpilje- nih pesmi, ni mogoče opisati z besedami. Sami ga izrazijo s petjem in prav zato jih je treba slišati! Možje so vztrajni in naenkrat pride tisto kar je zboro- vodja želel, pesem, pravi zvok, pravi občutek, odtenek, poln življenja . . . Koliko truda, da se ustvari toliko lepega, je z beseda- mi težko izraziti. Najlepši obču- tek pa je vsekakor ta, da nobeno oblikovanje tudi na tem področ- ju nikdar ni končano. Nepresta- no je treba utrjevati in izpopol- njevati tonsko barvitost, izgovor- javo, glasbene loke, zato so tudi iz teh prvin sestavljene njihove vaje. Več let napornih vaj, delovnih skrbi in pevskega, zborovskega napredovanja naj bi bilo danih veliko poletij z javnim nastopom v središču slovenske glasbene kulture, torej z novimi pesmimi, kolikor jih na leto naštudirajo, pa s tistimi starimi, ki sojih z izpilje- nostjo zasvojih in jih kot mojs- trsko izvedbo lahko vsak čas po- nudijo poslušalcu. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh VINSKI HRAM NA VINŠAKU Simon Toplak, kmetovalec iz Mostja ima na Vinšaku urejen nov sodobni sortni vinograd, ob vinogradu pa je letos obnovil staro viničarijo za namene kme- čkega turizma. Prav je. da ta turistični objekt na območju TD Gomila na kratko predstavimo. Na hrib Vinšak je moč priti po cestah s treh strani: iz smeri Gomila, iz Juršinc in s Polenša- ka. glavna prom.etna cesta na vrh Vinšaka pa se povzpne od asfalti- rane ceste iz vasi Hlaponci. Ko smo po tej poti pred kratkim člani TD Gomila obiskali Vin- šak. sta nas pri vinskem hramu pričakala Simon Toplak in nje- gova žena Marta. Najprej smo si ogledali obse- žen sortni vinograd na žični vzgoji, ki ga je zima 1980/81 precej prizadela, vendar pozeble trte kar lepo ponovno odganjajo. Potem smo si ogledali vinski hram. Že pred vhodom smo bili presenečeni nad veliko barvno slikarijo, ki prikazuje delo v vinogradu — rezače, kopače, vezače, škropce, trgatev in preša- nje gro/.dja ter nalivanje sladke- ga vinskega mošta v sode. Stopili smo v točilni prostor. Le kdo bi si mislil, daje možno iz 200 let starega presnega poda izdelati čudovito leseno točilno mizo. v preši pa urediti presni prostor. Mize v tem prostoru so iz dnov večjih vinskih sodov, klopi pa iz 2 m dolgih, ustrezno širokih dog vinskih sodov, na velikem, debelem in starem »prešpanju« pa so naloženi stari vinogradniški predmeti — lesena in lončena posoda, razna orodja, kasta, ki je izklesana iz peščenja- ka, pod vitlom pa ima vklesano letnico 1748. Tudi ostali prostori v vinskem hramu so privlačno urejeni. Na stenah visijo razni stari kipci. obešene slike, nagačene ptice in druga divjad, zlasti v lovsko opremljenih prostorih. Lepo ure- jena je stara kuhinja z nepogreš- ljivo krušno pečjo. V točilnem Toplakov vinski hram na Vinšaku pri Juršincih prostoru so posebej izdelani lustri v obliki trsov, pri tem so uporabljeni stari, izsekani, mor- da že nad 70 let stari trsi. ki so ostrugani in pobarvani. Pod ostrešjem hram.a je urejena še soba z dvema posteljama za prenočitev. ^ Po ogledu teh prostorov nas je Simon Toplak peljal v dnevno sobo, kjer je tudi spominska knjiga. Kar presenečeni smo bili. da seje že kar v prvem letu toliko število obiskovalcev vpisalo v to knjigo in to iz raznih krajev naše domovine, pripisali pa so tudi svoje pozitivne vtise. Postrežba v tem čuflovito ure- jenem vinskem hramu na Vinša- ku in seveda tudi ogled je možen le. če so skupine najavljene prej. Našo skupino sta Simon in Marta Toplak, prav gotovo pa enako prisrčno tudi druge skupi- ne, postregla z dobro vinsko kapljico, domačim kruhom in mesom iz tunke, zraven pa še zaseko, čebulo in po naročilu tudi gibanice. Seveda smo vse to plačali po zmerni ceni, enako kot VSI drugi gostje, za spominsko darilo pa so nam ob koncU ponudili še obeske obdelanega trsnega reznika, lepo pobarvane- ga. Za tem pa smo se od prijaz- nih gostiteljev poslovili. Naj za konec še navedem, da je bil Janža Toplak iz Mostja, oče sedanjega gospodarja Simona, leta 1946 eden od ustanoviteljev * Turističnega društva Gomila- ' Danes sta Simon in Marta To- plak napredna kmetovalca, na kmetiji imata večjo farmo perut- nine, farmo govedi in farnio- plemenskih svinj. Fr. Ho^' f SDNIK ~ september 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 l^isiovM stnn zadnje- dfojae iteirflke, U jo Je oMftoral Drago Papler JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (37) ZAKAJ PROTI DOGOVORJENEMU? v roke mi je prišel Leksikon Cankarjeve založbe. Literatura, CZ 1979. Pri prelistavanju sem hitro opazil čudno posebnost pri zapisova- nju naglasa in kar je z njim v zvezi. Namesto običajnih treh slovenskih znamenj, ostrivca, strešice in krativca, zapisanih nad samoglasnikom. Leksikon uporablja samo ostrivec, piše pa ga pred naglašenim samo- glasnikom npr. ag'on, akc'ent, alfab'et, b'eseda, eks'empel, ekspt'eri- ten, t'ermin ipd. Tudi izgovor ima zapisan po svoje, npr. enjambement (fr. ažabma). Ali ni to proti duhu slovenskega jezika? Žal je. Zapis akc'ent, t'ermin, alfab'et nam namreč razodeva samo mesto naglasa, ne pa tudi kakovosti in kolikosti naglašenega samoglas- nika. Zato je akc'ent mogoče brati na tri načine: kot akcent, akcent ah akcent. Da bi bralec zvedel, kako se naglašeni samoglasnik res izgovar- ja, mora poseči po drugem priročniku, pravopisu aH slovarju ali pravorečju (ki niso vsakemu pri roki). Zakaj pa je potem Leksikonu sploh potrebno zapisovati (predpisovati) mesto naglasa? Ali pa, kako se enjambement izgovarja v francoščini. Saj to spet najdeš v franco- skem slovarju! In tako po vrsti za druge jezike: Saj nima vsak uporab- nik Leksikona teh priročnikov lepo razvrščenih na polici nad pisalno mizo. Tako zapisovanje naglasnega mesta in tujega izgovora tujk v Leksikonu je čisto odveč. Ne bi pa bilo odveč, ampak nasprotno zelo dobrodošlo, če bi Slovencu Leksikon dal polno obvestilo, tj. mu povedal, da gre dejansko za agon, akcent, alfabet, besedo, eksempel (pel), termin ipd., pa seveda tudi za anžambna. Na to pomanjkljivost zapisovanja v slovenščino prevzetih besed v leksikonskih dehh Cankarjeve založbe je bilo uredništvo menda že opozorjeno; vendar mu je očitno več do navidezne preprostosti kot pa do vsega tistega, kar je pri nas že zdavnaj usklajeno in dogovorjeno. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Predstavljamo vam »Artirljerca" Vojaki gamizije Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju imajo dobro organizirano obveščanje. K temu prispeva svoj delež tudi glasilo AR- TILJERAC, ki izhaja mesečno, le včasih za dva meseca skupaj. Odgovorni urednik glasila le starešina Komnen Zarkovic, uredniki, tehnični uredniki in drugi sodelavci pa so vojaki, ki pridejo v Ptuj na od.služitev svojega vojaškega roka, zato se tudi pogosto menjujejo. Ta menjava urednikov pa ima še to pozitivno značilnost, da prispeva k večji pestrosti glasila tako vsebinsko kot oblikovno. Vsak urednik in tehnični urednik pač da glasilu nekaj svojega, izvirnega, posebnega. Sedaj je urednik Artiljerca vojak Drago Papler, po poklicu pa novinar pri regionalnem časniku GLAS iz Kranja, kije sedaj tudi naš dopisnik, saj se njegovo ime cesto pojavlja pod sestavki v Tedniku. Nekaj naslovov prispevkov iz zadnje številke Artiljerca: Dan enote Dušan Kveder-Tomaž, Proslavili smo dan oklopnih in mehaniziranih enot. Svečana zaobljuba vojakov julijske generacije. Partizanski miting. Pomen bojne morale v oboroženih silah. Po poteh revolucije — 4. julij, — 7. julij,-13. julij — 22. julij — 27. julij. Narodni heroj Jože Lacko, Sprejem mladih vojakov. Priznanja vojakom ob dnevu enote — 15. juliju. Novi člani ZK, Vesti iz vojne pošte 5008/4, 9 in 14, Vesti iz biblioteke in vojaškega kluba. Program studia T— 12, Filmski program. Delo vojaške pop grupe Artiljerac, Kritično o ponašanju in disciplini vojakov. Vojaška restavracija ali nered in Še vrsta drugih sestavkov s področja glasbenega in športnega življenja vojakov ter vojakov priročnik Ne manjka tudi kotička za kulturne ustvarjalce, ki se poskušajo v vezani in nevezani besedi, zadnje strani pa so namenjene humorju in križanki. Ne le za vojake, tudi za druge bralce zanimiva vsebina. DPD SVOBODA - GLEDALIŠČE Prva premiera že v novembru Pred tednom so se zbrali tudi člani ptujskega gledališča in tako začeli letošnjo gledališko sezono, ki-vsaj tako pričakujemo, prinaša z novo poklicno režiserko Branko NIKL, tudi osvežitev v delo ptujskih gledališčnikov. V sezoni 1981/82 bodo naštudirali najprej komedijo, delo še ni dokončno izbrano, premiera pa bi bila predvidoma v mesecu novembru, v tej sezoni pa bi z mladinsko skupino pripravih tudi predstavo za otroke, v spomladanskem delu pa še eno premiero. Istočasno pa bodo v tem času začeli z aktivnostmi tudi v podeželskih dramskih skupinah, ki jim je potrebna predvsem strokovna pomoč. Tako bodo po vsej verjetnosti pripravili poseben seminar za režiserje in jih tam dodatno usposabljali za delo s skupinami. Poklicni režiser zaradi ob- veznosti v gledališču ne bo zmogel še dela na terenu, ki vzame veliko časa, vendar brez pravega učinka. V ptujskem gledališču pa se tudi v tej sezoni srečujejo s stalno spremljajočim pomanjkanjem igralcev, tokrat predvsem igralk in bo poleg rednega dela potrebno vložiti veliko naporov za vključevanje novih ljudi, ki so na tem področju že delali ah pa imajo smisel za dramsko igro in doslej niso imeli priložnosti za vključitev v dramsko skupino. mš Tudi letos gledališki abonma v Ptuju je bilo že nekdaj veliko zanimanja za gostovanje poklicnih gledališč, velikokrat prevelika gledali.ška dvorana, pa ob teh priložnostih premajhna, saj je bilo nekaj čez 200 sedežev vedno premalo za vse, ki so si želeli ogledati taka gostovanja. Pri ptujski kulturni skupnosti v Ptuju so se letos ponovno odločili, da bodo organizirali abonmajski ogled predstav in tako že zbrali okrog 70 interesentov — kar je približno toliko kot lani. Že minuh torek je bilo gledališče spet premajhno za,vse, ki so hoteli videti predstavo mariborske drame — komedijo Frana Milčinskega BUTALCI. Že čez štirinajst dni prihaja v Ptuj ljubljanska drama z Goldonijevo komedijo SLUGA DVEH GOSPODOV. To je p>opolnoma modernizirani tekst, ki pa je vendarle ohranil vse značilnosti izvirnega dramskega dela. V mesecu oktobru bo na sporedu že tretja abonmajska predstava s Hadžičevo komedijo POLITIČNA POROKA s katero se bo na ptujskem odru prvič predstavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Celjani bodo gostovah v decembru z Mollierovim ŽLAHTNIM MEŠČANOM, Mestno gleda- lišče Ljubljansko pa v januarju z novo Partljičevo komedijo NASVI- DENJE NAD ZVEZDAMI, ki bo v tem gledališču doživela tudi svojo krstno uprizoritev. Za zadnji dve predstavi pa se pri kulturni skupnosti v Ptuju še niso odločili, ker program ni dokončno izdelan. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pri vseh narodih na različnih stopnajh razvoja je v navadi da- rovanje raznim božanstvom in nadnaravnim silam. Predmet kulta žrtvovanja so lahko junaki, kralji ali svetniki, bistvo kulta pa pri tem ostaja nespremenjeno. Votivni darovi so se pri nas pojavili v času protireformacije in so se k nam prenesli iz nemških dežel. Poznamo razne oblike voščenih votivov, ki predstavljajo človeške like. dele telesa, živali, žabo. Vsak od teh je imel svoj pomen. Votiv žabe, ki ga prikazujemo na fotografiji, je bil zaščitni simbol ženske plodnosti. Motiv žabeje zelo razširjen, poznamo pa ga še iz prazgodovine. Zabi so od nekdaj pripisovali magično moč. Imela je velik pomen v ljudski medicini in verovanjih. Pogosto sojo prikazovali kot vilinsko bitje, ki vpliva na rojstvo. Kmečki ljudje so želeli imeti čim številnejšo družino, saj je bila delovna sila najvažnejši ekonomski pogoj vaškega življenja. Zato so obnavljali in ohranjali stare običaje, ki naj bi zagotovili žensko plodnost. Danes nam motivi predstavljajo dragoceno dediščino duhovne kulture in pričajo o praznoverju naših prednikov. Smiljana Petr-Marčec, 1. r. VoSčena votiva: otrok in žaiM, St. fototeke: €9. Razstava »neuvrščeni" V prostorih študijskega oddelka na Trgu svobode I v II. nadstropju Študijske in ljudske knjižnice Ptuj bo še do 20. septembra odprta razstava, ki nosi naslov NEUVRŠČENI in je posvečena 20-letnici prve konference neuvrščenih držav v Beogradu. Razstava je lepo urejena, vsak si jo lahko prosto ogleda dnevno od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. dr. ivan stopar I ^ gradovt na ptujisH^ij^ (13. nadaljevanje) Zahodno predgradje je v današnji podobi umetna ravnica, ki jo na *veru zamejuje mogočno poslopje večnadstropne baročne žitnice, na ^jnem zahodnem delu obrambni stolpič, t. im. smodniški stolp, na jugu obzidje s pravokotnim stolpičem in okroglo bastijo. Obzidana •^vnica, imenovana tudi tumirski prostor, je mesto, kjer so arheološke l^ziskave odkrile ostanke stare bazilike (njen tloris je v tleh ponazor- jen), domnevno poznoantičnega kastela, ostanke staroslovanskega Sfobišča in negativ temeljev romanskega bergfrida, ki so ga brez opri- J^niljivih dokazov, predvsem na temelju primerjave z Altono, interpreti- '^'i kot staroslovansko svetišče (zdaj je ugotovljeno, da tudi v Altoni ne za kultni prostor). Od na.