V katerem obsegu je uvesti na čveterorazrednicah realni pouk. Vsak učitelj vedel bode iz lastne izkušnje, da se sedanja slovenska berila glede realij ne strinjajo z učnimi načrti bodisi s splošnimi izdanimi od naučnega ministerstva 1. 1875., bodisi z našim navodilom (Lehrgang) (izdal dež. šolski svet kranjski 1. 1879). — Mnogo realne tvarine, ki je po navodilu namenjena 3. šolskemu letu, nahaja se v III. Berilu, koje pa je v rabo učencem 4., 5. ali 6. šolskega leta; in narobe. Kar navodilo 1. 1879. zahteva za prirodoslovje (Naturlehre) v 3. šolskem letu, tega ne najdemo v II. Berilu, ki je pač namenjeno 3. šolskemu letu. Po izišlih novih berilih se tedaj bržkone noben učitelj nij mogel ravnati strogo po navodilu 1879. 1., nioral se je temveč ravnati po berilih in iz realij poučevati to, kar se nahaja v berilih; kajti, kar otroci čitajo, to jim vender bolje v spominu ostane, nego ono, kar jini učitelj pripoveduje. Ako bi se tedaj hotel učitelj ravnati po navodilu, moral bi učencem največ pripovedovati, kar pa zopet nasprotuje ministerijalnemu ukazu, ki pravi, da se morajo realije na podlogi beril poučevati. Pri razdelitvi realij na posamezne razrede (oddelke) oziral sem se tedaj več na dosedanja berila, nego na navodilo in sicer iz teh razlogov: 1. ker berila, ki se rabijo še prav inalo let, ne bodo po mojih mislih tako hitro razveljavljena, kar bi tudi iz materijelnih ozirov ne kazalo, kajti revnim starišem bi kupovanje novih kojig napravljalo mnogo troškov. 2. so berila prav premišljeno sestavljena, njih vsebina je glede realnega pouka razvitku otroškega razuma primerna, nikjer spodtakljiva, tedaj taka, da najnovejšemu ministerijalnemu ukazu z dne 10. novembra 1884. 1. nikjer ne nasprotuje. 3. se nahaja v berilih zadosti realne tvarine, za nekatere šole n. pr. eno in dvorazrednice še preveč. Učitelj si tedaj lehko za svojo šolo toliko te tvarine odbere, kolikor vč, da je njegovi učenci prebavati morejo. čulo se je že mnogokrat, da se je pri sestavljanji dosedanjih slovenskih beril premalo oziralo pri zgodovini in zeinljepisji na Kranjsko in se tedaj v njih ne nahaja tega, kar zahteva navodilo. Bilo bi pač jako ustreženo vsakemu slovenskemu učitelju, ako bi našel v berilu pripovedke in kulturne slike one dežele, v katerej službuje. Tej pomanjkljivosti bil bi se izvestno zaslužni pisatelj sedanjih slovenskih beril izognil, ko bi bil pisal berila le za eno deželo. Ker pa so berila namenjene šolatn vseh slovenskih pokrajin, se pisatelj pač nij mogel ozirati na posameznosti te ali one dežele. Ako bi se hotele vse važne pripovedke in zemljepisne slike slovenskih pokrajin v berila vzprejeti, bila bi ta preobširna in bi morda še vsakemu ne ugajala. Marsikaterej pomanjkljivosti pa se je pisatelj tudi s tem izognil, da je vzprejel v učne knjige več takih beril, ki sicer niso strogo realnega zadržaja, a na podlogi njih se vender da to ali ono iz realnega pouka obravnavati. N. pr. povesti: nStmpene jagode", nŽitno klasje", nSraka in pavje perje" itd. Sicer pa je želeti, ako bi se izdajala nova berila, naj bi se napravile za posamezne slovenske pokrajine, posebne izdaje. V taka berila bi se potem lehko marsikaj vzprejelo, kar sedaj pogrešamo. Za realije, katere se prično poučevati v III. razredu, odločeno je v III. razredu po 3 ure na teden, ali nekako 120 ur na leto, v IV. razredu pa po 5 ur na teden ali 200 ur na leto. Učua tvanuu iz realij naj bi se na posamezue razrede tako-le razdelila: I. Iz prirodoznanstva. Učna knjiga: A. Prirodopisje. 