NAŠ STENČAS
Občinski sindikalni svet
Dosledna obravnava zaključnih računov
Prestopili smo novo leto in že se lotevamo mnogih nalog, ki so vse enako pomembne za obravnavo v okviru sindikata. Če naštejemo samo najpomemb-nejše med njimi: kandidacijski postopki v pripravah na volitve, obravnava zaključnih računov za leto 1985, obravnava »Kritične analize« ter priprave na kongresaZveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije.
Istočasno teče v okviru OS ZS izobraževalni pro-gram za novoizvoljene predsednike IO 00 ZS in konferenc ter člane teh organov.
Seveda pa sprotno rešujemo vsakodnevno pro-blematiko, ki se, ne oziraje se na obremenitve sindi-kata, poraja v življenju in delu delavcev v združenem delu.
Prioritetna naloga sindikata skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami so zagotovo kandidacijske naloge z obravnavo v OOZS evidenti-ranih kandidatov na vseh ravneh ter priprava kandi-dacijske konference v organizaciji združenega dela V pripravah na občinsko kandidacijsko konferenco je prav gotovo pomembna naša razprava v temeljni kandidacijski konferenci o vseh predlaganih kandi-datih, saj s to razpravo lahko dosežemo neposredno predhodno podporo predlaganim delegatom za od-govorne naloge na vseh ravneh ali pa damo pri-pombe na evidentirane kandidate ter tudi predla-gamo primernejše delegate za te naloge. Po tem postopku bomo oblikovali predlog kandidatne liste, ki bo z našimi prispevki iz temeljnih kandidacijskih konferenc plod tudi našega dela.
Pri organiziranju temeljnih kandidacijskih konfe-renc se soočamo z realnostjo rokovnih opredelitev, ki zahtevajo od vseh nosilcev nalog izredno dosled-nost, da bi dosegli skupni cilj — to so volitve.
Ob konkretnem de! spoznavamo prešibko zna-nje o volilni zakonodaji i.i v tem primeru tudi pogre-šamo svetovalno in usmerjevalno vlogo strokovnih služb v OZO za pomoč sindikatu in za varovanje za-konitosti. Soočamo se tudi s težavami pri tehničnih opravilih, kot je izpolnjevanje obrazcev, saj je sindi-kat kot organizator TKK tudi na tem področju mar-sikje prepuščen lastni marljivosti.
Prva občinska kandidacijska konferenca bo odraz dela temeljnih kandidacijskih konferenc in dejanske želje delavcev vplivati na izbor kandidatov za odgo-vorne naloge. Po zadnjih informacijah ugotavljamo, da nekatere delovne organizacije organizirajo TKK šele po predvidenem datumu (10. 2.) in bodo imele zaradi kasnitve težave ali nikakršnega vpliva, saj je naknadno vključevanje predlogov veliko težje in komplicirano.
Sindikat kljub preobilici dela ne more in ne sme mimo dosledne obravnave zaključnega računa v sleherni organizaciji združenega dela. Organizi-rane obravnave smo se lotili že v letu 1983 in smo po kritični oceni sistem vsakoletno dopolnjevali. Naj-pomembnejša je pravočasnost priprav z izobraže-vanjem predsednikov o pridobivanju dohodka in njegovi delitvi, na posvetu damo usmeritve za ro-kovni in organizacijski način priprav v OZD, organizi-ramo aktiv delavcev iz vseh družbenopolitičnih or-ganizacij občine in organov skupščine občine Ljub-Ijana-Šiška, ki je v pomoč sindikatu v OZD že v predpripravah obravnave ZR ter poročajo o obrav-navi OS ZS, le-ta pa izdela oceno akcije za celotno občino.
Pripravljeni so tudi srednjeročni planski dokumen-ti za samoupravne interesne skupnosti, ki jih mo-rajo delavci ob zaključnem računu temeljito obrav-navati, saj so to programi za pogoje življenja, social-no-zdravstvene varnosti, vzgoje in izobraževanja
itd., kiposegajovbaitoosebnidohodek, kakortudi v dohodek delovne organiazcije.