štetih objektov je najzanimivejši smodniški '^olp, ki ga obzidje povezuje tudi z žitnico. Atektonski značaj njegove gradnje in zlasti način, kako so pri tem porabili marmorne kose antičnih ^3vb, opredeljuje njegov nastanek v zgodnjeromansko dobo, morda celo v čas pred 10. stoletjem. Južni stolpič in bastija sta poznogotska, a ^ pozneje doživela več prezidav. Isto velja za okroglo bastijo, ki stoji ^aj nekoliko izolirana severno od grajskega jedra, ne da bi jo obzidje Prevezovalo z drugimi grajskimi sestavinami. , Stavbna zgcnlovina objekta je že spričo njegove dolge historične j^ontlnuitete pa tudi njegove razsežnosti izjemno zapletena. Arheološko bil doslej raziskan le manjši del grajskega areala, a še tu si interpreta- ['je. grajskih ostalin na moč nasprotujejo. Grajska kopa, na kateri je ^'tr^n osrednji grajski objekt, palas, in ki je že ob pozidavi prve .sred- 'ji^veške utrjene postojanke, najsi je bil to utrjen dvor ali grad, nesporno '^'''grala najpomembnejšo vlogo, je doslej arheološko žal še vedno JJ^raziskana, čeprav sporadične naključne najdbe kar kličejo po siste- "J^tičnih arheoloških posegih. Posamični avtorji so sicer že doslej v ^pjih razpravah skušali ovrednotiti tudi ohranjene substrukcije — tu ^'slim zlasti na že omenjene ostanke zidov v kleti severnega krila rJl?^ in na staro zidovje v renesančnih kazematah pod notranjim S^Jsklm dvoriščem, vendar so njihove interpretacije ostale hipotetične, ^"leljni vzrok je pač ta, da doslej razen običajnega tlorisa ne obstaja o ^•Ju nobena zanesljiva tehnična dokumentacija, ki bi omogočila T^saktno primerjanje starejših substrukcij z današnjim grajskim tlori- „ |J>, kar bi ob pomoči ustreznih analogij in eventualno novih arheolo- .podatkov ob hkratni pritegnitvi in smotrni interpretaciji sicer ^»ninih arhivskih virov omogočilo prepričljiveje rekonstruirati ^vbno podobo gradu v njegovih različnih razvojnih fazah. ^ . Shemo razvoja ptujskega gradu je tu mogoče fiksirati samo v ^rih, ki so kar najmanj sporni. Prvotni grad je zatrdno stal na osred- nji kopi vrh grajskega grebena, ki je bila že zaradi svojega naravno zavarovanega položaja za ta namen najbolj primerna. Ob tem jedru, kjer so bile strnjene predvsem stanovanjske funkcije, se je na zahodni ravnici Renesančne arkade na notranjem grajskem dvorišču ptujskega gradu ob gradu že zgodaj izoblikovalo predgradje, ki je bilo zavarovano s stolpi in palisadami ali nemara celo že obzidjem. Današnji smodniški j stolp je zadnji preostanek tega utrdbenega sistema. Tako je prvotni ■ ptujski grad že v 10. in 11. stoletju sledil zgledom drugih utrjenih dvorov - oz. gradov oz. tega časa. Pozneje so, sledeč istim zakonitostim razvoja ; grajskih arhitektur, kot jih poznamo s koroškega Petersberga ali štajer- ■ ske Lipnice, utrdili zahodno predgradje z mogočnim bergfridom, o j katerem je bila že beseda. Približno sočasno s tem stolpom so na i osrednji kopi pozidali reprezentančni palacij, ki se je ohranil v obodnih , stenah t. im. Leslijevega trakta. Grajsko jedro na kopi grebena je ves i srednji vek imelo funkcijo osrednjega gradu, kjer je bil sedež salzbur- ških nadškofov, medtem ko je bilo zahodno predgradje, v virih imenova-; ni »castrum minus«, mali grad, namenjeno kastelanu. Ptujski oborožen-^ ci so prebivali v domovih ob vznožju grajskega griča, o lokaciji grajske- ! ga urada ali kovnice denarja v okviru gradu pa zaenkrat lahko le ugiba- I mo. j Gotsko fazo razvoja v njeni zreli fazi označuje pozidava podkvaste- \ ga palasa, na pragu renesanse pa se prične načrtno dograjevanje in j modernizacija sistema obdobnih utrdb, branikov, obzidja in stolpov, ki i doseže svoj vrhunec v obdobju renesanse, zlasti v času po 1556, ko; srečamo na delu tudi vrsto znamenitih arhitektov, med njimi Peruzzija. i V tem obdobju so nastale tudi grajske kazemate, palacij pa je dobil! svoje lepotno dopolnilo v elegantnih trietažnih dvoriščnih arkadah. Svojo današnjo fiziognomijo si je izoblikoval ptujski grad v času' Leslijev po 1656. V zagonu obnovitvenih prizadevanj so takrat modemi- i zirali in povečali predvsem palacij, obenem pa so odstranili vsa vidna I znamenja, ki so pričala o srednjeveškem izviru objekta. Zadnji pomemb- j ni poseg na grajskem grebenu je bila postavitev žitnice na severnem \ robu zahodnega predgradja. Grajska stavba je v tem obdobju dobila] značaj rezidence, ki je bil v živem nasprotju z njenim dotedanjim po-\ udarjeno utrdbenim videzom. Poznejši posegi na ptujskem gradu so se' omejili le še na nebistvene korekture detajlov, niso pa več bistveno \ spremenili njegove podobe. j V novejšem času se je s ptujskim gradom nadrobneje ukvarjal Jože ; Curk, ki je prišel za starejša obdobja do drugačnih rezultatov, kar pa zadeva porenesančni razvoj gradu naletimo v njegovi študiji na številne, nove izsledke. Preseči zastavljene dileme v tem okviru ni mogoče;, preverljive resnice bodo lahko ločile od hipotez šele nadaljnje pogloblje-i ne raziskave. Pri tem bodo raziskovalcem dragoceno napotilo biblio-l grafski podatki, ki so v Curkovem sestavku skrbno zbrani. Nadaljevanje prihodnjič I 10 - naSi dopisniki 10. septeber 1981 - TEDNIK Mladinska delovna brigada Pohorski bataljon dosegla še eno delovno zmago Pred nedavnim je bila na ob- močju KS Studence in Makole do- sežena v zadnjih letih najuspešnej- ša delovna akcija, katere rezultati pa niso občutni samo na področju obogatitve krajev ob reki Dravinji z novim vodovodnim omrežjem, ki je postalo daljše za točno 2250 metrov, ampak so bili tukaj zgra- jeni tudi trdni temelji novih po- znanstev, prijateljstev med mla- dimi iz občine Slovenska Bistrica in SR Srbije. Delovno brigado (brigadirji so kar tri tedne vihteli krampe in lo- pate na območju naselij Studenice in Globoko ter kljub mladosti do- segali rezultate, ki so presegali pri- čakov,anja), so sestavljali skupno z mladimi brigadirji občine Sloven- ska Bistrica tudi brigadirji iz pob- ratenih občin Svetozarevo in Ciče- vac. 2c zgodaj zjutraj so vsaki dan odhajali na delovišče, kjer so kopali jarke za primarno vodovo- dno omrežje od Studenic v smeri Makole in jih kasneje tudi zasipa- vali. Niso poznali proste sobote ali nedelje, njihov delovni dan je tra- jal od zgodnjega jutra do poznega večera. Medtem ko so v dopoldan- skih urah kopali jarke, so v popol- danskih urah organizirali številne izobraževalne oblike dejavnosti, med drugimi tudi politično Solo, Mnogi med njimi so bili prvič brigadirji. Prav vsi pa so svojo nalogo opravičili po svojih najboljših močeh, zato uspeh ni izostal. izdajali so svoj časopis in tri bilte- ne, prirejali kulturne prireditve. Med najbolj priljubljenimi pa so bila prav gotovo tudi srečanja brigadirjev s prebivalci krajev kjer so kopali vodovod. Srečanja z mladimi v Studenicah in Makolah, kjer so imeli v tamkajšnji osnovni šoli tudi svoje bivališče, so prinesla nova poznanstva in spoznanje, da takšne delovne akcije ne nosijo sa- mo pečata skupne pomoči ekonomskega razvoja krajev, ampak tudi utrjevanja bratstvj prijateljstva mlade generacija različnih krajev Jugoslavije. J' ima posebne vrednosti, ki so ;? utrjevali tako v skupnem poh3 in obisku Osankarice kot na skupnih športnih in kulturj' manifestacijah, med njimi tudi .J tabornem ognju. Posebno bogastvo je bila pomoč brigadirjev ob spravilu pfj' delkov okoliških kmetov, vkliu{j|" so se tudi v akcijo urejanja okoh! lovskega doma v Makolah in i^^- lahko naštevali prispevke mladi,,! ske delovne brigade Pohorski ba, taljon v prizadevanjih za hitrejij razvoj krajev v Dravinjski dolini Če so bili prvi koraki te mlad^ brigade spremljani z določeno m^. ro negotovosti v njem uspeh, soot slovesu vsi enotno ugotovili, da jj povsem uresničila svoje poslanst. vo. To pa je bilo tudi potrdilo, dj se bodo brigadirji tudi prihodnje leto vrnili v Dravinjsko dolino, saj jih čakajo še velike naloge, prej. vsem pri nadaljnji gradnji vodovo. dnega omrežja v smeri Makole ir, naprej. Besedilo in posnetek. Vikto Horvat ZMDA SLOVENSKE GORICE 81 AKCIJA JE V CELOTI USPELA Dan pred uradnim zaključkom ZMDA Slovenske gorice 81. smo se pogovorih z nekaterimi člani štaba akcije o letošnjem doprinosu akcije, doseženimi rezultati, uspehi, skratka kakšna je ocena ZMDA Slovenske gorice 81. Ivan Skedelj je namestnik komandanta za delovišče, doma je iz Novega mesta, študent geodezije. »Od 6. junija pa do 29. avgusta smo delali na ZM D Slovenske gorice 81. Vse brigade, ki so sodelovale na akciji, so dosegle zelo dobre rezultate glede delovišča. Delali so na izkopu vodovodnega kanala. Po programu je bilo 12.300 metrov. MDB so ustvarile 13.800 metrov trase, tako, da smo s svojim delom presegli delovni načrt na dva kilometra. Poleg tega so se MDB udeležile devet udarniških akcij, štirih v občini Lenart, petih v ptu- jski občini. Akcija je zelo dobro u.spela, brigade so bile vse v redu pripra- vljene, na delovKšču kot na interesnih dejavnostih. Opravičile so za- upanje, ki so ga dale OK ZSMS in OO ZSMS. Ker je bila zvezna akcija, so bile brigade iz vse Jugoslavije. Nekatere brigade so bile mogoče za delovišče premalo pripravljene, vendar so se v toku akcije organizirale in na koncu dosegle dobre delovne rezultate. V bodoče bi bilo dobro, da se domača mladina bolj pripravi, da pride do pravega prostovoljnega dela.« Janko Lah, komandant akcije je dejal: »Akcija je bila v obeh občinah dobro pripravljena in je zelo dobro uspela. V treh izmenah seje zvrstilo 520 brigadirjev iz vseh krajev naše domovine. Posamezne izmene so tudi čez 50 % presegle predvidene delovne norme. Brigadirji so več aH manj zadovoljni, štab akcije prav tako. Odprli smo še dodatno delovišče, na področju interesnih dejavnosti smo prav tako uresničili plan. Osebno sem zelo zadovoljen s pripravo in izvedbo same akcije. Malenkosti, ki še niso dodelane, je treba pripraviti čez zimo, tako, da bo naslednje leto akcija še boljše uspela, da bo še manj problemov, da se sekretariat akcije ne bo ubadal s tehničnimi problemi. Vidi se, da ima akcija že tradicijo, da ljudje vedo, kjeje, kaj je treba narediti, kje je mesto in kakoje potrebno prijeti za delo. Drugo leto je treba še malo dodelati brigadirsko naselje v Dornavi in okolico. Tako bo akcija in naselje zopet dobro pripravljena za mladinske delovne brigade.« Diana Bohak je namestnica komandanta za interesne dejavnosti akcije..Povedala je: »Z delom brigadirjev v vseh treh izmenah letošnje akcije smo lahko več kot zadovoljni, saj so bili brigadirji uspešni na trasi, posebej pa tudi na področju interesnih dejavnosti. Vključevali so se v razne tečaje in krožke, ki smo jih organizirali, kot je tečaj za radio-, amaterje, ki je bil dobro obiskan. V naselju samem imamo tudi dve radijski postaji in eno prenosno, tako, da so brigadirji lahko praktično vzpostavljali zveze. Izredno obiskan je bil tudi tečaj cestno prometnih predpisov, predvsem zaradi tega, ker so si potem brigadirji, ki so tečaj uspešno opravili, pridoi)ili kartonček vožnje. Z njim gredo v svojih občinah na AMD in se dogovorijo, kdaj bodo opravljali ure vožnje. Obiskan je bil tudi tečaj prve pomoči in foto tečaj. Razen teh štirih standardnih tečajev, kijih imamo vsako leto na MDA, pa smo organi- zirali še plavalni tečaj, dramsko sekcijo, ki je delovala v prvih dveh izmenah in pevsko sekcijo, kije delovala predvsem v prvi izmeni. V vseh izmenah je deloval tečaj slovenskega jezika, novinarski krožek, kije bil prav tako izredno obiskan. V tečaju slovenskega jezika so brigadirji govorili o delih pomembnejših slovenskih književnikov. Obravnavali so lažje tekste, ki sojih razumeli in se o njih po_govarjali. V novinarskem krožku so udeleženci spoznavali, kako se snemajo radijske oddaje, kakšne sestavke lahko pišejo v biltene, kako se izdelujejo zidni časopisi, kako urejamo oglasno desko. Ogledali so si tudi ptujsko ti- skamo, studio Radia Ptuj. tako, da je bilo delo v tem krožku izredno zanimivo. V okviru dramske sekcije so brigadirji pripravljali skeče in recitacije, v okviru pevske pa so se učili narodne in revolucionarne pesmi. V vseh treh izmenah je delovala likovna sekcija, v okviru te so brigadirji izdelovali ilustracije za biltene, risali na asfaUu, izdelali nekaj izdelkov — tiskali na platno, obiskali so Ptuj, kjer so risali po ulicah. V zadnji izmeni je delovala tudi karate sekcija, na pobudo brigadirjev .samih, ki so imeli v svoji sredini dva brigadirja in so sekcijo organizirali na nivoju naselja. Obiskana je bila tudi Mladinska poUtična šola Edvarda Kardelja, Ici joje uspešno končalo 230 mladih, poleg teh pa je bil pripravljen poseben program idejnopolitičnega usposabljanja za pionirje. Teh predavanj se je udeležilo okrog 30 pionirjev. Sodelovanje z zunanjimi izvajalci-raz- nimi klubi, ki so izvajali tečaje, krožke, nato klubi, društva, s katerimi smo sodelovali na športnem področju je bilo uspešno, vedno so nam bili pripravljeni pomagati in tudi sami so nam dajaU pobude in iniciative za sodelovanje. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z vojašnico Dušan Kveder-Tomaž iz Ptuja, predvsem na obrambnih dnevih, na,glasbenih oziroma plesnih večerih, je bil vedno angažiran njihov ansambel, sodelovali pa so tudi na športnem področju v košarki, rokometu, nogometu, odbojki, prav tako pa so se udeleževali udarniških akcij. Sodelovanje je bilo uspešno tudi z mladinskimi organizacijami ptujske občine, predvsem z Dornavo, Lenartom, mladimi iz krajevne skupnosti Ptuja — Olga Meglic, Boris Ziherl in mladimi iz KS, kjer so potekale trase. Na osnovi podatkov lahko ocenim, da je bilo delo brigadiriev na področju interesnih dejavnosti v vseh treh izmenah izredno uspešno in sem zadovoljna z delom brigadirjev, čeprav so nekateri v začetku bih manj izkušeni, vendar so potem iz dneva v dan napredovali in se naučili marsikaj koristnega, kar bodo v vsakdanjem življenju s pridom upo- rabljali.« Drago Papler NEKA ZGODBICA Za hladne živce (NE POVSEM IZMIŠLJENA) Dodatek v oklepaju lahko pre- zrete, ali pa ne. Govora bo — o socialnem skrbstvu, točneje, o od- nosu ,,nekaterih uslužbencev", ne iščite imen, do svojih ,,strank". Povdarjam, da smejo biti prizadeti samo tisti, ki bi se v zgodbici mo- rebiti prepoznali. Za druge ne ve- lja! Kot pišem že uvodoma, gre za zgodbico, ki pa ima resnično jed- ro. Zaradi prvega ne bo v njej no- benih dokazljivih imen, krajev in datumov, zaradi drugega pa bi se to lahko zgodilo kjerkoli, komur- koli in kadarkoli. Na kratko: neka štirinajstletna deklica je prišla k socialni delavki na Zavod za socialno skrbstvo. Bil je nek torek. Hotela je samo vpra- šati nekaj stvari v zvezi z oskrbo v dijaškem domu. Na kratko je razložila, potem se je očitno — po mojem mišljenju, stvar zdela tova- rišici socialni delavki prekomplici- rana za poletni dopustniški čas, zato ji je bilo najenostavnejše reči, da dsti dan ni uradnih ur in da je stvar pravzaprav sploh nič ne briga, ker da je nasploh že prepoz- no za kakršnokoli rešitev. Da bi odgovor deloval dovolj resno in avtoritativno, je bil obarvan z zvi- šanim in nič kaj prijaznim tonom, ki ni dovolil nobenega ugovora. Pri vsem tem pa je deklica zmotila to tovarišico in še nekaj drugih pri pitju kave, ki je sicer nepogrešljivi del uradniškega tihožitja. Drugi primer: poznam dečka, s katerim se je nemogoče pogovarja- ti drugače kot z odraslim člove- kom. Pa je vendar še otrok. Star je 10—11 let. Je zelo bister in iznaj- dljiv fant. V šoli dosega povpre- čne rezultate. V OŠ, ki jo obisku- je, imajo tudi socialnega delavca. Deček je doma na nekem hribu sredi Haloz. Tistih Haloz, ki so nerazvita pokrajina, Haloz, ki do- življajo invazijo ,,občasnih me- stnih priseljencev", Haloz, za ka- tere pravijo, da so s svojo razgiba- nostjo in naravo čudovite, za kate- re pravijo, da bi ob razvoju lahko postale turistični magnet za tujce, to so Haloze, ki skrivajo še velike kmetijske in nasploh gospodarske rezerve, ki pa jih ne znamo (noče- mo) pobrati; to so Haloze, katerih rimske, fevdalne, turške in vojne ostanke je vedno znova prekril prah in novo življenje, velikokrat bedno ih težko in ničevo za tiste, ki so životarili po teh bregeh. Malo je bilo izjem. Tu je bilo in je še da- nes veliko revnih življenj, ki so ali prazna ali izmaličena. S soncem je vsak dan vzhajalo tudi trpljenje in samo za kratek čas se je tu in tam potuhnilo. Veliko otrok, ki odrastejo tu, pozneje ne more reči, da so imeH srečno mladost. Lepo morda, kljub vsemu, gledano drugače, to- da srečno ne. In njihova dediščina je grenka za vse čase. Zato ni prav, da so v šoli, njihovem ,,drugem domu" še vedno velikokrat ,,zabiti Haložani, gnoji, osli, opice" in druge živalske prispodobe. Zato ni prav, da še vedno prihajajo v šolo s strahom pred zaušnicami in drugi- mi podobnimi ,,vzgojnimi ukrepi" učiteljev, ki res nimajo lahkega de- la. Ni dober sedanji sistem osnov- nega šolstva in še marsikaj druge- ga. Naj se vrnem k tistemu dečku. Vse prej napisano ni bilo ,,mimo naslova". Mnogo ljudi tega ne ve. Za dečka, o katerem govorim, je namreč skoraj enako vsakdanja stvar, če mora s kolesom zdirjati na postajo milice, ker oče preganja njegovo mamo z nožem v roki. . . ali če morata oba z mamo zbežati od doma in prespati zunaj — brez upoštevanja vremenske napovedi, skoraj enako vsakdanja stvar, kot nekemu drugemu dečku iti z oče- tom in mamo ob koncu tedna na vikend — mogoče celo v Haloze, paradoks. Toda tega ,,na social- nem" najbrž ne vejo. In če vejo, spremeni se nič. To ni edini pri- mer. Kakšno usodo in kakšno mladost doživljajo otroci, ko so zaradi sla- bih socialnih razmer doma dodelje- ni rejniškim družinam. Na našem območju jih ni tako malo. Tudi o teh ne bi mogli trditi, da preživljajo lepo otroštvo. Ponavadi so pri pre- možnejših kmečkih družinah. Logi- ka take družine je velikokrat (vse gotovo niso take), ,,otrok ni moj, torej ga nisem dolžen imeti rad, naj dela, če ga že preživljam ..." Od njega imajo dvojno korist. Pomaga pri kmečkem delu in zanj dobijo oskrbnino, ki pa je niti slučajno tudi ne porabijo zanj. Oblačijo ga za silo, prenašajo ga za silo, ko se najavi obisk socialne delavke, ki preverja stanje teh otrok, ga lepo očedijo, ga skrbno naučijo, kaj mora povedati tovariSici in česa ne sme itd. Pri vsem tem so s tem mnogi socialni delavci svoje delo, čeprav nekateri od njih jemljejo svoje delo z ljudmi kot službo, opravili. Po osmih urah je stvar zanje končana, če slučajno niso uradne ure, sicer socialnih problemov zanje ni. Zelo krivično bi bilo, če bi to jaz, ali kdorkoli drugi, posploševal. Kot povsod, so tudi v tem poklicu dobri in slabi delavci. Vendar so to tako občutljive stvari, da bolj izstopajo slabi primeri, čeprav so redki. Ljudje smo občutljivi, čeprav marsikateri od nas tega ne prizna. V normalnih razmerah se branimo na najrazličnejše načine — s humorjem, z ironijo, zapremo se vase ali nasprotno, hodimo v hrup- no družbo . . . Otroci pa so druga- čni. Ne znajo in ne morejo se brani- ti. Odvisni so od starejših. Ti pa jih prevečkrat podajajo kot žogo, pn tem pa so krutejši kot pri najbolj kruti igri. Kajti to ni igra, igrajt kvečjemu zanje. Zal se tega pona- vadi ne zavedajo, ali pa se njihova, podzavestna sebičnost, ljubosu- mnost, maščevalnost, agresivnost, izzivi na objektu, ki se ne more in ne zna braniti, na otroku, pod iz- govori ,,za njegovo dobro". Ce bi vedeli, koliko morilcev, kriminalcev, duševno prizadetih in za vse življenje zaznamovanih ljudi ,,naredijo" s svojo ,.vzgojo" sta- rejši, bi mogoče vsaj za hip razmi- slili o sebi. To bi morali vedeti vsaj tisd, ka- terih poklic je blažiti, popravljati k ne dk, napake drugih. Toda so vsi ti drugačni? Mnogi so. Od njih ns moremo terjati nemogočega. Toda človeku v stiski, otroku, veliko po- meni to, da je vsaj nekdo prijazen z njim, da se ga ni treba bati, da ima občutek, pa čeprav lažni, da je nek- do njegov zaščitnik. Toda nekatere socialne delavke tega občutka, žal, ne dajejo. Nimajo lahkega dela. In tega dela se nikjer, v nobeni solini mogoče naučiti. Biti moraš človek, To je pa danes že kar težko. Danica PETROVIČ BRIGADIRJI SO SE VRNILI V ORMOŽ V soboto, 29. avgusta so se iz republiške mladinske delovne akcije ,,Kobansko '81" vrnili brigadirji mla- dinske delovne brigade ,,Jože Kerenčič". Zaspani Ormož so prebudili s svojim brigadirskim pozdra- vom, ki je kljub temu, da so brigadirji bili utrujeni, izzvenel odločno in zmagoslavno. In res so brigadirji zmagali. Kljub težkemu delu na trasi, kljub natrpanim prostovoljnim dejavnostim popoldne, ni noben brigadir omagal. Rezultat njiho- ve zagnanosti pa so vsa možna priznanja, ki jih po- deljuje sama akcija. Sem spada tudi priznanje Izre- dnega udarn:5tva, ki ga je brigada dobila za težke po- goje dela na trasi. Kot vsota vseh priznanj pa je seve- da trak akcije, ki so ga brigadirji s ponosorfi sprejeli Brigada je najboljšim posameznikom podelila 11 udarniških značk in 11 pohval. Se enkrat je ormočka mladina dokazala, da pri- pombe, ki včasih letijo nanjo, niso vedno umestne. Ormož je letos imel prvič svojo samostojno brigado. Prejšnja leta smo vedno sodelovali v bratskih briga- dah. Glavni problem na začetku pa je predstavljalo premalo prijavljenih brigadirjev. Težave je rešilo bratsko mesto Vrnjačka Banja, ki je prispevalo osem svojih brigadirjev v ormoško brigado. Sicer pa ta problem ni samo ormoški, ampak tudi širši. Tudi z mladinsko delovno brigado Kozjanski odred iz Sevni- ce, se je naša brigada dobro razumela in z njimi so- delovala pri pripravljanju kulturnih programov, športnih srečanj itd. Vsi brigadirji so se iz akcije vrnili zadovoljni in z željo, da bi še večkrat prijeli za kramp in lopato ter tako pomagali graditi našo domovino in družbo. ____________ Melita Bigadlrji MDB ,,Jože Kerenčič" ob vrnitvi s Koban- skeaa Kako smo začeli Z mislimi smo ostajali Se vedno nekje v počitnicah. Bili smo nekam molčeči. Vsak je zase skrival do- živetja iz poletnih dni. Ko so nas učitelji spodbujali, da bi kaj povedali, so nekateri hoteli po- navljati kar stare zgodbice — kaj so prebrali v Zabavniku, kako so skoraj ulovili ribo, kakoje bilo pri stari mami, kako so igrah nogomet ali hodili iskat gobe, čeprav se mi zdi, da jih letos skorajda ni. Naj- več bi lahko povedali o tistem če- sar je polno srce — o novih poz- nanstvih, o novih obrazih in kako se ie bilo treba od njih kmalu posloviti, ko je hitro minil čas kje na morju ali drugod na letovanju. Mogoče kdo misli, da so to bolj zaupni pogovori. Vendar bi naj bili tudi pri pouku tako, zgovorni, kot smo s svojimi prijatelji. Ce že nismo dosti povedali o se- bi, pa smo se toliko bolj spomnil' drugih dogodkov in tudi razmišlja; li o njih. Fantje so poudarjali šport-tekmovanje za evropski lahkoatletski pokal, tekmovanje v veslanju in vodnem smučanju. Ni jim bilo prav, da so se naši tek- movalci precej slabo izkazali, kar velja tudi za ptujski karting. Ved- no več se nas je oglašalo in omenjalo, kako so v Ptuju nastale težave s kremnimi rezinami, ^ toplicah pa z vodo v bazenu, kako so nastopili plesalci Gruzije in ka- ko se je poročil angleški princ, pO" letelo je baje tudi letalo na sonŽn" energiio. ... Kar težko je vse skupaj uredi« in ugotoviti, kaj je bolj pomembno — Sergej Kraigher je v Ljublja"' ob 40-letnici vstaje odkril spom^: nik Edvardu Kardelju, za cbčinsl" praznik so bili odprti dom kraja- nov v Stopercah, zgradba ^ ostarele občane v Muretincih šola v Trnovski vasi, umrla sf prvoborca Stevan Doronjski Aleš Bebler-Primož, ogorčenje sO povzročili teroristični napadi na naše ljudi v Belgiji, v ZDA nameravajo izdelovati N bomb"- Tu smo pomislili na novo obofO" ževalno tekmo, ki lahko nastane med blokoma. Pomislili smo tuo) na neuvrščene države, ki se naj.bo'J odkrito zavzemajo za razorožite^- za mir, za enakopravno sodel^ vanje in odpravo blokov. Gibanj^ neuvrščenih je trdno povezano delom tovariša Tita. Od prve koH' ference neuvrščenih v Beograd" mineva 20 let. Spomnili smo se tudi ameriškeg^ pisatelja slovenskega rodu Louis« Adamiča. Siril je resnico o i^' goslaviji in bil prepričan, da