1. Čuti. 2. Ž i v a 1 s t v o. Korist goveje živine. Konj. Ovca. Pes. Prešič. Koza. Mačka. Krt. Jež. Jež. \ jisica. / Lisica. / V P°vestiMiš. Zajec. Srna. Gos. Domači golob. Vrabec. Učna A. Prirodopisje. 1. Človeško telo. Zdravje. Troje kraljestvo prirode. 2. Ž i v a 1 s t v o. Netopir. Jež. Volk. Kuna. Rujavi medved. Veverica. Jelen. (V pesni.) Osel. Osel. (Pesen.) Kragulj. Kos. III. razred. II. Berilo. — Učnih ur Škorec (v povesti). Kukavica. Sraka. \ „ ,. Pav. / V povestl- Škrjanec. Vran. Kanja. Martinček. Rega. Rujavi hrošč. Glogov belin. Kuhinjski ščurek. V povesti bučela in ovca. Bučela. 3. Rastlinstvo. Črešnja. Hruška. \ TT Hrast. / V P°vestlBezeg. IV. razred. a) 1. oddelek. knjiga: III. Berilo. — Učnih Prepelica. Palček. (V pesni »Župan«.) Raca. Kače. Krastača. Bučela. Smrekovi lubadar. Mravlja. (V pesni.) Rak. 3. Rastlinstvo. Hruška. Vrbje. Gozdno drevje. Grmovje. Rž in drugo žito (gnoj). Lan, konoplja. Bombaževec. ----- 40. Žito. (V povesti.) Volčia črešnja. \ „ Volčja jagoda. / V PovestlKrompir. Mah. Drobtine. 4. Rudninstvo. Železo. Baker. Kuhinjska sol. Zlato. Petrolej. B. Prirodoslovje. Zrak. Veter. Hlapenje. Megla, oblak, dež. Sneg in toča. Rosa in slana. ur — 40. Vinska trta. 4. Rudninstvo. Svinec. Žeplo. B. Prirodoslovje. Toplota. Razširjanje toplote. Toplomer. Zračni tlak. Tlakomer. Gasilna brizglja. Voda. Kuhanje. Hlapenje. Magnetizem. Elektrika vzbujena z drgnenjem. Strelovod. Učna knjiga A. Prirodopisje. 1. Srce, pljuča, želodec. (3. Ber.) 2. Ž i v a 1 s t v o. Lev. Veljblod. 3. Ber. Severni jelen in lama, ludijtski slon. '•} 4. Ber. b) 2. o d d e 1 e k. III. in IV. Berilo. — Učnih ur = 40. Som. \ Žuželke. / Svilni prelec. (3 3. Ber. Morski pes. (3. Ber.) Kit. (4. Ber.) Pegasta sova. Sloka. Žolne. Selilne ptice. Živali, škodljive sadn. drevju. 4. Ber. Drobni gostje na žitu. Mnogovrstnost živali. 3. Ras tlin i Kava, sladkor ali cuker, Kriiitavec. 4. Ber. Ber.) \ 4. B. i t V 0. | 3. B. 4. Rudninstvo. Kvarec. (3. Ber.) Solitar. Glina. B. Prirodoslovje. Občna svojstva teles. 4. B. Ježišče. } Navadni stroji. ( Občevalne posode. Pumpe. Zvok. i Svetloba. l 3. B. Mavrica. j 4. B. B. 0 lečah. \ . Oko. / 4Razstopnina. \ Ogljenec. ' Slamnikarstvo. J Steklo. 4. B. II. Iz zemljepisja in zgodovine. III. razred. UČDa knjiga: II. Berilo. — Učnih ur = 80. A. Zemljepisje. Tu naj bi se zemljepisna tvarina, katero ima navodilo odločeno 3. šolskemu letn, tudi v prihodnje pridržala in zraven tega porabila 1. sledeča berila: Solnce (pesen). Strani neba. Zvezde (pesen). Luna. Lunini izpremeni. Letni časi. Domačija. 2. te-le kulturne slike: Šmarijna gora. Tržič. Bled. Bohinj. Šola (pesen). Reka, veletok, morje. Mesto, trg, vas. Stanovi. Občina (šolska občina župnija). Okraj (okr. glavarstvo in občine). Dežela Kranjska. (3. Ber.) Sava. Cirkniško jezero. Kras. Bohinjsko jezero. \ ("3 B ~) Postojinska jaraa. / Triglav. Kamniške planine. Kamenik. Idrija. Rudolfovo. Kočevje in Kočevarji. Vipavska dolina. Sorško polje. Za obravnavo kulturnih slik domače dežele naj služijo učitelju vzgledi: Celje, Obir, Ptujsko polje. B. Zgodovina. Pripovedke šolskega okraja ali drugih sosednih krajih. Pravljice o povodnjem ali divjem moži. Pripovedke o gradovih dotičnega okraja. Dalje iz berila: Skopulja. Vrbsko jezero. Krez in Solon, Krez in Cir. Mladost Aleksandra Vel. Stari Slovani. Učoa Ponovilo Kranjske. Avstro - ogerska mon. Avstrijsko vodovje. Avstrijske Alpe. Pridelki Avstr. ogrske. Štajersko. Pastirčevanje na planinah. Rudar. Koroško. Raj pri Zilauih. Hiše starih Slovanov. Atila. Leopold Belizar Babenb. Bratovska ljubezen. Ustanovljenje gorotanskih voj- vodov. IV. razred. a) 