Pričakujemo pa tudi od odgovornih dejavnikov v združenem delu, da bodo delavcem celovito razlo-žili predložene programe SIS, istočasno pa posa-mezne samoupravne interesne skupnosti nudijora-zlagalce, če bi bili ti potrebni.
V pripravah na razpravo na zboru delavcev priča-kujemo od:
—  predsednika 10 OO ZS, da pravočasno prične z akcijo.
—  aktivista, da je v pomoč 10 OO ZS
—  odgovornih delavcev v OZD pravočasnost iz-delave poslovnega poročila po opredeljenem ro-kovniku 10 OO ZS, saj s tem omogočijo razpravo kakor tudi uresničujejo določila zakona o združe-nem delu. Tako se uveljavlja tudi pravica delavcev, da razpolagajo in odločajo o delitvi ustvarjenega dohodka.
Doslednost in celovitost obravnave zaključnega računa za lelo 1985 je toliko pomembnejša že za-radi zaključka srednjeročnega obdobja >n osnov za planiranje za naslednje srednjeročno obdobje.
Že v pripravah na vsebino »Kritične analize« je bilo v okviru OS ZS Ljubljana-ŠSka več vsebinskih razprav v OZD. Zato nismo po objavi analize orga-nizirali in ponavljali razprav, ampak ocenili, koliko že upošteva znana stališča, ki jih je članstvo sindikata že sprejelo. Zato smo analizo razdelili po vsebini in področjih, ki jih obravnava, ter skupno z znanimi do-kumenti posredovali v obravnavo organom OS ZS Ljubljana-Šiška. Istočasno smo »Kritično analizo« posredovali tudi vsem 00 ZS, od katerih pričaku-jemo mnenja, štiri delovne organizacije pa smo usmerili v določene obravnave.
Po 15. 2.1986 pa bo predsedstvo OS ZS obliko-valo sklepne ugotovitve in stališča, ki jih bo posre-dovalo predlagatelju. Ugotovimo lahko, da je vsa problematika kriiično ocenjena, vendar so usmeri-tve za reševanje problemov nekoliko odmaknjene od razmer v organizacijah združenega dela. Prav tako ocenjujemo, da je niz problemov v delegat-skem sistemu subjektivne narave, kar smo ugotav-Ijali že ob naši analizi o delovanju delegatskega si-stema, še vedno pa ne daje odgovora o neposredni odgovornosti strokovnih služb v samoupravni inte-resni skupnosti in odgovornih dejavnikov delega-tom, ki bi morali imeti možnost in tudi dolžnost oce-njevanja teh delavcev.
Svet za življenjske in delovne razmere delavcev pri OS ZS je ugotovil, dabi bilo bistveno manj težav v pogojih življenja in dela delavcev, če bi predloge in pobudedelegatov upoštevali pri oblikovanju spreje-tih dokumentov na skupščinah (stanovanjska politi-ka, socialno varstvo — socialna evidenca, samou-pravni sporazumi).
Menijo tudi, da je poznavanje sarnoupravnega in delegatskega sistema pogoj za kvalitetno odtoča-nje, zato so dali poudarek izobraževalnemu pro-gramu na tem področju, ki bi moral biti ena od nalog odgovornih dejavnikov v OZD in družbenopolitični skupnosti.
To je le nekaj pripomb pri ocenjevanju »Kritične analize«. O končni vsebini stališča pa bomo še po-ročali.
Vsekakor pa ne zanemarjamo priprav na kon-gresaZveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. Na skupščini občinske organizacije smo izvolili tudi de-legate glede na področja dela v smdikatu in tudi
§lede na delovno organizacijo, od koder izhajajo. iroko in usmerjeno smo razpravljali o kongresnih dokumentih na občnih zborih in v okviru 10 00 ZS, iz razprave smo dobili tudi pripombe na dokumente, Nekaj naših predlogov je bilo upoštevanih, zato naše razprave lahko pozitivno ocenimo.