lahk" obstaja samo en pravičen svel; Pred 30 leti je preminil kot sovražnega napada. Navedli smo še več dogodk"*^ Učitelji pa so nas opozorili tudi prometne predpise in varno p<''• šolo. Polagoma smo se razživ«"' Tako bi naj bilo vedno pri pouku- Alenka Bagar, 8/c, OS Franc« Osojnika, Ptuj členka Bagar. S/Jj OS Franca Osojnika. fEDNIK — 10. september 1981 DELO DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ - 11 |Va<»top harmonikašev najstarejše generacije je bil posebno doživetje Nastop folklorne skupine LIP iz Slovenskih Konjic je navdušil s svojimi plesi Štatenberška noč - korak v prihodnosti gradu Štatenberg v organizaciji kolektiva gostinsko- turistične TOZD hotel Planina Štatenberg Slovenska Bi- strica je bilo v nedeljo, 30. avgusta, uspešno sre- čanje nad 1200 prebivalcev občine Slovenska Bi- strica pa tudi sosednjih občin Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in iz Ptuja na gradu Štaten- berg. To je bilo v kratkem obdobju že drugo tak- sno srečanje, ki je dokazalo, da je lahko turizem tudi v dravinjski dolini nosilec prizadevanj, da bodo nerazvite krajevne skupnosti Makole in Studenice izplavale iz gospodarskih težav. Po- trebna je samo dobra organizacija, pa tudi vdiko volje in prostovoljnega dela in uspeh ne more izostati, seveda če vmes ne poseže slabo vreme. Prireditelji štatenberških srečanj so to- krat imeli srečo, saj so v samo dveh prireditvah zbrali ob gradu in v njem okoli tri tisoč gostov. Štatenberška noč je samo potrdila pravilno u- smeritev TOZD Planina-Statenberg v prizadeva- njih, da bi grad Štatenberg z okolico ponovno vrnili v življenje, privabljanje turistov in kultur- nega razvedrila željnih ljudi pa je samo uvod v to. Prav gotovo je osnova vsemu dobra organizi- ranost prireditve ob tem pa nikakor ne moremo zalisniti očesa, da je čar takih srečanj tudi kak- šna pomembna osebnost iz našega vsakodnevne- ga življenja, še posebno če smo jih sicer vajeni srečevati predvsem na televiziji, v radijskih in drugih oddajah, na odrih zabavne glasbe in še kje. Prav za to pa so poskrbeli organizatorji le- tošnje Statenberške noči, saj smo se tokrat sreča- li z zares bogato paleto takšnih osebnosti, med njimi sla bila tudi Tone Fornezzi-Tof in Andrej Sifrer, ki sta znala spraviti v smeh še tako resne obraze, čeprav so pred tem še z zaskrbljenostjo čakali, kdaj se bo prireditev začela, saj je zaradi prometnih zagat ansambel z ozvočenjem iz Kop- ra zamudil kar polne štiri ure. Iznajdljivi organi- zatorji pa se niso dali presenetiti, zato je pro- gram stekel le z manjšo zamudo. Prav gotovo posebno barvo prireditve pa je dajal prijetni glas napovedovalca in voditelja prireditve Marjana Kralja. Med osrednjimi kulturnimi prireditvami Statenberške noči pa je bil nastop folklorne sku- pine LIP iz Slovenskih Konjic in najstarejših harmonikarjev Štajerske. Stare ,,frajtonarice" so mnogim oživile dobre stare čase, mladim pa prikazale kako so se zabavali njihovi dedki in ba- bice. Predstavilo se je skupno 12 godbenikov, med njimi največ harmonikašev. Posebna poslastica je bila tudi modna revija zimskih oblačil, ki so jo predstavili manekeni de- lovne organizacije KORS iz Rogaške Slatine. Na svoj ,,račun" so prišli tudi ljubitelji za- bavne glasbe, saj sta se obiskovalcem predstavila znana pevca zabavne glasbe Duško Lokin in Marjan Miše. Da se je okoli pevcev in tudi dru- gih zgrinjala gruča mladih s svinčniki in raznimi listki, v želji po avtogramu, ni potrebno posebej poudarjati, kot tudi ne, da je Marjan Kralj dobi- val nova naročila za popevke v svoji radijski od- daji ,,V nedeljo zvečer". Se bi lahko opisovali utrinke iz tega ne- pozabnega srečanja. Bilo je veliko lepih pa tudi kakšna pomanjkljivost se je pokazala, za katero pa niso bili krivi organizatorji, saj so svojo nalogo opravih tako kot bi si želel vsak go- stitelj, ko si obeta lepšo turistično prihodnost v svojih objektih. Na gradu Štatenberg so to z zad- njima dvema prireditvama prav gotovo uspeli. Tako tudi z več zadovoljstva danes že razmišlja- jo o še eni veliki prireditvi v jesenskem času, to pa bo ličkanje koruze. Tone Fomezzi in Andrej Šifrer, na odru ob gradu Štatenberg Modna revija oblačil KORS za obogatitev jesenske garderobe PRIZNANJE RIBIŠKI DRUŽINI PTUJ V okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Ptuj je bilo v Ptuju tudi peto pokalno prvenstvo športnih ribičev Jugoslavije. Organizacijo tega zahtevnega zveznega tekmovanja je Ribiška zveza Slovenije za- upala Ribiški družini Ptuj, ki je svojo nalogo opravila brezhibno. Za dobro organizacijo so ptujski rioiči dobili tudi vrsto priznanj in pohval. Med številnimi priznanji je tudi častni pokal kluba koroških ribičev Foto: Preac V NEDELJO 13. SEPTEMBRA VDESTRNIK! Že nekaj dni me negovalka mojih misli spodbuja, češ. da naj povabim bralce Tednika in ostale ljubitelje podeželja na kratek nedeljski živ-žav. recimo v Destrnik. Kaj neki bo tam, bi vsakdo iskal ubadanja vreden odgovor. Je že res, da Destrnik čepi le pičlo uro ali dve hoda severno od ptujskega jedra in da utegne spreten stoenkar, kljub številnim ovinkom pogoltniti to razdaljo v nekaj skopih minutah, bi se marsikateri bledolični malomeščan rajši odločil za ždenje pred televizorjem, samo zaradi •>ljubega miru.« Pa vzemimo, da bi se utegnil nekdo najti, ki bi se mu zahotelo po neki idilični vasici, po ščepku dobrega zraka, po hipcu nepozabnega razgleda, po šilčku pristne kapljice in prgišču domačega zalogaja. Le kaj bo storil? Oklenil se bo skušnjave in jo mahnil proti Destrniku. In .še preden se bo dodobra vsedel v svoj »četveronožnik«, se bo že pričel vzpenjati po hrbtu destrniškega očanca, ki so mu domačini nadeli ime Ojstrovec, ki vsakojutro mežikaje pozdravlja prek Pesniške doline svojo nizkopritlično Gomilo. Prepojen z lepoto kraja, presenečen nad ponujenim in ganjen nad domačo gostoljubnostjo se bo prispevši spontano predal domači po- nudbi, »nasedel« borovnični žilavki in že ga slišim, kako bo z domačini zapel listo na.šo domačo vižo. Destrničani bodo tokrat, to se pravi 13. septembra lahko resnično postregli s najboljšim kot so: ojslrovški na- rezek, navadne gibanice, gibanice s šunko, gibanice s čokoladno polivko, pleskavice. meso in klobase iz lunke. perutničke po destrniško pa tudi s težko nadomestljivo urbansko kapljico se bo treba pomeriti. Za gurmane je torej poskrbljeno; seveda ob takem dogodku kot je otvoritev turističnega društva, se ne more mimo kulturnega programa. Kol že rečeno uradna otvoritev bo v nedeljo 13. septembra, ob 10. uri bomo pričakali goste. Potem bi se odpeljali v Levanjce k tov. Žampi. kjer bi svečano predali objekt kmečkega turizma svojemu namenu. Popoldan ob 14. uri pa se bo pričel program, kjer bodo domačini predstavili svoj kraj v besedi, pesmi in plesu. Nastopili bodo tudi kmečki fantje in dekleta — stari veterani pod taktirko Jožeta Zdenka iz Levanjc, Tudi prediceso povabljene k tekmovanju. Društvo bo tudi poskrbelo za novinarski »>šank«. kjer bodo dopisniki dobili potrebne informacije. Nasvidenje v Destrniku 13. septembra ob vsakem času in ob vsakem vremenu. Do- brodošli! 1. M VALOVINE PRI PULJU 20 let »Pohorja" vPulju Brez večje proslave — pač pa v duhu stabilizacijskih prizadevanj — 42 članski kolektiv Počitniškega naselja ZZB NOV »Pohorje« v Valovinah pri Pulju letos proslavlja 20-lelnico ustanovitve in uspešne- ga dela tega počitniškega naselja. V tem znanem in priljubljenem počitniškem naselju je letos preživelo svoj dopust več kot 5.000 gostov. Kljub podražitvam, ki .so nastale v času sezone, so ostaU pri cenah, ki so jih v naselju načrtovali za tekoče leto. Tako so borci in drugi dopustniki plačali za dnevno bivanje samo od 270 do 330 dinarjev Prav ugodne cene za goste in veliko prizade- vanje celotnega kolektiva, je privabilo številne člane borčevskih organizacij iz mariborske in koroške regije ter Pomurja, ki v tem znanem in priljubljenem počitniškem naselju vselej najdejo dovolj počitka. Zanje je v prijetni senci borovega gozdiča na voljo 459 ležišč, ki so skrbno urejena v hišicah, prikolicah in .šotorih. V Počitniškem naselju ZZB NOV »Pohorje« v Valovinah pri Pulju pa iz leta v leto Del počitniškega naselja »Pohorje« Pulj—Valovine preživlja svoje počitnice več mladine in delavcev. Prav šolarji v naselju obiskujejo šolo v naravi. Prva skupina otrok je bila le oblike usposab- ljanja deležna že junija letos, medtem ko druga izmena programira šolo v naravi do 18. septembra, ko bo počitniško naselje hkrati sklenilo letošnjo dokaj uspešno sezono. Zapisati tudi moramo, da gostom naselja borčevske organizacije v Valovinah pri Pulju ni nikoli dolg čas. Letos jim je bilo izredno naklo- njeno vreme, saj praktično dva meseca ni deževalo. Sicer pa vodstvo počitniškega naselja na čelu s prizadevnim upravnikom Jožom PRETNARJEM skrbi, da imajo gosti vselej dovolj prijetnega razve- drila. Ob vseh državnih in republiških praznikih prirejajo proslave. Tako je bilo izredno prisrčno ob dnevu borca ter dnevu vstaje sloven- skega in hrva.škega ljudstva, ko so proslave povezali z letošnjim pra- znovanjem 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pri izvedbi teh proslav in drugih kulturnih prireditev najtesneje sodelujejo z vojaki-mornarji in njihovimi starešinami iz Pulja. Nad 5.000 gostov, ki so letos preživeli svoj dopust v Počitniškem naselju ZZB NOV »Pohorje« v Valovinah pri Pulju pa je bilo nadvse zadovoljno tudi z zdravstvenim varstvom. Zdravnik puljske vojaške bolnice je v naselje prihajal vsak dan in z izrednim posluhom zdravil vse, ki so bili njegove pomoči potrebni. Za konec velji poudariti, da se je ob jubileju kolektiv odlično izkazal. Pri nadaljnjem delu mu želimo še veliko uspehov! Tekst in foto: Franc Golob Na obisku pri ZŠAMPtuj Ptujsko Združenje šoferjev in avtomehanikov šteje približno 800 članov. Letos so 13. julija, na dan slovenskih šoferjev, proslavili tudi 30-letnico svojega obstoja. ZŠAM Ptuj organizira vsako letoizobraževanjevomikovza A, B,C, D in E kategorijo in izobraževanje poklicnih voznikov, ki bo po novem trajalo dve leti. Pridobivanje znanja za različne kategorije in potek šolanja je tako že znan. zalo mogoče malo več o šolanju poklicnih voznikov. Pogoj za vpis v šolo za pokhcne voznike je končana osnovna šola. Šola nudi vso potrebno literaturo. Pouk pa p>oteka tako: Učenci imajo 600 ur teoretičnega pouka, od teh odpade 40 ur na prakso, to je po- pravljanje vozil, 40 ur imajo programiranih za obdelavo kovin. Pri praktičnem delu pouka so se povezali s Centrom srednjega usmerjenega izobraževanja, z Agisom pa imajo sklenjeno pogodbo za servis TAM- ovih vozil. Ko kandidat konča šolanje, dobi znanje, ustrezno kategoriji C (to kategorijo ima priznano). Izpiti so pri SO Ptuj. vozijo pa z la.stnimi vozili. Poleg teh dveh tipov izobraževanja usposabljajo tudi voznike in- štruktorje, ti opravljajo ustrezne izpite pri republiški komisiji v Ljubljani ali v Mariboru. Pogoji so: dopolnjena starost 23 let, končana osemletka in kandidat mora biti zadnja 3 leta nekaznovan zaradi vpliva alkohola in opraviti mora vse predhodne izpite. ZŠAM ima lastna osnovna sredstva — poslovno zgradbo, učilnice, lastni vozni park, ki ga sestavlja 8 osebnih avtomobilov, en tovornjak s prikolico in avtobus, za uporabo katerega imajo sklenjeno pogodbo s Komunalnim podjetjem Ptuj. Skupaj s kmetijsko šolo izobražujejo tudi voznike traktorjev. V pogovoru z inženirjem Jakobom Šicem na ZŠAM, je na vprašanje, katere so najbolj kritične prometne točke v Ptuju odgovonl brez posebnega razmišljanja in jih »stresel iz rokava«. Kot prva kritična stvar v ptujskem prometu so pomanjkljive označbe na cestiščih, ena takih je na Potrčevi cesti pri novi bencinski črpalki, druga — nepravilno posiavlieni prometni znaki — še pripomba o označbah, te tudi do 20 let vrisujejo na isto mesto, ne glede na to. kako .se je teren vmes spremenil. In na koncu, pa ne po pomembnosti, je odnos udeležencev v cestnem prometu do drugih udeležencev in do vse prometne signaliza- cije. Ta odnos, kot lahko ugotavljamo vsak dan sproti, se kaže na polomljenih promenih znakih, kažipotih, na izsiljevanju prednosti v prometu itd. Poleg vsega vsi vozniki ni.so enako dobro usposobljeni za upra- vljanje vozil v prometu, krivda za to pa je tudi v tem, da v vseh slovenskih centrih za izobraževanje voznikov ni enaka zahtevnost, da mnogim »pogledajo skozi prste« dokazujejo tudi