1. oddelek. knjiga: III. Berilo. — Učnih ur A. Zemljepisje. Lov na divje koze. Primorsko. Burja. čičarija in Čiči. Hrvatsko in Slovansko. Nadvojvodina Avst. nad Anižo. Nadvojvodina Avst. pod Anižo. Salcburško. Tirolsko. Dalmacija. Mladi VukasOvič. Cesar Jožef II. Lavdon. Ljubezen do domovine. Cesar Fr. Jožef in ribičev sin. = 60. Češko. Moravsko. Sleško. Bukovina — Sudetske dežele. Galicija. Bukovina. Ogerska kraljevina. Ogerska planjava. Velika kneževina Erdeljska. Odgoja špartanske mladine. Leonida se Spartanci pri Termop. Romul. DružinskoživljenjestarihSlovan. Karol Veliki. Madjari. Štefan, Kralj Ogerski. 0 vitezih. Križarske vojske. Babenbergovci. Učni knjigi: Ljubljana. Celovec. Trst. Veltava. Podoba naše zemlje. Zemlja in njeni deli. Razne toCke in črte na zemlji. Solnčni in lunini mrak. Morje. Imenitnost domovinske zgod. Demosten. Aleksander Veliki. Kartagina. Julij Cesar. Severin in Odoaker. Alboin in Gizulf. Mohamed. B. Zgodovina. Rudolf in Otoakar. Bitva na Moravskem polji. Friderik Krasni. Albrecht II. Rudolf II. Celjski grofje. Tabori v turških časih. Iznajdba smodnika. Kolumb. Knjigotiskarstvo. Bitva pri Mohači. Nadloge tridesetletne vojske. Turki pred Uunajom. Princ Evgen. Cesarica Marija Terezija. Smrt Marije Terezije. Cesar Jožef II. Cesar Franc in nadvojvoda Karl. Francozje na Ruskem. Cesar Jožef I. b) II. o d d e 1 e k. III. in IV. Berilo. - Učnih ur = 60. A. Zemljepisje. Severno ledeno morje. Evropa. Evropske države. Vezuv zasuje mesti Herculanum in Pompeji. Azija. Arabija. Kitajsko. Afrika. B. Zgodovina. Opravki starih Slovanov v mirnih časih. Friderik Rudečebradec. Karol IV. Trstse uda babsburški dinastiji. Maksimilijan I. Nikolaj Zrinski. Bitva pri Sisku. Peter Veliki. Sahara. Slike iz jutrovih dežel. Amerika. Življenje po Stepah južne Ame- rike. Avstralija. Nikolaj Kopernik. Koledar. Lavdon. Na Predilu. Velika bitva pri _ipskem. Naraščanje avstr. ogr. države. Anton Slomšek. Tegethoff. Cesar Franc Jožef I., svojim vojakora. Ker se v II. Berilu ne nahaja Kranjska, Bohinjsko jezero, Postojinska jama, kar se pa v III. razredu zahteva, ker bodo tudi uČenci druzega oddelka v IV. razredu potrebovali tudi še Tretje Berilo, — naj bi si za dotično uro berila izposodili od svojih tovarišev, ki jih imajo. Konečno upam si izrekati željo: a) nujna potreba je, da se sedanji rLehrgang" glede realij spravi v soglaeje z berili; b) učna tvarina iz realij naj bi se pri sestavljanji učnega načrta ne delila na šolska leta, ampak po razredih; v IV. razredu na II. oddelka. c) Ako bi se nova berila izdajala, naj bi se tvarina iz realij, koja se nahaja v posaraeznih berilih, bistveno ne izpremenila. Za Kranjsko naj bode II. in III. Berilo posebna izdaja, v katerih naj bi se nahajalo več zeinljepisnih, kulturnih slik in zgodovinskih pripovedek domače dežele. Na ta način bi starih beril ne bilo treba tako hitro odstraniti, ampak le polagoma, kar bi starišera šolskih otrok ne napravljalo nikakoršnih troškov. d) Prirodoznanska berila naj bi imela tudi podobe, kakoršne se nahajajo n. pr. v nemških BHeinrich-ovih" Berilih. e) III. Berilu naj bi se pridejal zemljevid Kranjske in Avstrije. Pri posameznih kronovinah avstr. naj bi se nahajali tudi mali zemljevidi. Ker se bodo realije v piihodnje le v slovenščini podučevale, prebavila se bode po mojih mislih naznačena tvarina prav lehko; nadejati se je ]>ozitivno sigurnostjo, da si bodo učenci dovršivši ljudsko šolo, toliko temeljitega znanja v realijah pridobili, da je bodo v praktičneru življenji v raznih okolnostih uspešno uporabiti inogli. X.