Na podiagi pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindkatov Slovenije razplsuje predsedstvo ob-činskega sveta ZS Ljubjjana-Siška s sklepom svoje sejezdne27.1.1986pogojeinrokzavlaganjepredlo-gov za podelitev
SREBRNEGA ZNAKA
SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU
1986
Srebrni znaki bodo podetjeni ob praznovanju 1. maja in sicer:
do 30 znakov posameznim članom sindikata ter do 5 znakov osnovnim organizacijam ZS.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članom sindikata:
a)  za daljše prizadevno in uspešno opravljanje funkcij v osnovni organizaciji ZS, pri čemer je poudarek na takšnem doseženem pdožaju OO ZS, v katerem je viden vpliv pri uresničevanju delavskih interesov in pri sprejemanju samoupravnih odločitev v OZD terdose-žen uspeh s skupnim delovanjem osnovne organiza-cije ZS;
b)  za daljše aktivno in uspešno delovanje v organth občinskih, mestnih in regijskih organizacij ZS, v kate-refn vidno izstopajo konstruktivnost predlogov in sta-lišč ter organizacijska sposobnost, prizadevnost in uspešnost pri organiziranju in izvajanju množičnih in individualnih akcij;
c)  za aktivno in uspešno delovanje v republtških in zveznih organjh zveze sindikatov, če to aktivno vpliva na delovanje osnovnih organizacij zveze sindikatov ali občinske organizaaje zveze sindikatov.
Srebrni znak se podeli osnovnim organizadjam zveze sindikatov:
a)   za njihovo daljše učinkovito delovanje pri ure-sničevanju sindikalnih nalog in je to delovanje korv kretno utemeljeno z doseženimi rezultati:
b)  za posebno uspešno izvedene naloge v množič-nih akcijah, ki imajo večji vsesplošni družbeni pomen in so le-te izvedene naloge spodbudne za žiroko aktiv-nost v sindikatih.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindi-katov Slovenije posameznim članom lahko vloži osnovna organizacija ZS (na seji izvršnega odbora ali članskem sestanku), občinski odbor sindikata de-javnosti ter občinski svet ZS ali njegovo predsedstvo.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindi-katov Slovenije osnovni organizaciji ZS vloži konfe-renca OO ZS delovne organizacije, občinski odbor sindikata dejavnosti, občinski svet ZS ali njegovo predsedstvo.
Predlog mora biti posamično sestavljen in mora vsebovati vse podatke ter utemeljitev v skladu s 6. čle-nom pravilnika in sicer:
—  osebne podatke kandidata (ime in piiimek, datum rojstva, naslov stanovanja, poklic, delo, ki ga opravlja in DOTOZD, kjer je zaposlen, članstvo v dru-gih DPO (ZK, ZZB NOV, ZSMS) - podatki odoseda-njih odlikovanjih in drugih priznanjih,
—  pregled dosedanjega opravljenega dela oziroma funkdj v sindikatu z navedbo, kdaj jih je opravljal,
—  pregled dosedanjih funkdj v drugih DPO, druš-tvih in organih upravljanja v OZD in družbenopolitičnih skupnostih,
—  utemeljitevoziromanavedborazlogovzapodeli-tev srebrnega znaka v smislu 2. oziroma 3. točke tega razglasa.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Slovenije osnovni organizaciji zveze sindikatov mora vsebovati:
—  naziv in naslov osnovne organizabje zveze sirv dikatov in število članstva,
—  opis njene notranje organiziranosti in delovanja*
—  utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka z navedbo uspešno opravljenih posameznih akdj,
—  datuni sklepa organa sindikata oziroma zveze sindikatov o takem predlogu.
O podelitvi ptiznanj bo odločalo predsedstvo občitv skega sveta ZS Ljubljana- šiška na predlog odbora za organiziranost in kadrovsko politiko pri občinskem svetu ZS Ljubljana-Šiška.
Predloge za podelitev srebrnega znaka pošljejo predlagatelji pismeno najkasneje do 31. marca 1986 na naslov: Občinski svet ZS Ljubljana-Šiška, Trg pre-komorskih brigad 1.
O podelitvi srebrnega znaka Zveze sindikatov Slo-venije bo predsedstvo občinskega sveta ZS Ljublja-na-Siška poročaio občinskemu svetu ZS Ljubljana-Siška, članstvo in osnovne organizaaje ZS pa bodo obvežčeni v občinskem glasilu »Javna tribuna« in in-formadjah OS ZS Ljubljana-Šiška.
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZS*» LJUBLJANA-ŠIŠKJP