vsakodnevne prometneiiesreče. D. Petrovič ^2 - IMAši DOPISNIKI 10. september 1981 — TEDNIlt IZZIVALI SMO NEVARNOST GORSKIH VRHOV Oddaljujem se mrzlemu prosto- ru, ne slišim glasbe iz radia, ne ve- selih sodelavcev, ne vidim strank. Prepuščam se močnemu toku sve- žih misli in v njih podoživljam štiri julijske dni, preživete v gorah . . . Postaja mi toplo, včasih kar vroče. Vlak nas vozi proti Ljubljani. Tam prestopimo na avtobus. Pelje- mo se do Kranjske gore. Ob majh- nem jezeru pod Vršičem malicamo. Pogled na njegovo gladino je očar- ljiv. Bistri, zclenomodri valovi se poigravajo v rahlem vetru, ki ga komaj čutimo. V nižini za jezerom se raztezajo gozdovi. Nad njimi se pno orjaške gole čeri, ki hočejo po- ljubljati sinje nebo, pretkano s son- čnimi žarki. Lani sem se potepala s Starimi potepuhi po Karavankah. Izredno naporna pot, povzročala mi je teža- ve pri dihanju. Nevarna? Ne, če jo primerjam s potjo na Prisojnik. Že na prvi pogled, navkljub vsem ne- všečnostim sem se zaljubila v Ka- ravanke, drugače se letos ne bi od- zvala klicu Julijskih Alp. Bilo nas je sedemnajst, mlajši in starejši od mene. Ti ljubitelji gor- skih vrhov, so se že pred leti poi- menovali z imenom Spoznanje. Prenočevali smo na Vršiču v Po- štarskem domu. Od tam smo odšli že prvi popoldan na Mojstrovko. Pot ni nevarna, ne naporna, je skalnata in malokje je trdoživo brstelo zelenje. §e nekaj hoda nas loči od koče. Oziramo se v nebo, ki se vse bolj temni, močan veter nas mrazi. Oblečemo si vetrovke. Prve dežne kaplje nas svežijo. Nismo jih veseli. Rahel naliv zmoči nas in ska- le, da postanejo spolske. V trenut- ku je nevihta prešla. Spet sonce. Najbolj imeniten se nam je zdel spust po ruševju. Noge so se do gležnjem vzgrezale. Gibali smo se kot astronavti na luni. Nismo hodi- li, tekli smo. Naslednje jutro smo osvajali Pri- sojnik z obeh strani. Ded, tako ga kličemo, je vodil dekleta po južni strani. Z Metko sva se odločili, da pojdeva z moškimi po severni steni. Že začetek poti je postajal nevaren. Same skale, klini, vrvi. Glasno sem izrazila zaskrbljenost. Ivan izkori- sti priložnost: ,,§e hujše pride, še težje boš hodila, tako bo nevarno, da me boš klicala na pomoč!" Se pred petimi minutami je bodril in ponujal pomoč vsem, ki bi ga zanjo prosile: ,,Zakaj si prej govoril, da je le en del nevarnejši, a ne tako te- žak, da ga ne bi zmogla. Zanesla sem se nate, na tvoje velikodušne obljube. Prav ti mi zdaj hočeš po- gnati strah v kosti. Raje bi molčal. Prihranil bi mi negotovost, kot so mi jo Stari potepuhi!" Spomnila sem se nanje, postali so del mene, njihov molk in besede so bile ohra- brujoče. Ne vem natanko kateri, Bojan ali Albin, je dodal: ,,Niso ti dali priložnosti za strah. Nisi imela časa misliti nanj." Vsakdanje bese- de, a v meni so odjeknile mogočno. nekako tako: Veliko lažje boš zmogla pot, pa naj bo kakršnako- h!" Prvič sem zavestno čutila, da v besedah obstaja vsa moč, da je od nje odvisna prihodnost, da smo za- radi nje srečni ali uspešni, da smo zaradi nje velikokrat zagrenjeni in obupani. Beseda se preliva v misel, Ic-ia v dejstva, ki nas dvigajo ali ubijajo. Plezali smo spretno, kot mladi gamsi, v nepretrgani vrsti. Vsa divja in grozeča stoji pred nami orjaška, gola čer. Skalni žleb je ozek in spolzek. Postajam nego- tova: ,,Bom zmogla?" se obrnem k Metki. ,,Boš! Slo bo!" me hrabri. Zlat k o pride naprej in stopi pred Zmaga. Smeh. Sreča. Ta občutja je zabeležila fotografska roka, ko je pritisnila na sprožilec fotoaparata pred oknom na Prisojniku. mano: ,,Pomagal ti bom, samo reči kdaj!" Klini, vrvi. Preredki so ali pa imam prekratke noge, hočem se prijeti za skalo: ,,Ne, ne zanesti se na skale, klina se primi, siguren je in čvrst," me posvari Marjan. Pri- šla sem v zadrego: ,,Kam naj sto- pim? Več klinov bi moralo biti!" Metka me spodbudi: ,,Nategni vr, šlo bo!" Roke, ugotavljam, da imam v njih ogromno moči. Dviga- le so me lahkotno, noge so naen- krat prožne, koraki dovolj dolgi in odločni. Žlebu ni konca. Julču se zatakne nahrbtnik (nosil je v njem hrano, naši so ostali v itoči) za klin. Spretno se izmotava. Uspelo mu je. Oddahnili smo se. Klepetam: i,,O ko bi bili v življenju razporejeni klini in vrvi, ne bi zgrešili koraka." Julč pristavi:,,Življenje bi bilo pre- lahkotno!" Razmišljam: ,,Bolj smo pogumni kot pametni!" Po- gledam navzdol. Bojan je tik za Metko. Spodrsne mu. Obvisi na ro- Vrh Prisojnika kah. Zastane nam dih. Ulovi rav- notežje. Ozračje se sprosti. Konec žleba. Nevarnost puščamo za sabo. Zaslužen oddih. Posladkamo se s čokolado in spet se bližamo novim pustolovščinam nasproti. Zadnji dan pred Poštarskim domom na Vršiču ,,Poglejte! Okno je pred nami! Nekdo ie že pri nicm! Glave sklanjajo skozenj! Bojan je zagledal prvi, še eno najtežjo oviro pred nami. Ugotavljamo. Niso na- ši. So! Vsem se je začelo muditi vsi so hoteli biti prvi, pri naši skupini, ki nas je že čakala. Ostala sem na repu vrste, prednji del se je poraz- gubljal na posameznike. Za menoj sta bila, moški, njegovega imena se ne spomnim, in Marjan, izkušen planinec, ki je pazil na najine korake. Cisto bhzu sem že, še ma- lo in preple/.ala sem Prisojnikovo okno. Zmaga. Smeh. Sreča. Ta občutja je zabeležila fotografska roka, ki je pritisnila na sprožilec fotoaparata. Se dolgo smo hodili po orjaškem goleni skalovju, se vzpenjali po os- trih grebenih, dokler nismo osvoji- li sam vrh Prisojnika. Veličastno stojjmo v sredini, okrog nas je venec gorovja ali krona, če vam je tako lepše. Vrhovi so se kopali v zlatu in megli, le te so tkale mehke bele cvetove. Toliko mogočnih barv se zliva, lesketajo se kot diamanti, biseri. Prevzelo me je hrepenenje, da bi dobila peruti, zletela kot ptica, se jih dotaknila z rokami, jih odnesla v življenje in razdelila med ljudi. Nič več nisem imela občutka, da si gore še vedno prizadevajo ljubkovati z nebesnim obokom. Nič skromnosti, nič vsakdanje sivine ni v njih, le brezmejna veličina, ki je nobena roka ne more ujeti v besedo, ne na platno. Dobro da nimam kril kot ptica, prehitro bi se čar umaknil v spoznanje, da niso nič drugačne kot te, ki smo jih osvojili. Vse to bogastvo smo pili do pi- jane razigranosti. Stopnjevala se je, postala je divja, drzna. Skakali smo po skalah navzdol kot najbolj razposajeni otroci, ki pozabijo na vse ljudi okrog sebe, na vso nevar- nost. Skale so se rušile pod našimi nogami, se nevarno kotalile. Samo eden med nami je ostal buden, Marjan. Ves bled in prestrašen nas je čakal v zeleni kotlini. Kričal je. Nismo razumeli njegove jeze. Če- mu? So spraševali naši pogledi. Pomiril se je in nam odgovoril: ,,Tekel sem za skalami, eno sem ujel, druga je preskočila otrokovo glavico. Oprostite mi, niste krivi vi. oni!" In pokazal je navgor na skale, kjer je ostal del naše sku- pine. ,,Ne bomo jih čakali. Pojdi- mo. Ne trgajte več vrste, držite se skupaj." Odhitel je naprej. Ravna pot nas je vodila med travniki in nizkim grmičevjem. Pod dreve- som sta sedela mož in deček: ,,Drugič, ko bom šel s sinkom mi- mo take skupine, bom nosil krsto na hrbtu, namesto nahrbtnika!" V naša srca se je naselila otožnost. Molče smo nadaljevali pot. Ostalih še vedno ni bilo za nami, čeprav smo bili pri koči. Večerjo smo zaužili, ko se med vrati prikažejo razigrani obrazi.' Še slutili niso, da se jc njihova razigranost skoraj dotaknila smrti. Večer je bil dolg do polnoči. V jedilnici sta igrala na kitaro, Bojan in Julč. Mi smo peli in se smejali šalam. Celo plesali smo. V skupin- ski spalnici smo se obmetavali z zglavniki. Vsi smo bili razigrani, Julč nas je prekašal. Zavezal je koci Renati in Mirjan. Luč smo ugasnili. Popolna tema. Pokriva- mo se. Renata ob meni: ,,Joj, ko- ča, joj!" Mirjan vpije: ,,Kdo mi vleče kočo, pusti mi jo, prenehaj!" Videla sem, ko je vezal koče, zdaj, ko ju shšim, nisc.m mogla zadržali smeha, k" je v mogočnem slapu izbruhnil v sobo. Usta, tre- buh, glava, vse me je že bolelo od smeha. Razigrani, veseli, prezračenih pljuč, pregibanih udov, nič zaspa- ni, smo se vračali v četrtek po Vr- šiču navzdol. Vlak vozi proti Ptu- ju, v vagonu se razlega naša him- na: ,,Ljubimo planine, vrnili se bomo ..." ERIKA ZUPANCiC KAKO SO ŽKLI IN MLATILI NAŠI PKFDMKi Žetev je bila nekdaj eno od ve- likih važnih, pa tudi veselih opra- vil. Kmetje so si radi hodili po- magat. Tako se je nabralo na njivi kar precej Ijadi. Pošteno so plju- nili v roke in tekmovali med seboj, pa tudi smeha in šal ni manjkalo. Začelo se je zjutraj s sončnim vzhodom. Ljudje so se razdelili v skupine. Prvi je bil kosec. Drugi za njim je delal povresla in jih pola- gal pred pobiralko. Ta je nabirala snope in jih odlagala na povresla. Vezalec /a pobiralko je snope s povresli povezal. Za tremi takimi skupinami je hodil pobiralec, ki je povezane snope zlagal v en red. Po končani žetvi so vsi skupaj posta- vili razstave in tako se je pšenica sušila okrog teden dni, odvisno od vremena. Ko je bilo klasje dovolj posu- šeno, je na njivo prišel gospodar z vprego. S sabo je imel še dva nala- gača. Gospodar je bil na vozu in zlagal snopje tako, da je bilo kla- sje na notranji strani, da se ni raz- teplo. Na dno je najprej položil en red snopov, obrnjenih s klasjem navznoter, potem pa nekaj snopov počez in tako dalje. Na koncu so na vrh voza dali še žrd in jo spre- daj in zadaj privezali, da je moralo biti vse to zelo trdno, ker bi se drugače prevrnilo ali pa se razlezlo na vse strani. Večkrat se je, žal, tudi zgodilo, da se je voz s snopjem prevrnil. Takrat so se pošteno namučili, da so to spravili spet na voz in varno prepeljali domov. Pri tem pa se je seveda razteplo dosti zrnja. Zdaj je snopje doma in začela se bo mlatev. Nekdaj sta bila dva na- čina mlačvc. Opisala bom ročnega. V vsaki vasi je bilo nekaj mož, ki so bili znani kol mlaici. Ti so imeli ponavadi malo ali pa nič zemlje in so si z mlatvijo zaslužili kruh za zimo. Vsaka domačija je imela na- vadno že dva stalna mlalca, ki sta prišla vsako leto mlatit. S sabo sta prinesla cepe (z ,, rezervnimi deli"), grabljam podoben pri- pomoček /a čiščenje in ravnanje slame in veliko rešeto, imenovaiio reio. Pri hiši sla ostala več dni, kako dolgo je pač trajalo delo. Spala sta na slami, pokrita s stari- mi koci, ki so jih imeli za pokri- vanje konjev. Vstala sla zjutraj, ko je vstalo sonce. Najprej sta morala iz klasja spravili zrnje. To sta naredila tako, da sta s snopi udarjala po starem dotrajanem sodu. Tolkla sta tako dolgo, dokler nista dobila občutka, da je še samo slama. Ta stepen snop sta potem očistila na pripomočku, podobnem grabljam, in tako slamo tudi zravnala. Odla- gala sta jo na ravno podlago. Iz te slame sta naredila ritke, ki so jih uporabljali za pokrivanje streh. Povresla, odtrgano klasje in slamo, ki se je razstepla, sta še omlatila s cepci. Zrnje, pomešano s klasjem in plevami, pa sla še pre- sejala skozi reto. Potem sta ga prevejala, da sta ločila še morebi- tne smeli in prah. Tako čisto zrnje so potem merili v lesenih ali slamnatih mernikih, ki sojih imeli prav v ta namen. Vsak deseti mer- nik, odvisno od radodarnosti go- spodarja in uspeha mlačve, sta dobila mlatca. Delo mlatcev takrat sploh ni bilo lahko. Mlatev je trajala kar cel mesec in mlatci .so lahko šli domov le ob nedeljah, da so se umiii in preoblekli. To jim jc bilo presneto potrebno, saj so delali cel leden v slami, plevah in prahu. Druge izbi- re ludi niso imeli, saj so morali ne- kaj prislužili, da so imeli pozimi vsaj kruh. Vida Munda, 8/a, OS Miklavž pri Ormožu BRODOi OM (Dornišljiski spis) Morje buči in hrumi. Palubo za- livajo razbičani valovi. Nenadoma stiahovit pok. Ladja je zadela ob čer. Voda je začela vdirati v pod- palubje. Kriki potnikov in posadke so preglasili bučanje valov, ki so butali ladjo ob čer. Lesena ladja se je lomila, kakor bi bila iz lepenke. Ladijski častniki so nekaj časa ne- mo gledali, potem pa ukazali: ,.Spustile rešilne čolne! Vanje naj gredo najprej žene in otroci!" C olni so spuščeni, v njih pa so na- tlačeni ljudje kakor sardine, drugi pa sc dr./ijo /a vrv, ki je napeljana okrog čolna. Naenkrat se pojavijo morski psi. Nešteto ljudi izgine pod gladino. Ne vrnejo se več. Člani posadke ostanejo na ladji in z njo vred potonejo. Nisem več mogel gledali tega strašnega pri- zora. Zaprl sem oči in od utruje- nost zaspal. Zbudil sem se, ko me jc nekdo polil z vodo. Najprej nisem vedel, kaj se godi, potem pa sem se začel vsega počasi spominjati. Medtem ko sem spal, smo se vozili po mor- ju in končno pristali na majhnem otočku. Rešilo se je samo dvajset ljudi, sto pa jih je nesrečno utoni- lo. Na otoku je bilonekaj sadežev in z njimi smo si potešili lakoto. Cez en teden je prišla po nas velika angleška trojambornica in nas od- peljala domov. Se sedaj se z grozo spominjam tega dogodka. Danes so ladje bolj varne, kakor v tistih časih. Tomaž Toplak, 7/a, OS Olge Meglic ŽRTEV CESTE Bilo je vroče junijsko popoldne. Po cesti smo se podili otroci in tekali za žogo. Pred nekaj dnevi so namreč potegnili asfalt in to je bilo za nas otroke nekaj imenitnega. Za menoj se je od doma pri podil pes Piko, ki me je spremljal na vseh poteh. Pomagal mi je loviti žogo in moji vrstniki so ga občudovali. Tudi jaz sem bila ponosna nanj. Vrisk in smeh! Nenadoma je pripeljal avto. Za- trobil je, zavore so zaškripale, na ..n pa jc negibno obležal moj Piko. Iz gobčka se mu je pocedila svetlo rdeča kri. Hitro smo ga od- nesli k studencu, kjer smo ga poli- vali z vodo. Zaman! Uboga žival je postala žrtev ceste. Izkopali smo jamo in vanjo zagrebli psička, mo- jega zvestega prijatelja. Zvečer sta se iz Haloz vrnila oče in mati. Ze pri veznih vratih sta vprašala: ,,Kje jePiko?" Skoraj nisem upala povedati, kaj se je zgodilo. Mama je vprašujoče strmela vame in čakala, kaj bom odgovorila. Nisem upala lagati. Trepetaje sem zastokala: ,,Mama, ne huduj se. Pika je po. vozil avto. Igrali smo se na cesti pg se je zgodila nesreča." Mama je čutila mojo bolečino zato me ni oštevala. Pobožala mč je z raskavo roko in me stisnila k sebi. Jokala sem za psičkom, ki je že mirno spal pod domačimi braj- dami. Metka Vajda, 7. a OS Goriš niča NAŠA TOVARIŠICA Sedaj imam počitnice. Spomnil sem se tovarišice iz tretjega h raz- reda. Tovarišici je ime Jožica. Ko je vstopila v razred je bila vedno prijazna. Učila nas je popoldan. Učila je sedemnajst učencev, med njimi sem bil tudi jaz. Pri učenju nam je vsem pomagala. Kateri pa le niso znali, jih je učila pri dopolnilnih poukih. Vesela je bila, kadar smo pisali kontrolke za, pe- tico in kadar smo bili pridni. Ko je bila malica, smo lahko šli na ig- rišče. Proti koncu šolskega leta nas je tovarišica peljala na izlet. Peljali smo se v Radence, kjer delajo radensko slatino. Ogledali smo si kulturne spomenike. S tovarišico smo se peljali z avtobusom v Ma- ribor. V Mariboru smo šli v gleda- hšče in si ogledah igrico o butalcih. Potem smo si ogledali še mesto. Neki dan pred poukom smo se s tovarišico z avtobusom odpeljali v Ptuj. Tam smo si ogledali grad. Videli smo mnogo predmetov iz starih časov. Ogledali smo si Lac- kov spomenik. Tovarišica se je z nami zelo trudila, da smo vsi izdelali tretji razred. Edvard Brglez, 3/b, OS Majšperk KAZEN ZA NEUBOGUIVOST Svitalo seje že, ko sem se s starši odpeljal na morje. Vožnja je bila dolga in zanimiva. Letovali smo v Piranu. Vsak dan sem se hodil kopat. Nabiral sem školjke in opazoval meduze, ki so leno premikale svoje lovke. Vozil sem se tudi v čolnu, ki smo ga imeli s seboj. Dolgo sem se mučil, preden sem se naučil veslati. Pa je šlo! Nekoč sem bil že utrujen, zato sem sedel na rob čolna in z nogami čofotal po vodi. Bal sem se, da me ne oplazi meduza, ker sem slišal, da se na koži pokažejo rdeče lise, ki zelo pečejo. Nenadoma se je oglasila mama: »Pazi, da se ne prevrneš!« Jaz pa, kot daje nisem slišal. Še naprej sem se nagibal čez rob čolna. Naenkrat pa — štrbunk. Čoln seje prevrnil in že sem bil v vodi. Hitro sem zlezel nazaj v čoln, takrat pa — ojoj! »Kaj pa je to? Peče! Meduze,« mi je šinilo skozi možgane. »Takoj k obali.« »Mama, glej!« sem ječal v solzah. »Kaj pa je? Si se prevrnil?« je smeje vprašala mama. »Peče, peče!« sem stokal in kazal na rdečo liso na nogi. Mama pa je mirno pripomnila: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.« Dušan Muršec, 6. b OS Gorišnica NA RIBOLOVU Zgodilo seje med poletnimi počitnicami. Bilje lep sončen dan, ko sva se s prijateljem odpravila lovit ribe. Na poti sva se šalila in ugibala, kateri bo nalovil več rib. Ribnik leži sredi polja, okrog njega pa rastejo vrbe in grmičevje. Kolesa sva potisnila v koruzo, kije rastla na najbližji njivi. Odhitela sva proti ribniku in v grmičevju zagledala star čoln. Srečko je skočil vanj, odrinil na ribnik, se guncal in z vodico lovil ribe. Nalovil jih je že precej in bil zelo važen. Končno sem tudi jaz ulovil eno ribo, pa nič več. Bilo meje sram, ker tisti dan nisem imel sreče. Srečko se ni mogel umiriti, zato seje guncal .še dalje in se norčeval iz mene. dokler se mu ni čoln prevrnil. Z ribami vred je štrbunknil v vodo. Smejal sem se, da so mi tekle solze. Ko sem pa videl, da Srečka ni iz vode, sem se ustrašil. Skočil sem mu na pomoč. Premaknil sem čoln in pod njim zagledal mokrega prijatelja. Bilje podoben povodnemu možu, kajti z njega je visel zeleni mlaj. Pomaeal sem mu na suho. Bila sva mokra kot miši. Srečko je stisnil iz sebe: »Hvala, ker si mi pomagal.« »Že dobro.« sem odvrnil. »Kaj boš pa zdaj, ker nimaš rib?« »Prava reč! Važno je. da si me rešil,« je dejal. Hitro sva se odpravila domov. Ko so naju domači zagledali, so se najprej ustrašili. Šele ko sva povedala, kaj seje zgodilo, so se pomirili, mene pa pohvalili. Dušan Muršec, 6. b. OŠ Gorišnica ZGODILO SE JE NA CESTI Bilo je jutro kot vsako drugo doslej. Preganjal meje občutek, da se bo zgodilo nekaj neprijetnega. Iz radia je bilo slišati pesem: »Vem, da danes bo srečen dan, to sem začutil že zjutraj . . .« Mene pa so mučile zle >.lulnje. Vso pot do šole .so me vznemirjali neprijetni občutki. Pouk je potekal kot vedno. Nič ni bilo narobe, zato smo .se veseli vzdignili s stolov, ko je odzvonil šolski zvonec, in odhiteli domov. »V trgovino moram.« sem se spomnila maminega naročila. Vzela sem kolo in se odpeljala. Ravno sem hotela zaviti v levo, ko sem zaslišala za sabo neusmiljeno cviljenje gum. Skočila sem s kolesa in zagledala deklico, kije hotela steči čez cesto. Nenadoma pa je pripeljal voznik z avtomobilom, ki se je trudil preprečiti nesrečo. Pritisnil je na zavore. Avto je zaplesal po cesti in se znašel v globokem jarku. Pritekli so ljudje, da bi pomagali nesrečnemu vozniku. Medtem ko so .se trudili z njim. je pripeljal policijski avto, za njim pa kmalu rešilec Ponesrečenega šoferja so odpeljali v bolnišnico, ker si je zlomil nogo. Hujših poškodb ni bilo videti. Na drugi strani ceste pa je stala majhna deklica in s prestrašenim« očmi opazovala prizor. Nihče se ni zmenil zanjo. Pomemben je bil samo voznik, ki bi zaradi nje skoraj izgubil življenje. Odpravila sem se proti domu. Temna slutnja, ki meje morila od jutra, seje izgubila. ^jada Kostanjevec. 8. a OŠ Gorišnica TEDNIK -10. september 1981 TELESNA KULTURA IN gPORT - 13 SRL ČLANI: VELIKA NEDELJA-BRANIK 2525 Pravična delitev točk IgriSCe Velike Nedelje, gledalcev 150, sodnika Dom in Hlačar (C^elje); y£UKA NEDELJA: A. Lah, P. Zorli, D. Zorli, Zorko 6, Rajh 3, Sabo g ivle*^''^^'' Bizjak 4, Cvetko, Majcen 3, Jurkovič, Baklan; ogANlK: Flandija, Levstek 2, JakovljeviC 2, Kočar 6, Pucko 5, Frangež 5 Bračko 2, Bučar 1, §edivy, Lazarev 2, Strmecki, Erjavec; ' RokometaSi Velike Nedelje niso uspeli premagati borbene ekipe iz l^ribora, ki se je predstavila v veliko boljši luči kot v prejšnjem pr- venstvu. Igralci Branika so večji del srečanja vodili, vendar so jih jotnačini vedno ujeli in v zaključku zamudili veliko priložnost za zmago. Igralci Velike Nedelje so namreč dobro minuto pred koncem vodili z (^ema zadetkoma razhke, vendar prednosti niso uspeli obdržati. K temu 50 največ prispevali preslaba zbranost tako v obrambi kot v napadu, izkazal pa se je tudi odlični vratar Branika, ki ie ubranil nekaj strelov s jestih metrov. Tako je neodločen izid tudi najpravičnejSi. Tudi v prihodnjem kolu bodo igralci Velike Nedelje igrali na domačem obnovljenem igriSču. V soboto zvečer se bodo namreč DomenU 2 ekipo Lipa iz Ajdovščine. 1. kotar KOŠARKA Nastop članov in mednarodno srečanje deklet v petek popoldan in zvečer je bil v športni dvorani Mladika v Ptuju dvojni košarkarski program. V prvem srečanju so nastopili člani KK Ptuj, ki so se v srečanju medobčinske košarkarske lige pomerili z ekipo iz Slovenj Gradca. Srečanje so dobili gostje z rezultatom 84:80. Za tem so se članice KK Ptuj v prijateljskem meddržavnem srečanju pomerile z madžarsko ekioo MAU NTE. Izkušene in boljše gostje so srečanje dobile zanesljivo z rezultatom 72:37 (47:18). Ptujski ekipi se je poznala odsotnost nekaterih izkušenih in višjih igralk pa tudi kratek čas vadbe, saj so v pripravami šele pričele. Za KK Ptuj so v tem srečanju, ki sta ga vodila Inkret iz Maribora in Seruga iz Ptuja, nastopile Golob, Kornik, Krničar, Rozman, Vogrinec, Veličkovič, Kukovec, Jane, Sirec, Korpar in Murko. Obe ekipi sta ob koncu prejšnjega tedna nastopili na mednarodnem turnirju v Murski Soboti, ki ga je dobila ljubljanska Jdtica, Ptujčanke pa so osvojile šesto mesto. 1. kotar SRL VZHOD - MLADINCI: DRAVA-BAKOVCI 14:11 (6:4) ZAČETEK Z ZMAGO Stadion RK Drava, sodnika Musič in Albreht (Maribor); DRAVA: Vajda, Valenko 1, Milunič, Turk 2, Kekec 3, Vesenjak, Bezjak 4, VukaSinovič 1, Zgeč, Terbuc 3, Selinšek Mladinci rokometnega kluba Drava so odigrali svoie orvo pr- venstveno srečanje. Kljub kratkemu času treniranja so uspeli premagati vrstnike iz Bakovc in tako uspešno začeti svojo tekmovalno pot. 1. kotar i SRL - ČLANICE: DRAVA-ANDRAŽ 29:16 (14£) Zanesljiva zmaga Stadion RK Drava, gledalcev .SO. sodnika Albreht in Musič (Maribor) DRAVA: Farič. Metka Vičar. Rimele 2, Kelenc 2. Marija Vičar 9. Cialun 8, Lenej 1. Doki, Kmetec 5, Gomilšek 2, Filipaja, Sitsenlraj; ANDRAŽ: Jezovnik. Pirtovšek 1, Blatnik 3, Jelen 1, Plaskan 3. R. Bršek. M. Bršek 8, Ažnik, Blagotinšek. Veber, J. Blagotinšek, Sumljak; Glede na srečanja v pripravljalnem obdobju so mlade Ptujčanke v prvem kolu prvenstva v slovenski rokometni ligi igrale veliko bolje in novinke v ligi zanesljivo nremagale, K temu je veliko prispevala slabša fizična pripravljenost in dokaj slabe vratarke Andraža. Zanimivo pa je, da je tudi ta ekipa precej višja od Ptujčank, kar pa ni bila nonena prednost. Od de.sne: Marija Vičar, Tanja Farič in Lea Lepej (foto B. Rode) Večji del prvega in drugega polčasa so se gostje dokaj dobro in uspešno upirale, v nadaljevanju pa ob zbrani igri Ptujčank v obrambi, boljši fizični pripravljenosti in hitrih nasprotnih napadih niso imele nobenih možnosti več. Zlasti velja pohvaliti tiste igralke Drave, ki praktično prvič nastopajo v članski Konkurenci, to so Metka Vičar, Doki, Gomilšek in Filipaja. S sobotno igro so pokazale, da bo Drava imela več enakovrednih igralk, kar je v telcmovaini sezoni, ko so igralni čas podaljšali za 10 minut, še kako pomembno. Vendar pa zmaga Ptujčank se ni potrjena. Zaradi napake pri vpisovanju igralk v zapisnik (nenamerne) bo o tem razpravljala tekmo- valna komisija, omeniti pa velja, da se gostujoča ekipa na napako ni pritožila in je .športno priznala, da so bile Ptujčanke vehko boljše. V soboto čaka igralke Drave prvo zelo resno srečanje. V gosteh se bodo pomerile z ekipo Smartnega, kije v tem srečanju favorit. 1. kotar Šešerkova republiška prvakinja V Celju na posamičnem prvenstvu SRS za starejše mladinke je Marija Šešerko osvojila republi.ški naslov v skoku v daljavo. Čeprav je bilo izredno slabo in hladno vreme, je s skokom dosegla 526 cm. V teku na 400 m z ovira.mi pa je bila četrta. Tako je ta tekmovalka dodala tretjima mestoma v skoku v daljavo in 100 m z ovirami na državnem prvenstvu, še naslov najboljše v SRS v letu 1981. L. C. Zdenka Matjašič druga v Varešu Bosansko rudarsko mestece Vareš. je v dneh od 4. do 6. septembra sprejelo 312 najboljših strelcev m strelk iz raznih krajev naše domovine. Na novem strelišču na Koti, so se na 36. prvenstvu Jugoslavije z MK puško serijske izdelave in vojaško puško pomerili za najvišje naslove v državi. Med njimi sta bila tudi izkušena ptujska strelca Zdenka Matjašič, republiška prvakinja in Stanko Gole. Oba sta na republiškem prvenstvu Slovenijejunija letos v Ljubljani dosegla predpisano normo in pridobila pravico udeležbe na tem prvenstvu. Prvenstvo je potekalo ob zelo neugodnih vremenskih razmerah Vidljivost sta močno kvarila megla in dež, kar seje razumljivo odražalo na slabih rezultatih, zradi vremenskih sprememb pa so bili tudi pogoji za tekmovalce neenaki. Po prvem dnevu je bilo zaključeno tekmovanje mladincev, mladink in članic. Ob razglasitvi rezultatov 28 sodelujočih članic je stopila naša Zdenka na drugo stopnico ter prejela srebrno medaljo SZJ (Strelske zveze Jugoslavije) in lepo knjižno nagrado. Nastreljalaje 500 krogov (od 600 možnih v trostavu) in le za 6 krogov zaostala za prvakinjo Pejičevo iz Sarajeva. S tem uspehom seje uvrstila med najboljše strelke Jugo- slavije. Tudi Stanko Gole, je naslednjega dne upravičil svoj nastop in potrdil kvaliteto, saj seje v izredno močni konkurenci med 91 tekmovalci s 484 krogi uvrstil na II. mesto. Obema iskrene čestitke in še mnogo uspehov v bodoče. K. A. Skorba-Apače 9:3 Domači nogometaši, rutinirani in tehnično bolj pripravljeni so zasluženo premagali pomlajeno enajsterico iz Apač. Rezultat ni po- polnoma realen, ker je k temu pripomogel dokaj slab in neizkušen sodnik, kije s svojimi sumljivimi od očitvami oškodoval goste. Pomla- jena ekipa iz Apač seje borila, dokler seje le dalo, potem pa v finišu )recej popustila in so na terenu zagospodarili domači. Da seje tekma cončala fer in v športnem vzdušju je pripisati športnemu vedenju obeh moštev na igrišču. Sodnik pa bi bil kriv, če bi prišlo do neredov in bi moral za to odgovarjati. . Kakorkoli že za večino neredov in povodov za pretepe so največ krivi taki sodniki, ki nimajo dovolj izkušenj in ne morejo držati vajeti v svojih rokah. Da bi se rekreacijski nogomet obdržal v pravem športnem duhu, bi morala sodniška organizacija posvetiti več pozornosti, kvaliteti in izobrazbi sodnikov. Voditelji smo pa tisti, ki bomo v tem pomagaU, da bo športno rekreacijsko tekmovanje res tako, kot si ga vsi skupaj želimo z geslom: »Ni važno zmagati — važno je sodelovati.« Če smo že dosegli, da se v rekreacijskem nogometu vidno opazi večja disciplina moštev, si tega ne dajmo izpustiti iz rok. Pač pa še naprej izboljšujmo in dvigujmo športni duh v vsakem posamezniku. Tisti, ki temu nasprotujejo ali pa kakorkoli že pospešujejo, jim je treba to preprečiti. Da so domači bih fer partner in tudi sami se večkrat niso strinjah z odločitvami sodnika, je dokaz, ki je v 85 minuti nepravilno dosojeno enajstmetrovko za domače eden od sigurnih realizatorjev raje zastreljal enajstmetrovko. Zdrava kritika naj ne bo povod za maščevanje, pač pa za izboljšanje in večje sodelovanje med društvi, ker le tako bomo dosegli, kar si želimo. S. Knaus MOTOKROS Frangež ponovno na zmagovalnem odru V dolini pod Kalom je bilo na odlično pripravljeni motokros progi ob lepem sončnem vremenu dirka za republiško prvenstvo. Nad 3000 gledalcev sije ogledalo zanimive in borbene vožnje mladih slovenskih motokrosistov. Nastop Ptujčanov, članov AMD Ptuj je zadovoljiv, ponovno pa je Frangež stopil na najvišjo zmagovalno stopnico ter prejel lep pokal in zmagovalni venec. V kat. 50 ccm je zmagal Zaje —Slovenijaavto pred Majerlom — Bela Krajina, Jakopičem—Bled itd — žal Ptujčani v tej konkurenci nimajo svoje predstavnike. V kat. 125 ccm je vse prisotne navdušil Marjan Frangež z drzno vožnjo in atraktivnimi skoki, kije v obeh dirkah prepričljivo vodil. Drugi predstavnik Vlado Smigoc tokrat ni imel sreče, v prvi vožnji mu je ponagajal motor, toda uspelo mu gaje popraviti in si tako v drugi vožnji pridobil točke. Zmagal je Frangež—Ptuj pred Vuzemom—Radovljica, Sovičem—Šlander Celje itd .... 18. mesto Smigoc. V kat. 250 ccm sta Stanko Špuraj in Zvonko Purg vozila po svojih zmožnostih in bila vseskozi v sredini ter je Špuraju uspelo med vožnjo položaj izboljšati. Zmagal je Avbelj—Lukovica pred Lesjakom—Slovenijaavto, Gombocom—Koper 6. mesto Špuraj .... 26. mesto Purg. Organizacija tekmovanja je bila odlična. anc Maribor-Aluminjj 0:3 Tretja selekcija Aluminija, kadeti so pričeli tekmovati v prvi hgi mariborske nogometne zveze. V tej skupini so še Železničar, Kovinar, Maribor. Aluminij, Drava in Pohorje. To je verjetno ena izmed na- jkvalitetnejših kadetskih lig v Sloveniji. Kadeti Aluminija so v prvi tekmi presenetljivo premagali ekipo Maribora v Manboru. To je za mlade igralce Aluminija, kadete velika vzpodbuda za naprej, saj so doživeli nekaj kadrovskih sprememb v moštvu. Ko vsi igralci igrajo borbeno in poslušajo svojega trenerja, potem uspeh ne more izostati. Zadetke sta dosegla Zoran Strel in Danilo Ivančič dva. Danilo Klajnšek Ilirija-Ptuj2:2(0:1) Stadion Merkatorja na Viču, gledalcev 56, sodnik Kitek iz Celja. Ptuj: Simonič, Malek. Skok, Radolič, Vogrinec, Ceh, Gabrovec, Bek, Vrabl, Emeršič (Škerjanc). Krajnc (Špehonja). Nogometaši Ptuja so srečanje začeli zelo dobro. Po začetni pobudi domačih so polagoma prevzemali igro v svoje roke in zadetek je visel v zraku. Bek je dvakrat zelo dobro streljal, toda za las mimo vrat. Po teh dveh priložnostih so nogometaši selekcije Ptuja napadali, vendar brez prave povezave v napadu. Preveč je bilo sobranja in neodgovorne igre. Na sredini igrišča je Čeh udaril dolgo žogo na desno krilo proti Ga- brovcu. Vse je že izgledalo, kot da ta žoge ne bo dobil, vendar je z požrtvovalno igro dobil žogo in zaposlil Krajnca, kije dosegel vodeči zadetek. Kolikor so bili gostje boljši v prvem delu, toliko slabše so igrah v drugem polčasu. Domači so v prvih minutah izenačili po streljanem kotu. Izmed obrambnih igralcev Ptuja nobeden ni skakal in domači igralec je s petih metrov zadel mrežo. Domači so nekaj minut zatem povedli po napaki gostujočega vratarja, ki je stal daleč iz svojih vrat, domači napadalec pa gaje lobal. Gostje ,So se potem zavedli, da bodo lahko samo z živahnejšo igro dosegli izenačenje. Tega so tudi prek Vogrinca dosegli. Domači pa so v zadnjih minutah imeli še nekaj zrelih priložnosti, ki so bile plod slabše igre Ptuja v obrambi. Ilirija je takšen nasprotnik, da bi se mu dalo odvzeti točki. Toda brez kolektivne in discipline v igri ne gre. Maribor kot naslednji nasprotnik bo verjetno zahteval igralce, ki bodo disciplinirani in borbeni, torej igralce in ne imena. Danilo Klajnšek j Atleti na republiškem prvenstvu prijetno presenetili Na 34. članskem republiškem prvenstvu v Novi Gorici so ptujske atletinje in atleti prijetno presenetili, saj so osvojili eno zlato in tri Bronaste kolajne in celo vrsto visokih uvrstitev. Najuspešnejša in najsrečnejša v ekipi je bila Marija Vindiš, ki je zmagala v teku na 300 m in s tem postala prvakinja SRS. Zmagi je dodala Se tretje mesto na 1500 m. Tretje mesto na 800 m je dosegla Marija Tili z rezultatom 2:18,62 in 6. mesto na 1500 m. Odlično je na 800 m tekla Marija Hameršak, ki je sicer pristala na 5. mestu, vendar je z borbenim tekom diktirala tempo in s tem pomagala Tilijevi k boljšemu rezultatu. Med najboljšimi skakalkami SRS je Sonja Pajenk, ki je sicer zaostala za svojim osebnim re- kordom (172 cm) preskočila 168 cm in osvojila tretje mesto, s tem je potrdila, da spada med najboljše skakalke v republiki in SFRJ. Marija Šešerko je bila v teku na 100 m z ovirami peta in v skoku v daljavo četrta s 535 cm, Vesna Carli pa peta. V suvanju krogle je Smiljana Babic osvojila šesto mesto. Med člani je najuspešnejši republiški prvak v deseteroboju Dušan Koren, ki je bil v teku na 110 m z ovirami četrti z rezultatom 15,52 in jeza tretjim zaostal samo za stotinko sekunde. V sko- ku v višino je osvojil osmo mesto s skokom 190 cm, po tej višini ie zaradi poškodbe prenehal s tekmovanjem. Odlično sta se odrezala Mirko Vindiš in Franc Zupanič, ki sta osvojila šesti mesti in sicer Vindiš v teku na 10.000 m in Zupanič v teku na 300 m z ovirami. Zanimi- vo za Zupaniča je to, da trenira tek z ovirami, čeprav v Ptuju teh ovir nimamo. S članskim republiškim prvenstvom so se v letošnjem letu končala posamična prvenstva SRS v vseh kategorijah. Za domače atlete je to najuspešnejša sezona zadnjih let, zato je prav da nekatere uspehe v okviru posamičnih republiških prvenstev omenim: PRVAKI SRS V LETU 1981 17 PTUJA: Sonja Pajenk — višina (ml. mladinke); Vesna Carli — sedmeroboj (ml. mladinke), Marija Šešerko — daljina (st. mladinke), Marija Vindiš — 3000 m(članice) Dušan Koren — deseteroboj. L. Cucek »Skakanje se prične na zemlji" RAZGOVOR s PADALCEM ZLATKOM ČUŠEM Pred kratkim sta se v skokih s padali ponesrečila dva mlada ska- kalca. Ob tem so se razvile živahne razprave, kdo je kriv za to, ali sa- ma padalca, morebiti pa sama to- varna, ki je padala izdelala. Ugotovili so, da so padala izdelana iz prelahkega materiala, pa tudi proces odpu-anja je zgrešen, saj se je kupola napolnila prej, kot so se vrvice raztegnile. Zaradi tega so tudi popokale. Napaka je bila to- rej na konstrukciji padal. Izdeluje jih beograjska tovarna Kluz. Se- daj, ko so napake zahtevale krvni davek, pa se zopet skače na starih in dobro preizkušanih padalih znamke PRO-3 iste tovarne. V Sloveniji je padalstvo kvalitet- no, vendar pa manj razširjeno, kot v drugih republikah. O kvaliteti slovenskih padalcev smo se lahko prepričali na nedavnem prvenstvu fepublike, ki je bilo v Moškajncih in prvenstvu države v Bitoli. Slo- venski tekmovalci so bili zelo do- bro pripravljeni. Na republiškem prvenstvu so potrdili, da so zares v dobri formi, na državnem pr- venstvu pa so bili prvi med po- samezniki in ekipami. Za drugo ekipo je nastopil tudi Zlatko Cuš, Slan ptujskega aerokluba. ,,Kako si se navdušil za pa- dalstvo? ..Imam dva brata, ki se že dalj ^sa ukvarjata s tem športom. Eden je tudi učitelj padalstva na letališču. Velikokrat sem šel z nji- n^a na letališče in opazoval letala, jadralce in padalce. Nazadnje sem ] se navdušil in odločil za padalstvo. Mogoče je k moji odločitvi pri-j Pomogla bližina letališča v Moškajncih." ,,Zakaj si se odločil ravno za padalstvo? ,,Mladi se pri petnajstih letih odločajo zgolj za tisto, kar se jim zdi privlačno. In tako sem se odlo- čil za padalstvo, ki se mi je zdelo najbolj atraktivno." ,,Kdaj se začne skok s padalom? ,,Skakanje se prične na zemlji. Učitelj padalstva ti najprej pojasni vse stvari. Od teorije, zlaganja pa- dal in o vseh drugih stvareh, ki jih padalec mora vedeti, če želi uspešno in varno skakati. Ko, se seznaniš s teorijo, lahko greš v avion in seveda pričneš skakati." ,,Kako je bilo pri prvem skoku? ,,Tako kot pred vsakim nasto- pom pred občinstvom, ima človek tudi tukaj tremo. Mene je pričelo nekaj tiščati in to šele v avionu. V trenutku, ko ti pilot reče skoči, se prične vse avtomatično. Vsak gib je naučen. Potem te mine strah, oziroma na strah nimaš časa misli- ti." Padalstvo je atraktivna in zahtevna panoga letalskega športa (foto B. Rode) ,,Koliko skokov imaš do sedaj, kakšne so tvoje uvrstitve na le- tošnjih prvenstvih? ,,Do sedaj imam 565 skokov in sicer od 26. julija.Od 2-7 julija le- tos je bilo državno mladinsko prvenstvo v Beogradu, kjer sem osvojil šesto mesto. Na repub- liškem prvenstvu sem bil tretji med člani, na državnem pa v isti kon- kurenci 12, z drugo ekipo Sloveni- je sem bil tretji. S svojimi nastopi sem zadovoljen. O strahu, da se mi padalo ne bi odprlo, pa niti ne raz- mišljam, ker potem skok ne more biti dober, oziroma natančen. Na tekmovanjih vsak tekmovalec ska- če 8 krat z višine 1100 metrov, zra- ven pa so še štirje figurativni skoki z višine 2000 m. Padalci skačemo v cilj, ki ima deset metrov premera, skakalec pa mora skočiti v cilj pre- mera 5 m. Letos smo skakali v cilj z elektronsko nulo, ki ima premer 5 cm." ,,Gotovo se spomniš najlepšega trenutka pri skakanju s padali. , ,,Da to je višinski skok z višine 4.400 metrov. Pri tem skoku so občutki mešani zaradi hitrosti. Padalo sem odprl na višini 750 metrov." ,,Padalstvo v Sloveniji je kva- litetno, kaj pa v drugih republi- kah? ,,Padalstvo v Sloveniji je zares kvalitetno, to pa zaradi dobrega strokovnega dela. Tehnika pri ska- kanju hitro napreduje. V pri- merjavi z drugimi repubhkami pa ta šport ni tako množičen kot pri njih, vendar pa v drugih repubh- kah slabše delajo, oziroma stro- kovnost ni dosegla takšne stopnje kot pri nas." ,,Kako je s plačevanjem skokov, saj je znano, da si padalci sami plačujejo skoke? ,,Da, skok moraš odslužiti. Ce hočeš skakati, moraš delati v de- lavnicah ptujskega aerokluba. 60 odstotkov mora biti lastne ude- ležbe. Delamo najrazličnejša dela, ki so razhčno plačana." Danilo Klajnšek 14 - ZA RAZVEDRILO 10. september 1981 — TEDNIK L^mUlJI^ - 10. september 1981 oglasi hm objave - 15 hnrru ta ob iM zarricH prometal znak ob Potrčevi cesti ▼ PtHJa. Ciklon Lepo nedeljsko jutro. V zraku je bilo čutili vonj prihajajoče jeseni. Grem po Potrčevi cesti in ne moram dojeti, kaj seje tu dogajalo to noč. Je divjal ciklon? Spomnim se. Sobota 29. avgusta 1981 je bil 10. jubilejni dan perutninarjev. Dan ko prizadevni delavci Perutnine potegnejo črto pod svojimi dosežki, kijih kronajo s splošnim ljudskim rajanjem. Do sem vse lepo in prav. Rekli boste, kaj ima Potrčeva cesta z dnevom peru- tninarjev. Pa ima. Saj je razdejanje na Potrčevi cesti domnevno posledica prav tega ljudskega rajanja. Človek enostavno ne more razumeti kako lahko nekdo, ki se celo noč veseli, na koncu postane tako nesmiseln. Razjarjen se ta posameznik ah skupina maščuje nad prometnimi znaki, razbije embalažo, kot daje vse to krivo, da seje zabava končala. Nehote se mi poraja vprašanje, kjeje naša zavest. Kaj ni nihče tega početja videl ali slišal? AH pa raje zamižimo. da ne bi imeli sitnosti. Pa ni tako. Morali bomo postati bolj budni nad temi, ki nam uničujejo naša skupna prizadevanja, kajti prometni znaki skrbijo za večjo varnost na cesti nas vseh, pa tudi tistih, kijih tako vneto uničujejo. Besedilo in posnetek: M. Menoni V NEDELJO POPOLDAN V PTUJU Ip Ptuj-Maribor Nogometaši Ptuja bodo v nedeljo po dveh uspešnih gostovanjih drugič nastopili pred domačim občinstvom. Tudi tokrat bo njihov na- sproUiik moštvo, ki v Ptuju računa na uspeh. Po močni enajsterici trboveljskega Rudarja bodo v nedeljo popoldan v Ptuju gostovali bivši drugohgaši — vijoličasti iz Maribora, ki po treh kolih zanesljivo vodijo v slovenski nogometni ligi. Močan nasprotnik pa je hkrati priložnost, da igralci Ptuja pokažejo svoje sposobnosti in kljub notranjim nasprotjem in težavam dostojno predstavljajo nogomet tega območja — tako zaradi nogometa kot zaradi gledalcev, ki si želijo dobrih iger. V srečanju proti Rudarju jih Ptujčani niso navdušili, pričakujemo pa. da bodo to po- pravili v nedeljo, čeprav so Mariborčani favoriti v tem srečanju 1. kotar ^'ISlirSPORTNE IGRE^D ^ V Ptuju bo 850 udeležencev v soboto in nedeljo bodo na športnih igriščih v Ptuju potekale osme letne športne igre delavcev SOZD Emona, v katero sta vključeni tudi ptujski delovni organizaciji Kmetijski kombinat in Emona-Merkur, ki sta tudi soorganizatorici letošnjih iger. Priprave na to veliko prireditev in srečanje delavcev so v zaključni fazi, igrišča in športni objekti so pri- pravljeni, večina udeležencev pa bo prenočila v posebnem taboru v Ptujskih toplicah. Igre se bodo s slovesnim defilejem in otvoritvijo pričele v soboto dopoldan na stadionu Drava, začetek je napovedan za 9. uro. Za tem se bodo pričela tekmovanja v enajstih disciplinah, ki bodo trajala ves dan. Vmes si bodo prosti tekmovalci in tekmovalke ogledali zanimivosti in znamenitosti Ptuja, zvečer pa bo v Ptujskih toplicah družabno srečanje vseh udeležencev s folkloro, plesom in hum.orjem. S tekmovanji bodo nadaljevali v nedeljo zjutraj, slovesni zaključek osmih iger pa bo po- poldan v Ptujskih toplicah. 1 kotar ČRNA KRONIKA v tednu od 31. avgusta do vključno 7. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v dveh lažjih prometnih nesrečah v katerih ni bilo ranjenih oseb. Prometni miličniki iz Maribora pa so na območju ptujske občine zabeležili eno težjo nesrečo v Zlatoličju. kjerje bila ena oseba huje ena pa lažje ranjena. Razen tega je na našem območju prišlo tudi do enega požara zaradi udara strele. Drugih posebnosti nismo zabe- ležili. PREHITEVAL KOLONO V nedeljo 6. septembra seje zgodila zelo huda prometna nesreča ob 21.55 izven naselja Zlatoličje. ko je prehiteval kolono voznik osebnega avtomobila Radmilo Miloševič (43) iz Božurnije v občini Topola. V tistem trenutku,ie iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avto- mobila Janez Šmigoc (22) iz Polencev pri Ptuju. V trčenju je bil Miloševič hujše, Smigoc pa lažje ranjen. —OM Po končanem dvanajstem festivalu domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '81, ki smo ga priča- kovali z velikimi upi, pa tudi z ne- kaj kančki strahu (bolj treme), nas je predvsem zanimalo, kako to na- šo osrednjo prireditev ocenjujejo člani strokovne komisije. KAJETAN ZUPAN, predsednik komisije, sicer pa urednik javnih oddaj RTV Ljubljana, je dejal: „Prav z veseljem lahko povem, da je letošnji Festival presegel vsa naša pričakovanja. Uspeh me je samega presenetil, saj odkar obsta- ja Festival se nikoli ni bilo toliko dobrih ansamblov kot letos, ki so zares muzicirali. Izrazito slabega ansambla sploh ni bilo, kar zadeva prvi večer. V drugem večeru pa smo Kajetan Zupan dobili pravi hit festivala. Prepričan sem namreč, da bo valček ,,Orlek kraški", ki je izix)d peresa Franca Korbarja — Caca, osvojil celo Slo- venijo. Ptujsko občinstvo ji je upravičeno prisodilo največ glasov in s tem, seveda prvo nagrado. Ce bi Festival ocenjevali s Šolskimi ocenami od ena do pet, potlej bi letošnjemu vsekakor prisodil peti- co! IRMA RAUH — glasbena ured- nica RTV Ljubljana: ,,Na Letnem prireditvenem prostoru v Ptuju so v minuli petek izzvenele domače viže v izvedbi 24- tih izbranih ansamblov iz raznih krajev Slovenije: od Bleda do Dobove, od Kopra pa do Murske Sobote, zato Festival resnično lah- ko nosi ime Festival domače zabav- ne glasbe Slovenije. Po mojem mnenju je edini ter največji festival domače zabavne glasbe pri nas. Ansambli so v večini primerov pokazali dostojni nivo, seveda ne- kateri bolj uspešno, drugi manj. Na splošno pa lahko rečem, da je prvi festivalski večer prinesel doslej najboljše rezultate. Kar zadeva melodije drugega ve- čera menim, da so izzvenele na zaželenem nivoju. Občinstvo je bilo navdušeno nad novimi vižami, ki so jih letos prispevali najboljši avtorji domače zabavne glasbe kot n. pr. Bojan Adamič, Boris Frank, Berti Rodošek. Albert Podgornik, Franc Laten Franc Korbar — Cac itd. Ti renomirani glasbeniki — kompo- nisti, so s svojimi prispevki letos prvič sodelovali na Ptujskem festivalu in upam, da ne zadnjič." TOMAZ TOZON, producent Kasetne produkcije RTV Ljublja- na, član komisije. ,,Ob XII. festivalu domače zabavne glasbe moram izraziti vse svoje navdušenje, ker je vendarle obrodil sad večletnih prizadevanj vseh tistih, ki smo čutili resnično nekaj iskrenega do tega poslanstva. Predvsem gre moje navdušenje poslušalcem, zvestim festivalu do ganljivosti. Takšnega občinstva, ki bi s tako zbrano pobožnostjo sledi- lo vsemu dogajanju na odru in žejno pilo sleherni ton nove viže, ne najdeš nikjer. S svojo številno navzočnostjo iz leta v leto potrjuje- jo vrednost te glasbe za katero moramo enkrat vedeti, da je to na- ša, ne samo domača zabavna Inna Ranh glasba, temveč glasba, ki je resnič- no last naših ljudi. Drugo veliko priznanje gre or- ganizatorjem. Po vseh sestankih sestankih, ki smo jih imeli v pretek- lem desetletju, se je letos potrdilo in uresničilo vse kar smo načrtovali in kar se do danes, zaradi objektiv- nih razlogov ni dalo izpeljati v celo- ti. Pozna se že verziranost in rutina organizatorjev in kar me najbolj veseli je to, da kljub vsakoletnim novim težavam delajo z velikim entuziazmom za ta festival. Moja velika želja je, da bi tudi v prihod- nje doživljali na festivalih v Ptuju tako lepe trenutke kot letos." FRANC LACEN — direktor in glavni urednik Radia — Tednik Ptuj, član strokovne komisije. ,,XII. festival domače zabavne glasbe je bil resnično zelo dober. Kvaliteta ansamblov je bila letos ta- ko visoka, da jim je strokovna komisija podelila več srebrnih in več zlatih odličij kot lani. Le trije ansambli, ki so po avdiciji preneha- li vaditi, s svojim nastopom na festivalu, niso sodili v družbo dobrih. Zato bi veljalo v bodoče propozicije spremeniti tako, da bi tudi bronasto odličje veljalo kot stopnja kvalitete. Kar zadeva besedila, je treba povedati, da so si- cer nekoliko aktualnejša kot prejš- nja leta, vendar Se vedno okorna. Zato bi bilo prav, če bi v bodoče Marjan Stare uvedli tudi eno, ali dve nagradi za besedili prvega večera. Drugi festivalski večer je v celoti izpolnil naša pričakovanja. Prav pa je, da ob tem spregovorim besedi- co, ali dve na račun posameznih izvajalcev. Motilo me je namreč, da nekateri pevci niso vedeli besedila pesmi na pamet. Morali so ga brati, zato njihov nastop ni bil sproščen. Z velikim veseljem pa opažam, da z rastjo naših festivalov raste tudi na- še občinstvo — v kvalitetnem smis- lu seveda! Prav zadovoljen sem, da je ptujsko občinstvo letos namenilo največ glasov melodiji, ki je izstopala s svojo nežnostjo in ne z udarnostjo polke." Za mnenje o XII. festivalu smo prosili tudi MARJANA STARE- TA, urednika domače zabavne glasbe na ljubljanski televiziji. Čeprav Marjan Stare nikoli ni bil član strokovne komisije na Ptujs- kem festivalu, ga naše občinstvo Tomaž Tozon prav dobro pozna kot velikega za- govornika domače zabavne glasbe. Dejal je naslednje: ,,Se pred dnevi sem bil pj^j., kar zadeva lepe želje. Danes, Festivalu pa sem že trdnejSi, Festival je dal od sebe več kot upal želeti. Ob vrenienu, 1^7 kljub nekaj nagajivim kapljiJj vendarle držalo z nami, ob zvestem občinstvu, ob odlisj! organizaciji, je Festival imel nj^v se ugodna tla, da je zažarel v vjj svoji kvaliteti, lepoti in prepri{yj' vosti. Kvaliteta letošnjih nast^^ pajočih ansamblov je bila tolj^ dobra, toliko visoka, da mi nes daje poguma za prihodujj Ptuj. Pa ne le samo zanj, tenivy tudi za naše gibanje v celoti. Nij^^ bili zadovoljni le avtorji in qJ|^ Cinstvo, temveč je bilo to čm^. tudi pri tistih fantih za reflektorji za mešalno mizo, žarel je ioxi%\^ mojster, žarel je sleherni član naj, ekipe, ki zanj niti vedel nisem kaj vse je zadolžen. Tudi tiste slu. čajne prišleke, ki so priSh že Čist^ na koncu tako na tihoma, brej vstopnice, je bilo zanimivo opazovati kako jih je ta veseij prepričljivi vrvež takoj potegnil ^ seboj. Nekaj nalezljivega je v temi Človeka zagrabi in obsede in to je tisto......to je skupni imeno. valeč vseh melodij, ki smo jih letos slišali na Festivalu. Veliko lepih vi} je bilo letos slišati na Festivalu, i(j so občinstvo kar privzdigovale, vendar je v glasbenem oziru bila žlahtnost na strani melodije Fran. ca Korbarja ,,Orlek Kraški", ko ji je ptujsko občinstvo prisodilo največ glasov in s tem prvo nagra- do, je opravilo izpit zrelosti z odli- ko!" Besedilo in posnetki; I. Ciani Vinko Rojcu (desno) tonskemu mojstru RTV Ljubljana za lO-letno sodelovanje na festivalu — kurentovo masko Foto: M, Ozmec Rodile so: Silva Potočnik, Zavrč 9 — deklico; Marija Pospeh, Zg. Pol- skava 6 — dva dečka; Irena Sakelšek, Zg. Pristava 46 — deklico; Regina Lorber, Lešje 37 ~ Mojco; Ana Galun, Hajdoše 78 — dečka; Silva Pišek, Breg 36 — dečka; Ana Farič, Rabeljčja vas — Mitja; Štefanija Pulko, Dobrina 52 — dečka; Marija Ša- lamun, Trnovska vas 5 — dekli- co; Gera Simonič, Brezovci 19 — dečka; Marica Stumberger, Trnovska vas 1 — dečka; Darin- ka Grlica, Dobrava 5 — deklico; Zdenka StrucI, Spolenjakova 2 — Ferdinanda; Romana MertUk, Trnovec 20 — dečka; Lidija Kosi, Hardek 41 — Tanjo; Helena Tušek, Medribnik 27 — deč- ka; Ivica Kajzba, Kidričevo 14 — Natašo; Marija Segula, Predava 2 — deklico; Terezija Zorko, Moravci 144 — Brigito; Sonja Kirbiš, Nova vas 29 — dečka; Milica Mlakar, Dravinjski vrh 50 — deklico; Irena Jus, Jelovice 40 — Klavdijo; Irena^ Magdič, Cven 8, Ljutomer — Karino; Silvestra Havlas, Cvetlična 7, Ormož — Vojko; Terezija Mari- nič, Senešci 69 — dečka; Dragica Lukman, Jurovci 5/a — deklico; Tanja Volgemut, Stritarjeva pot 10 — Anžeta; Mari- ja Repič, Vitomarci 23 — deklico; Silva Fridl, Slovenskogoriška 3 — dečka; Silva Bedrač, Zagrebška 82 — dečka. Poroke: . Stanko Munda, Apače 293 m Ire- na Bombek, Apače 293. ii Umrli so: Jožefa Cuš, Bratislavci 45, roj. 1914, umrla 30. avgusta 1981; Neža Veldin, Podgorci 100, roj. 1925, umria 31. avgusta 1981; Marija Gojkošek, Draženci 65, roj. 1938, umrla 2. septembra 1981; Ignac Vinko, Ul. Poh. bataljona 8, roj. 1910, umri 5. septembra 1981; Jožef Kokol, Dravska 3, roj. 1925, umrl 5. septembra 1981; Ljudmila Emeršič, Zg. Leskovec 12, roj. 1909, umi;la 5. septembra 1981; Ivan Leber, Ormoška 9, roj. 1932, umri 6. septembra 1981; Janez Klug, Radomerščak 34, Ljutomer, roj. 1910, umri 6. septembra 1981; Ivana Pergar, Kog 78, roj. 1940, umrla 7. septembra 1981. TEDmK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNlK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlag' zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu TEDNIK uvrščen med proiZ' »/ode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz-