Celje - skladišče D-Per 214/1988 lllili/12 COBISS 0 glasilo delovne organizacije emo celje LETO XXXVIII - ŠT. 11-12 - 10. OKTOBER 1988 Ali produktivnost, red in disciplina DO EMO res niso potrebni? Ko boste prebirali to številko našega Emajlirca, boste že seznanjeni s skrajno zaskrbljujočimi poslovnimi rezultati naše DO, kot tudi z določenimi usmeritvami in ukrepi za obvladovanje nastalega težavnega položaja. V tej številki vas želimo spodbuditi k razmišljanju, ali naši delovni organizaciji produktivnost, red in disciplina res niso potrebni pri našem vsakdanjem delu za zagotovitev boljših rezultatov dela in s tem tudi višjih osebnih dohodkov. V tej številki je poleg tega uvodnika objavljen tudi naš novi pravilnik o redu in disciplini v delovni organizaciji, poleg tega pa tudi »slikanica« s primeri naše nemarnosti, nereda in slabega odnosa do družbene lastnine. Centralni delavski svet bo obravnaval sklop ukrepov za zagotovitev reda in discipline, prav tako pa bodo na decembrskih sejah delavskih svetov TOZD in DSSS obravnavali novi pravilnik o disciplinski odgovornosti v delovni organizaciji z bistveno bolj zaostreno ob- ravnavo te problematike. V nadaljevanju želimo dokaj konkretno opozoriti na določene pojave v naši delovni organizaciji kot je npr. splošen red in disciplina. Še kar naprej se dogaja, da imamo obvezno jutranjo pavzo od 6,30 do 7,30 ure, kjer pijemo kavo po raznih koncih delovne organizacije, največ pa se naslanjamo na hodniku družbene prehrane, čeprav je bilo dogovorjeno, da se bomo držali logike skupinskih nakupov jutranje kave. Pri tem so najbolj vztrajni delavci TOZD Orodjarne, Vzdrževanja in Odpres-kov. Množično vsi navalimo takoj po 9 uri na malico in se pri tem ne držimo svojih terminov malice, da lahko kasneje v podaljšani malici igramo karte, šah, namizni tenis in podobno. Ta šport je najbolj razširjen v TOZD Orodjarna, Vzdrževanje, ERC pa tudi v DSSS. Veliko je delavcev, katerih delovni čas se evidentira z karticami da ostajajo po 14 uri v delovni organizaciji in nabirajo ure da bi pokrili svoj manjko. Pri tem se prebere mnogo časopisov in revij, nekateri študirajo ali pletejo, nekateri gredo pa kar domov in se pridejo registrirati popoldne. V tem kontekstu je skorajda odveč govoriti tudi o ostalih aktivnostih naše nediscipline med delovnim časom, kot so sprehajanje po drugih obratih, zadrževanje v prostorih družbene prehrane, izvedbe raznih tekmovanj med delovnim časom (tekmovanje v košnji, sončenje ob lepem vremenu, itd.) Težko je opisati kako inovacijski in iznajdljivi smo pri odtujevanju naše družbene imovine, o čemer pričajo skorajda vsakodnevne prijave kraj ali pa ugotovljeni manjki na materialu, polizdelkih in izdelkih. Tudi vse luknje na ograji niso samo zato, da skoznje pride posamezen delavec, ampak tudi za izhod vse mogočega materiala, ki nedovoljeno odhaja iz delovne organizacije. Zanimivo bi bilo pogledati pripravljene kupčke in kupe stvari ob ograji ali v skritih kotih naše tovarne, ki čakajo na prvo priliko, da bodo zapustili našo delovno organizacijo. Kot samopostrežba pa delujejo naše palete posode na dvorišču za upravno zgradbo, kjer si delavci večkrat kar sami postrežejo s primerno posodo. Glede na to da prihaja zima, so postale interesantne tudi meglenke z naših službenih avtomobilov in tovornjakov, nekdo pa je rabil celo 30 kg težak akumulator iz viličarja, verjetno da bo opremil svoj traktor. Čeprav v naši delovni organizaciji delavcem ni potrebno oditi v ilegalo da bi lahko zapustili našo delovno organizacijo, če imajo nujne opravke in podobno kot je to bilo med NOB pri zapuščanju Ljubljane, smo pri ilegalnih izhodih pravi mojstri. Tu prednjačijo predvsem delavci iz TOZD Frite, Vzdrževanja, Odpreskov, Radiatorjev in Orodjarne, v manjši meri pa v vseh delovnih sredinah. Ograja delovne organizacije je temu primerno preluknjana in raztrgana, njeno krpanje pa pravzaprav pomeni prelaganje kamenja iz enega na drugi kup. Da bi bil ilegalni izhod čimbolj udoben in hiter, so delavci Frit poskrbeli tudi tako, da takoj za ograjo parkirajo svoje mopede ali celo avtomobile. Ko se delavci iz takšnih izletov vračajo, v kolikor se sploh vrnejo, prinesejo v delovno organizacijo tudi kakšno stekleničko alkohola, da bi bilo delovno vzdušje na višjem nivoju. Prav zanimivo je potem odstranjevanje takšnih pijanih delavcev s strani ustrezne službe, pri čemer se vodilni delavci, odgovorni za takšno stanje, rajše skrijejo kot pa pomagajo. Bila je tudi situacija, da je moralo intervenirati v dveh primerih tudi vozilo prve pomoči, saj bi lahko delavec v nasprotnem primeru od opijanja celo umrl. Delovna sredina v TOZD Orodjarni pa seveda niti slučajno ni videla kako in s kom se je delavec opil. Mislili smo tudi, da se alkohol nahaja predvsem v prostorih TOZD, vendar smo ga odkrili tudi v prostorih upravne zgradbe, kjer prednjači področje ekonomike s kar precejšnjo zalogo alkohola po posameznih pisarnah. Imamo dobro gasilsko društvo, ki pa bi tudi s podvojitvijo svojega članstva težko obvladovalo vse potencialne požare, ki zaradi njih lahko pride zaradi nespoštovanja požarne varnosti. Ko se sprehodiš po DO lahko opaziš, da imamo ne- šteto smetišč za shranjevanje oz. odlaganje papirnatih in lesenih odpadkov. Naša DO ponekod izgleda kot deponija za smeti in zaradi tega istočasno kot sod bencina, ki ga je potrebno samo prižgati. Istočasno pa so ponekod dostopi do hidrantov in gasilnih aparatov onemogočeni. Druga zanimivost pa je v tem, da so naši delavci in predvsem delavke v posameznih okoljih, posebej pa v upravni zgradbi DO očitno v preteklosti kar uspešno opravili kuharski tečaj, kar dokazuje prava množica bolj ali manj varno postavljenih kuhalnikov, kjer se ponekod skuhajo že prav obilne malice. Če se pri tem mogoče lahko kje prismodi s hrano tudi kakšna zavesa ali omara, pravzaprav ni pomembno, važno je da smo siti in da pravočasno popijemo kavico. Zanimiva je bila tudi zadnja vaja gasilskega društva, kjer je na znak sirene prišla na dogovorjeno mesto samo ena delavka, eden izmed delavcev je še poklical po telefonu, vseh ostalih 60 ali 70 usposobljenih skupi-novodij - gasilcev, ki smo jih usposabljali v letošnjem letu pa je mirno ostala na svojih delovnih mestih in verjetno razmišljalo komu zvoni. Ob takšni angažiranosti in ob takšnih poslovno delovnih rezultatih v naši DO pa se bodo ti isti delavci morali resnično vprašati ali mogoče ne zvoni tudi njim. V naši delovni organizaciji imamo čez 300 raznih vodstvenih in vodilnih delavcev, ki pa jim je bolj malo mar za delovno disciplino svojih sodelavcev. Drugače si ne znamo razlagati da razni skupinovodje, mojstri, delovodje, obratovodje in sploh vodje nad vodji ne vedo kje se njihovi delavci zadržujejo, ali sploh še delajo, ali so zapustili delovno mesto in sedijo pri Ameriki in podobno. Ko pa se zaključujejo delov- ne 8 ampak kar 9 ali 10 ur. Nekateri kot sta npr. obrato-vodja elektro delavnice in skupinovodja Odpreskov, so mnenja, da naj služba varovanja v delovni organizaciji išče njihove delavce in jih naprosi če bi lahko nadaljevali z delom. To, da se v nekaterih TOZD, kot je npr. TOZD Odpreski konča delo že ob 13. uri, ali pa da delavcev FRIT po 3 uri ponoči včasih sploh ni več v hali, očitno nikogar več ne moti. Čudimo pa se, da naša delovna organizacija ni bolj prisotna v sredstvih javnega obveščanja v času množičnih zborovanj po celi Jugoslaviji, kajti mi imamo vsak dan zborovanje že 15 minut pred drugo uro pri naših vratarjih. Pričakujemo, da bodo nekateri naši delavci predlagali v planih za leto 1989 tudi razširitev avle v upravnem poslopju, kjer bodo lahko na to parkirali svoje avtomobile. Danes jih namreč parkirajo že skorajda na stopnicah, naše poslovne stranke in ostali obiskovalci pa iščejo parkirni prostor drugod po Celju. Še in še bi lahko naštevali in se šalili na naš račun, vendar so to kaj žalostne šale v situaciji v kateri se nahajamo. V tej številki smo ostali v veliki meri ne-konkretni in brez imen, v naslednjih številkah Emajlirca pa bomo vse navedene in podobno ponavljajoče primere poskušali opremiti slikovno in s konkretnimi imeni tistih, ki ne spoštujejo osnovnega reda in discipline, pred vsem pa vseh tistih, ki bi morali na kakršenkoli način ukrepati in poskušati izboljšati to stanje. _____________„¿tri POSLOVNI DNEVI EMO '88 Cel|«. oktober 1988 OSREDNJA KNJ CELJE Nihče nam ne more bolj škodovati, kot si lahko sami V začetku meseca septembra je skupina osmih delavcev popoldanske izmene (med delovnim časom) organizirala »interno tekmovanje« v košnji na travnatem kompleksu zemljišča med energetsko postajo, strugo Hudinje in »superfosfatom«. Zmagovalec ni znan. Trinajstega septembra je voznik viličarja na dvorišču pri prestavljanju palet polnih posode z vilicami »zgrešil« odprtine v paleti in zadel v »polno«. Rezultat: dve prevrnjeni paleti po- sode, kolikšna pa je bila storjena škoda (odrgnjena oz. obtolčena posoda) ni znano, saj so bili sledovi nezgode odstranjeni zahvaljujoč izredni organizaciji (pomoč sodelavcev) v nekaj minutah. V četrtek, 22. septembra so delavci TOZD Vzdrževanje in energetika pregledovali oziroma prezračevali napeljavo za centralno ogrevanje. Pri tem so spuščali odvečno vodo tako »strokovno«, da je prišlo pri vhodu v surovinski obrat (iz V današnji krizni gospodarski situaciji, ko postaja rentabilnost proizvodnje in likvidnost delovne organizacije vse bolj vprašljiva in ko sprejemamo na vseh področjih celo vrsto stabilizacijskih ukrepov, je prav smešno, kako si po drugi strani ustvarjamo škodo, na katero nočemo ali ne znamo reagirati, saj navidezno ocenjujemo, da gre za malenkostne stroške, ki pa se v končnem obračunu sigurno pokažejo kot velik izdatek. Ta znesek je še toliko bolj zaskrbljujoč, če mu dodamo še vrsto negativnih posledic, ki izvirajo iz tega. Gre predvsem za nekatera »čudna« dejanja naših sodelavcev, ki na svojstven način izpolnjujejo dela in naloge, ki so jim zaupana, pri tem pa kljub temu, da lahko takoj vidijo, da bo rezultat katastrofalen, s tem ne prekinejo, še manj pa se počutijo za to odgovorne. Na žalost je v naši delovni organizaciji še vedno veliko takih, ki se ne zavedajo, oziroma se nočejo zaveddti dejstva, da bi lahko bili z vestnejšim in odgovornejšim odnosom do dela marsikateri stroški bistveno nižji, oziroma mar-sikak naš izdelek cenejši. V nadaljevanju vas bomo seznanili z nekaterimi očitnimi malomarnimi dejanji oziroma neodgovornim odnosom do dela nekaterih naših sodelavcev, ki za to kar so storili zaenkrat še niso odgovarjali, saj so očitno mnenja, da jih ni nihče videl in za to tudi ni obtožbe. Ko pa bo naslednji »štrajk« zaradi nizkih OD, se ne bodo povpraševali po rezultatih dela, ampak bodo v prvih vrstah med najglasnejšimi, ki se bodo borili za višjo plačo in kazali na napake drugih. Na svoje pa bodo v tem trenutku seveda pozabili. smeri obrata družbene prehrane) do prave poplave. Na tem mestu so si mimoidoči (če jim je uspelo seveda priti mimo) lahko ogledali prave pravcate pomanjšane Niagarske slapove, saj je iz cevi pod stropom lilo kot za stavo. To se je zgodilo približno ob 8.30 dopoldne in trajalo približno do konca »šihta«. Kolikšna je bila povzročena škoda medtem v sosednji prototipni delavnici razvojne službe in bližnjem skladišču, kjer hranimo nekatere stroje in naprave, ki jih trenutno v naši proizvodnji ne uporabljamo, pa tako ni važno. Komentar vzdrževalcev je bil, da se drugače takšnega dela pač ne da opraviti. Zanimivo bi bilo videti, kako bi reagirali oni, če bi jim v lastnem stanovanju tako prezračevali napeljavo za ogrevanje in bi jim lilo po stanovanju ter uničevalo inventar. Verjetno povsem drugače. Če bi se zavedala svoje odgovornosti, bi verjetno povsem drugače opravila svoje delo tudi skupina petih delavcev iz TOZD Radiatorji, ki jim je bila 22. septembra zaupana naloga, da odstranijo iz avle pred dvorano delavskega sveta v upravnem poslopju nekatere vzorčne izdelke iz njihovega proizvodnega programa, ki so bili v tistih dneh na ogled montažerjem in projektantom, ki so se mudili na obisku v naši tovarni. Ker so centrali, APK in ter-moblok kar precej težki izdelki, so v avlo pripeljali (oz. prinesli) tudi rudel. Čeprav je rudel zelo enostavna transportna naprava na dveh majhnih kolescih in je bil še pred leti ena najpomembnejših transportnih naprav v špedicijah in skladiščih, pa čudežev le ne zmore opravljati. V to pa so bili na žalost prepričani prav ti delavci TOZD Radiatorji, saj se na drugačen način njihovega početja ne da razumeti. Termoblok so namreč Pričujoča fotografija verjetno dovolj nazorno prikazuje, kaj vse naložili na rudel in ga odpeljali se dogaja okoli nas in verjetno ne potrebuje nobenega dodatne- iz avle skozi vrata proti stran-ga komentarja. skemu izhodu iz upravnega po- V ponedeljek 10. oktobra, okoli 12. ure sta dva naša sodelavca ocenila, da jima kratek izlet v lepem sončnem vremenu izven tovarniške ograje nikakor ne more škoditi. Zato sta se splazila pod vrati, ki zapirajo vhod v tovarno na novem industrijskem tiru (še v fazi gradnje). Izlet jima je sicer uspel, vendar nekoliko ponesrečeno, saj jih je pri tem početju opazil vodja varnostne službe, kateremu sta sicer pobegnila, očitno pa pozabila, da ima njun WW polo tudi registrske tablice, pa še zelo vpadljive rumene barve je. Kaj hitro se je potem ugotovilo, da je lastnik in voznik naš sodelavec Vladislav D. iz TOZD Frite. V zvezi s tem dogodkom pa velja opozoriti še na izredno iznajdljivost omenjenih sodelavcev, kar pa smo spoznali šele čez čas, oziroma 26. oktobra 1988. V zvezi s pobegom pod tovarniško ograjo je s strani službe zavarovanja DO sledil predlog vodstvu TOZD Frite o uvedbi disciplinskega postopka. Vodstvo TOZD pa je namesto, da bi preverilo dejansko stanje, slepo verjelo zagovoru svojih sodelavcev, da prekrška nista storila ter poslalo vodstvu službe zavarovanja DO dopis, oziroma ugovor s pojasnilom, da sta delavca imela s strani nadrejenega organizacijskega vodje (skupinovodje) podpisano dovolilnico za izhod. V prilogi so poslali tudi fotokopijo dovolilnice, iz katere pa je »žal« razvidno, da je čas izhoda 12.30 in ne 12.00 kot to v dopisu vodstvo TOZD Frite navaja. Razen tega pa sta na dovolilnici za izhod navedena priimka obeh delavcev, kar tudi ni v skladu z našimi veljavnimi organizacijskimi predpisi. Prav to časovno neskladje pa dokazuje, da sta delavca v trenutku, ko sta se zavedla teže storjenega dejanja (oziroma odgovornosti zaradi pobega pod ograjo) z vozilom napotila proti enemu izmed vhodov v DO, odšla v obrat k delovodji po dovolilnico in nato ponovno izstopila (tokrat z dovolilnico) pri vratarju 1. Odtod tudi evidentiran izhod ob 12.30 in podpis s strani službujočega varnostnika. Obstoja seveda lahko še tudi kakšna drugačna razlaga, kako se je »znašla« dovolilnica pri vratarju, ker jo je na koncu koncev lahko prinesel tudi kdo drug, saj vratar ne pozna vseh naših sodelavcev, za delavce pa tako ali tako mora odgovarjati njihov organizacijski vodja, ki mora torej tudi vedeti, kje se nahajajo. Vsak nadaljnji komentar k omenjenemu dogodku je povsem odveč, žalosten pa je njegov poduk, saj je vse skupaj še en dokaz naše nesloge in nemoči v naših prizadevanjih za normalizacijo oziroma izboljšanje stanja v našem kolektivu. slopja (v smeri proti vratarju I). Tam pa so naleteli na oviro -stopnice. Kljub temu, da so ostali samo še trije (dva sta medtem izginila) so poizkusili po stopnicah. Eden je upravljal voziček, dva pa sta zadrževala termoblok. Pa kaj, ko so gradbeniki napravili tako čudne stopnice. Rudel se je zataknil, delavca, ki sta zadrževala izdelek na njem sta odskočila, termoblok pa je »sam nadaljeval« po stopnicah. Pri tem je seveda utrpel »rahle« lepotne poškodbe. Delavci so ga pobrali, ponovno naložili, (sedaj, ko je bil ob vznožju stopnic že na viličarja) se nekoliko skregali med sabo in obregnili na tista dva, ki nista pomagala (pa bi tudi morala), na koncu pa so »strokovno ugotovili«, da poškodbe na termobloku le niso tako hude, da bi se splačalo za to sekirati, saj bodo nov pokrov vzeli iz proizvodnje, ostalo kar je bilo še poškodovanega bodo pa tudi nekako popravili. V ponedeljek, 3. oktobra je delavce, ki uporabljajo pisarniške prostore pod dvorano delavskega sveta čakalo neprijet- no presenečenje. Palete s posodo, ki so stale naložene v štiri nadstropja na dvorišču ob steni njihovih prostorov so se prevrnile in naslonile na okenski okvir. Samo srečnemu naključju gre pripisati, da se je to zgodilo že v soboto zvečer in pa seveda temu, da je bilo okno dovolj močno, da je zadržalo vso težo prevrnjenih palet. Kaj bi bilo, če bi okno popustilo oziroma, če bi se ta nezgoda pripetila med delovnim časom, ko so vtem prostoru delavke, verjetno ni treba posebej poudarjati. Tudi v tem primeru za nastalo škodo ni nihče odgovarjal. Zato je kriva pač »višja sila«. Šestindvajsetega septembra okoli 11.30 je eden izmed delavcev TOZD Odpreskov in av-tokoles postal hudo žejen. Ker v tovarni nimamo bifeja za točenja alkoholnih pijač, se je odločil problem rešiti po svoje. Brez dovolilnice za izhod jo je ubral mimo informatorja. V zelenjavni trgovini nasproti naše DO je za silo potešil žejo, za vsak slučaj pa je vzel s sabo še dve steklenici vina, ki ju je skril pod delovno obleko. Službujoča informatorka mu je hotela vstop preprečiti, vendar ji to ni uspelo, saj jo je delavec močno udaril po roki in odšel v svoj obrat. Dežurni čuvaj, ki je bil o dogodku obveščen, je odšel za njim, vendar se je delavec skril, tako, da ga čuvaj do 14. ure ni uspel odkriti. Da iznajdljivost ne pozna meja, še posebej če je to povezano z dodatnim zaslužkom, priča tudi naslednji primer. Konec septembra, v času nočne izmene je službujoči ču- vaj pri rednem obhodu delovnih prostorov opazil v obratu kovinske predelave TOZD Posoda, da na enem izmed strojev dela en sam delavec, čeprav bi morala dva. Na vprašanje zakaj dela sam, je le ta odgovoril, da je z njim za opravljanje dela In nalog na tem stroju sicer še en delavec, ki pa da je v gasilskem domu, kjer vrši dežurno gasilsko službo. Torej če bi namera uspela bi ta delavec dobil plačilo tudi za neopravljeno delo v proizvodnji. Pri vsem tem se poraja vprašanje same kontrole opravljenega dela, saj je imel delavec od predpostavljenega podpisano dovolilnico za vstop in delo izven delovnega časa. Sicer pa poznavalci »tukajšnjih« razmer pravijo, daje takšno početje kar stalna praksa nekaterih naših sodelavcev. Omenjeni primeri so le delček našega vsakdanjika. Povsem jasno je, da je takšnih in podobnih primerov neodgovornega izpolnjevanja del in nalog oziroma malomarnega poslovanja še veliko več, le da ostanejo skriti in znani samo delavcem v okolju, kjer pač nastanejo. Pri opisanih primerih manjkajo tudi imena tistih, ki so za takšno stanje odgovorni, čeprav je po drugi strani tudi res, da je najmanjši problem kaznovati nekaj ljudi. Pomembnejše je namreč vprašanje, kako pripraviti ljudi le k razmišljanju, pa ne samo k tistemu, kolikšna bo osemnajstega v mesecu plača, ampak kako si jo bomo zaslužili, oziroma, kako najbolje opraviti delo, da bomo kar največ zaslužili. Reforma gospodarskega sistema vse bliže Komisija za reformo gospodarskega sistema pri ZIS, ki jo sestavlja približno 140 znanstvenikov, strokovnjakov in uglednih gospodarstvenikov, je pripravila izhodišče osnove za reformo našega gospodarstva. O tem smo lahko že veliko prebrali in slišali, kljub temu pa v prispevku predstavljamo najosnovnejše postavke, zanimive tudi za nas. Pri oblikovanju temeljnih predpostavk, na katerih naj bi gradili naš gospodarski sistem, je komisija izhajala iz dejstva, da je v gospodarstvu ogromno napak in nepravilnosti, ki dušijo njegov razvoj. Eden izmed najpomembnejših defektov je ne-lastninski koncept družbene lastnine. O lastninskih odnosih in razširjeni reprodukciji Ti odnosi so eno od središčnih vprašanj gospodarske reforme. Poglavitna oblika je družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi. Vendar se moramo po drugi strani osvobajati predsodkov, ki jih imamo o drugih oblikah lastnine. Vse druge oblike - seveda, če ne vključujejo izkoriščanja tuje delovne sile, so prav tako primerne našemu družbenemu in političnemu sistemu in jim ni potrebno postavljati nikakršnih omejitev. To seveda ne pomeni, da se v individualno in kolektivno lastnino ne more angažirati tuje delovne sile, vendar pod pogoji, ki jih imajo delavci v družbenem sektorju. Pogoj za izhod iz ekonomske krize je povečana in stabilna razširjena reprodukcija. Predpogoji zanjo pa so prehod na tržno gospodarstvo, spoštovanje ekonomskih in tržnih zakonitosti, samostojnosti gospodarskih subjektov, konkurenca, svobodna iniciativa, finančna disciplina, liberalizacija uvoza, pa še bi jih lahko našteli. Poudarek je predvsem na tržnem gospodarstvu. V taki ekonomiji se poslovni rezultati ustvarjajo tako na osnovi tekočega kot minulega dela. Samoupravna podjetja lahko sredstva vlagajo tudi v druga podjetja s pravico do upravljanja sorazmerno z vloženimi sredstvi. Komisija meni, da je to poseben vidik razširjene reprodukcije, ki ga je potrebno podpirati. Dodatno akumulacijo predstavlja direktno in prostovoljno vlaganje prihrankov delavcev (dela njihovih OD) v samoupravna podjetja, v katerih delajo. To je mogoče na dva načina: z obveznicami in delnicami z variabilnim deležem (v odvisnosti od poslovnih rezultatov poajet-ja). V tem primeru delavec prevzame določeno stoponjo tveganja poslovanja ter ekonomsko odgovornost. Eden izmed vzrokov za položaj, v katerem je danes jugoslovansko gospodarstvo, je pretirano jemanje tujih kreditov za financiranje razširjene reprodukcije. Tak način moramo opustiti in odpirati prostor skupnim vlaganjem ter še posebej - neposrednim tujim vlaganjem. Tako gospodarstvo ne bi bilo več dolžnik, ki mora odplačevati glavnico in realne obresti - ne glede na poslovne rezultate, tuji partnerji pa bi sodelovali v poslovnem tveganju in skupnem poslovnem rezultatu. Trg in cene Trg mora delovati v vseh svojih elementih - ne samo kot trg blaga in storitev, ampak tudi kot trg denarja, deviz, kapitala, dela, znanja ... Zato je posebej pomembno to, da vsi dejavniki proizvodnje upoštevajo logiko tržnih zakonitosti. V naravi bla- govne proizvodnje kot proizvodne vrednosti je, da so proizvajalci za angažiranje v proizvodnji motivirani z večanjem vrednosti, ki jo vlagajo v proizvodnjo. Materialni in socialni položaj delavcev, še posebej tistih z večjimi pooblastili in odgovornostmi, je tako odvisen od tega koliko organizacija povečuje sredstva, s katerimi posluje. Orientacija na delovanje tržnih zakonitosti ne izključuje možnosti in potrebe vpliva družbe na smernice in intenzivnost delovanja tržnih zakonitosti. Pri tem pa se mora opirati na delovanje blagovne proizvodnje in trga. Ukrepi, s katerimi se neposredno nadzorujejo cene in njihovo predpisovanje, se v pogojih tržnega gospodarstva sprejemajo le izjemno, kot skrajna možnost. Načeloma je tak način upravičen le v dejavnostih, kjer zaradi njihove narave tržne zakonitosti ne morejo biti regulator njihovega delovanja in razvoja. Komisija v izhodiščih poudarja, da je v naših pogojih potrebno izkoristiti odpiranje notranjega trga pozitivnim vplivom svetovnega. Zato bi morali zavrniti vse, kar onemogoča učinkovito delovanje jugoslovanskega trga, ne samo kot trga blaga in deviz, ampak tudi kapitala, dela in znanja. Samoupravna organiziranost združenega dela Nastanek temeljne organizacije združenega dela je treba prepustiti odločitvam delavcev samoupravnega podjetja. Zvezna zakonodaja (vključno z Ustavo) ne sme predpisovati strogih in obvezujočih pogojev, ki so nujni za organiziranje temeljne organizacije združenega dela. Narava poslovanja, ekonomske potrebe in motivi dela so dominantni kriteriji samoupravnega organiziranja temeljne organizacije znotraj samoup- ravnega podjetja. To podjetje mora biti osnovni tržni in razvojni subjekt, ki prevzema tveganje za svoje poslovne odločitve. Edino samoupravno podjetje je samostojna, trajna in obvezna oblika organiziranja združenega dela, ki je predmet regulacije zakonodaje. Položaj temeljne organizacije in drugih delov podjetja pa je predmet samoupravne regulative. Delavski svet, ki je nosilec funkcij in odločitev, sprejema odločitve z večino glasov delegatov. Vsak konsenz pri odločanju v podjetju je treba opustiti. Kadrovska politika naj bo izključno v pristojnosti podjetja. O ekonomskih odnosih s tujino Na področju ekonomskih odnosov s tujino je nujen prehod na trajne rešitve sistema in politike, ki so definirani z odredbami zakona iz leta 11985. Za spremembe na tem področju niso potrebni večji posegi v zakonsko regulativo. Predvsem je pomembno omogočiti, da se jugoslovanski devizni trg poveže z institucijami evropskih deviznih trgov, tako da bi se lahko naslonilo na obstoječe ekonomske mehanizme medsebojne pomoči in varnosti. Uspeh je odvisen od zagotavljanja trajne rasti izvoza, ki bi moral biti bistveno bolj kvalite- ten. Preusmeriti pa se moramo tudi k vlaganjem tujih partnerjev v naša podjetja, o čemer smo že nekaj napisali. Nekatere države, tudi vzhodne, ki imajo s tako prakso že nekaj izkušenj, so pokazale na uspešnost takega odpiranja. Kako smo gospodarili POSLOVNI POKAZATELJI V MESECU SEPTEMBRU 1988 PROIZVODNJA Plan proizvodnje je bil po količini dosežen 89 %, vrednostno pa 83 %. Procent izvršitve količinskega plana proizvodnje po TOZD je bil sledeč: TOZD Frite 104 %, TOZD Posoda 86 %, TOZD Radiator 72 %, TOZD Odpreski 100 %, TOZD Kontejner 87 %. Procent izvršitve vrednostnega plana proizvodnje po TOZD je bil sledeč: TOZD Frite 100 %, TOZD Posoda 73 %, TOZD Radiator 74 %, TOZD Kotli 139, TOZD Odpreski 137 %, TOZD Orodjarna 124%, TOZD Kontejner 116%, TOZD Vzdrževanje 100 %, TOZD ERC 108 %, TOZD SIT 95 %. PRODAJA Plan externe prodaje je bil 118%. OSEBNI DOHODKI Povprečni neto OD na uro je bil v mesecu septembru 3.422.14 din. Ali res ne gre drugače? Čeprav si prizadevamo ustaliti naše gospodarjenje z odpravljanjem napak, še vedno izstopajo razne nepravilnosti in malomarnosti, ki smo jih leta nazaj gledali skozi prste, misleč, da bodo prenehale spontano, tako kot so se neopazano vrinile v naše delovne navade. Res je, da gre za nepravilnosti, ki bi jih bilo treba obešati na veliki zvon, saj so le drobec v življenju naše delovne organizacije, vendar pa je zaskrbljujoče to, da se v enaki obliki in razsežnosti ponavljajo v večini naših temeljnih organizacij. Parkiranje je še vedno ena izmed naših odprtih ran. V pripravi je nov red parkiranja pred tovarno, s katerim bomo delavci izgubili »pravico« postavljati vozila kjerkoli. »Divja« parkirišča na površinah okoli tovarne, predvsem pa na dovoznih poteh povzročajo vsakodnevno nemalo hude krvi internemu tovarniškemu prometu, pa tudi službi zavarovanja, zato je ureditev na tem področju nujna. Zaradi naše discipline pa največkrat nimajo kje parkirati tudi naši poslovni in drugi partnerji. Med pozabljene predmete ob hali za proizvodnjo kontejnerjev sodi tudi tale profilirana pločevina. Tudi njo je zob časa že hudo načel. Tale večvretenski vrtalni stroj je še pred leti dobro služil svojemu namenu. Z ukinitvijo proizvodne linije težkih koles pa je bil stroj izločen iz proizvodnje. Sedaj sameva na robu skladiščne hale pri »superfosfa-tu« in kaže precej žalostno podobo. Mogoče pa bi ga lahko še uporabili v kakšnem drugem delu proizvodnje ali pa vsaj prodali? Morda tudi kam drugam kot v staro železo... Le kdo bi vedel, kakšna bo nadaljnja usoda teh peči, ki so bile očitno že uporabljene in kažejo pred radia-torsko halo kaj žalostno podobo. Material na sliki je mogoče še uporaben, vendar leži zavržen ob radiatorski hali. Če pa to ni več, bi morda veljalo vsaj očistiti okolje, ali ne? Razmetane kovinske in lesene palete na naših dvoriščih niso osamljen pojav. Medtem, ko jih v nekaterih TOZD hudo primanjkuje in za drag denar kupujemo nove, pa jih v drugih TOZD očitno ne potrebu- jejo. Koliko materiala oplemenitenega z delom in energijo je šlo v nič? Pričujoča fotografija je nastala na dvorišču radia-torske hale. V paletah so emajlirani elementi (stene, pokrovi) emocentrala 23, ki zaradi takšnih in drugačnih sprememb niso več primerni za vgradnjo in so ostali na zalogi, ter bodo po vsej verjetnosti ro- mali na odpad. Še en primer kako danes ne vemo kaj bomo delali jutri. Kontejnersko tehniko štejemo za enega najpomembnejših dosežkov novejše dobe na področju transporta, ki pa ima žal eno veliko napako in sicer, da so za razvoj sistema potrebne velike investicije. Žal se tega v naši DO ne zavedamo, saj verjetno drugače ne bi dopustili, da nam na tovarniškem dvoriš- ču propada kar cela vrsta dragih kontejnerjev. Porušena ograja ali pa luknja v njej. Nič nenavadnega, se pač zgodi boste dejali. Na žalost pa je takšnih dejanj v naši DO toliko, da so jim naši vzdrževalci komaj kos. Ob steni skladišča TOZD Radiatorji se že dalj časa nahajajo tudi tele peči. Ali bodo kdaj dodelane in služile svojemu namenu? Ventilator z elektromotorjem so delavci, ki so ga od-montirali, »vskladiščili« kar na prostem med radia-torsko in soko halo. Ventilatorja verjetno ne bo nihče ukradel, za elektromotor pa je veliko vprašanje, če bo še na svojem mestu, v trenutku, ko bo ta fotografija objavljena. Verjetno bo današnji članek doživel vrsto različnih komentarjev, še posebej pri »prizadetih«, vendar kakršnikoli bodo, opravičila za takšna malomarno opravljena dela, takšna neodgovorna dejanja, o katerih smo pisali in objavili fotografije, ni. Vse to, kar smo objavili, so le kamenčki v mozaiku gospodarjenja naše delovne organizacije. Upamo lahko le, da bo v prihodnje takšnih negativnih pojavov vse manj in da bomo lahko v eni prihodnjih številk zapisali tudi kaj bolj vzpodbudnega oz., da se stvari premikajo na bolje. Z malo truda bi lahko dosegli lepši videz našega okolja. TOZD Kontejner uredili poseben poligon, na katerem skladiščijo vse, kar smatrajo, da pri svojem delu ne rabijo več. Ali je res vse to neuporabno? Pobegi preko ali skozi ograjo so že kar vsakdanja praksa nekaterih naših sodelavcev. Velikokrat jim uspe, de odidejo in se vrnejo neopaženi (saj jih očitno predpostavljeni na delovnem mestu ne pogrešajo), velikokrat pa se njihov izlet konča s sprejemom varnostnika oz. na disciplinski komisiji. Devetindvajsetega septembra je bil ob vrnitvi preko ograje deležen takega sprejema tudi delavec TOZD Radiatorji, Tomi K. 01 MU «■■■ pi i«-uuef amv, i/i o skupnimi močmi le nekako premagali težave, ki so nas zadele, pa si nekateri naši sodelavci najdejo in uredijo primerno počivališče in kjer lahko v miru tudi kaj preberejo. Ob tem se lahko vprašamo kaj počnejo njihovi nadrejeni, da jih ne pogrešajo na delovnem mestu. Na robu dvorišča TOZD Kontejnerji ob Bežigrajski cesti so delavci TOZD očitno že pred leti »pozabili« kolute trančnega železa, saj jih je korozija že dodobra načela. Polovica zadnjega mosta, izdelek, ki ga v naši TOZD Odpreski izdelujejo za potrebe TAM. Izdelki, očitno ne ustrezajo kriterijem o kakovosti. Pozabljeni od vseh, shranjeni med radiatorsko in soko halo pa čakajo ... Skladišče kartonske embalaže. Je že res, da teorija v zvezi z optimalizacijo zalog uči, da skladiščenje povzroča stroške, zaradi česar je potrebno s tega stališča držati zaloge na čim nižjem nivoju. Vendar je za ta nivo potreben tudi »občutek« ... mtmm Posnetek ni nastal na pred časom končanem iraš-ko-iranskem bojišču, temveč na dvorišču TOZD Od-preskov in avtokoles. V TOZD-u sicer pravijo, da so naročilo za popravilo zidu oziroma stene »soko« hale, v kateri skladiščijo orodja, poslali v TOZD Vzdrževanje že pred tremi meseci, vendar... NASI JUBILANTI V LETU 1988 Nagrajenci za dolgoletno delo V naši delovni organizaciji je že tradicija, da jubilejne nagrade in priznanja za 10, 20, 30 in večletni jubilej podeljujemo na slavnostnem srečanju v dneh pred rojstnim dnevom naše domovine - 29. novembrom. Tudi letos bo tako. Zaradi tega objavljamo seznam vseh naših sodelavcev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej. Vsi, ki letos praznujete delovni jubilej, ga praznujete nedvomno v enem izmed najtežjih let po vojni, v času, ko je celotna naša družba v izredno težkem položaju. Vendar pa zgodovina nesporno dokazuje, da so se naši narodi, naši delovni ljudje in občani vedno znali boriti in uspešno premagovati vse težave, pa naj so te prišle od zunaj ali znotraj. Tako verjamemo, da bomo zmagali tudi v tej bitki, saj so naši narodi in naši delovni ljudje še vedno sami sposobni premostiti in razrešiti težavne razmere. Vsem delovnim jubilantom leta 1988 iskreno čestitamo, obenem pa naprošamo, da v primeru, če je kdo izostal s seznama, oz. če gre za kakršnokoli nejasnost v zvezi s praznovanjem delovnega jubileja, to sporočite v oddelek kadrovske evidence, soba 16 (int. telefon 633) do 18. novembra 1988. TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA 30 let 1. TRČEK Franc + 25 25 let 1. TRČEK Franc + 30 2. VODIŠEK Franc 20 let 1. DEČMAN Marija 2. GABER Ivan 3. PANGERL Veronika 4. VOK Konrad 5. ŽNIDAR Frančiška 10 let 1. LATIFI Avduš 2. LJUBOJEVIČ Cvetko TOZD ORODJARNA TOZD FRITE 30 let 1. MAJCEN Ivan 25 let 1. KEBLIČ Ivan 2. LIPOVŠEK Jože 20 let 1. PEZDEVŠEK Ignac TOZD POSODA 35-40 let 1. ČAKŠ Marija 2. GOBEC Štefan 3. KOŠTOMAJ Jože 4. KOŠTOMAJ Slavko 5. KUDER Ana 30 let 1. ŠIBANC Ivan 2. ŠOLINC Ivan 3. ČANDER Jože 4. BOROVNIK Marta 5. CERINŠEK Marija+ 25 6. DOLAMIČ Ivana 7. GABER Marija 8. GORIŠEK Štefka 9. JANIČIJEVIČ Frančiška 10. JEZERNIK Ferdinand 11. JURGEC Slava 12. KAČIČNIK Emil 13. KAČIČNIK Franc 14. KERŠ Jože 10 let 1. GABER Anton 2. JOSIČ Mika 3. KOPRIVC Milena 4. SAMARDŽIČ Ana 6. PLANINŠEK Ivan 7. VEBER Gabrijela 8. VEBER Jožefa 9. VIŠNAR Ludvik 10. BAJEC Gabrijela 11. SAJOVIC Ivanka 15. KOŠTOMAJ Olga 16. KOTNIK Štefanija + 25 17. KOTOŠEK Jožica 18. KOVŠE Lambert 19. KRUŠIČ Franc 20. LIPOVŠEK Alojzija 21. MATKO Anton 22. MIJOŠEK Mirko 23. MILETIČ Frančiška 24. PILIH Olga 25. SLEMENŠEK Rozalija 26. TRATNIK Neža 27. UMEK Marija 18. JONKE Berta 19. KAČIČNIK Vesna 20. KNEZ Marija 21. KOLAR Josip 22. KOMPLET Frančiška 23. KOROŠEC Anton 24. KORPNIK Marija 25. KOTNIK Štefanija+ 30 26. KROPEČ Štefan 27. LEBIČ Jože 28. MERNIK Marija 29. PINTER Frančiška 30. POHOVSKI Josip 31. POLAJŽER Neža 20 let 1. ŠEGA Jožica 2. ŠOLENIČ Marija 3. BALS Marija 4. BAUER Ana 5. TEPEŠ Jolanda 6. BERNARD Dušan 7. BEZENŠEK Frančiška 8. BEZGOVŠEK Zlata 9. BRATINA Jožefa 10. GLUŠIČ Angela 11. GLUVIČ Mara 12. JELEN Darinka 13. JELENKO Majda 14. JEROVŠEK Silva 15. KOMPLET Olga 16. KORAŽIJA Marta 10 let 1. BENEDEJČIČ Srečko 2. BIZJAK Slobodanka 3. CAREVIČ Dragica 4. CIRMAN Branko 5. FERJAN Rozalija 6. GABER Jože 7. GAJIČ Nedeljko 8. GUČEK Bojan 9. KOCIJAN Jože 10. KONDIČ Juro 11. KOS Marija 12. KOS Tatjana 25 let 9. DIMEČ Milka 13. KRSNIK Stjepan 14. LEBIČ Roman 1. ŠIBANC Mihael 10. DOLAR Adolf 15. LIPAVEC Jože 2. ŠTRAJHAR Anica 11. FIJAČKO Štefka 16. LORBEK Ivanka 3. ŠTRK Marjan 12. GOLAVŠEK Marija 17. PALISLAMOVIČ 4. AHTIK Miroslava 13. GORJUP Vilma Nevenka 5. APAT Fric 14. HROVAT Janez 18. PETEK Rajko 6. ARZENŠEK Ana 15. JAKOVLJEVIČ Juro 19. PLANINČIC Dobrina 7. BEVC Anton 16. JELER Helena 20. POPOVIČ Vinka 8. CERINŠEK Marija + 30 17. JELER Zofija 21. PRELOŽNIK Janez 32. POŽEK Avgust 33. ROC Ljubica 34. SAJNKER Milan 35. SENEGAČNIK Jože 36. SMRKOLJ Stanislav 37. TURNIŠKI Ivan 38. VEBER Olga-Jolanda 39. VIDMAR Marija 40. VODEB Marija 41. VODUŠEK Ernest 42. ŽIBRET Rudolf 43. ŽOLNIR Štefanija 44. ROZMAN Franc 17. KOROŠEC Ida 18. KRALJ Marija 19. KRIVEC Nada 20. KUNDIH Viktor 21. LEŠEK Justina 22. LESKOVŠEK Martin 23. NAREKS Branko 24. OPRČKAL Ivana 25. RECKO Jože 26. ROZMAN Milena 27. SALAMADŽIJA llija 28. SLOMŠEK Marija 29. SMRKOLJ Pavel 30. UTRANKAR Ana 31. ŽLAUS Štefka 22. RAKOVNIK Marija 23. RAMOVIČ Fatima 24. RECKO Angela 25. STEVANIČ Milena 26. TOVORNIK Stanislav 27. URŠIČ Ivan 28. VERBOVŠEK Rozalija 29. VOUK Jakob TOZD ERC 20 let 1. BELUŽIČ Cvetka 40 let 1. VREČER Franc 30 let 1. KOROŠEC Franc 2. KRIVEC Jože 3. MULEJ Franc 4. SREBOČAN Adolf 25 let 1. KOS Radovan 2. PEČNIK Marija 3. PUŠNIK Marija 20 let 1. DOBRIŠEK Vasilij 2. KRAMER Maks 3. KUNST Franc 4. MLAKAR Miran 5. MUNIH Aleksander 10 let 1. ŠPES Franc TOZD KOTLI 30 let 1. ŠIBANC Alojz+ 25 2. ARČAN Franc 25 let 1. ŠIBANC Alojz + 30 2. BOBNAR Ivan 3. BUSER Stane 4. ROJC Magdalena 20 let 1. HOJNIK Marjan 2. ZAVŠEK Alojz 10 let 1. ROZEJ Miro 2. ŠKET Avgust 3. HLADIN Cvetko 4. KROŠELJ Boris 5. OJSTERŠEK Miran 6. PILKO Vincenc 7. ZAJKO Ivan 8. ŽAVSKI Janko 9. ČEPIN Roman 10. ERJAVEC Silvester 11. SELČAN Cvetka TOZD VZDRŽEVANJE-ENERGETIKA 40 let 1. ČATER Jože 2. JANEŽIČ Vili 3. ZAKOŠEK Marjan 30 let 1. FILKOVIČ Franc 2. GABER Mirko 3. JOŠT Danijel 4. LESKOVŠEK Ludvik 5. PETAN Marjan 6. PINTAR Anton 7. SKARLOVNIK Franc 8. TIEFENGRABER Jože 9. ZORKO Jakob 10. ZUPAN Stanko 11. ŽNIDAR Marjan TOZD RADIATORJI 35-40 let 1. STOJAN Štefanija 30 let 1. KROFLIČ Ana 2. MIJOŠEK Bernarda 3. NAPRET Frančišek 4. RAMŠAK Milan 5. RAZGORŠEK Franc 6. VIDEC Vendelin-Franc 7. ZUPANC Jože 25 let 1. ARHANIČ Stjepan 2. GAJSER Simon 3. GRAŠIČ Alojz 4. HORVAT Stanislav 5. HOSTNIK Viktor 6. KOVAČIČ Herman TOZD EMOKONTEJNER 30 let 1. BOŽIČNIK Julijana+ 25 2. JERMAN Pavel 3. LEBAN Ferdinand 4. LUGARIČ Štefan 5. SABADŽIJA Džuro 6. ŽNIDER Alojz 25 let 1. ČEPIN Marija 2. BARUKČIČ Ivica 3. BOŽIČNIK Julijana+ 30 4. BREMEC Ludvik 5. KLINC Franc 6. KOŠEC Vinko TOZD SERVIS IN TRGOVINA 30 let 1. GOSTEČNIK Ivana 2. JEVŠINEK Andrej 25 let 1. BORLAK Franc 2. KLANFAR Marko 3. KMECL Leopold 4. LENART Adolf 5. MURKO Franc 6. REPEC Franc 7. TELIČ Miroslav 8. FLIS Milan 9. REGORŠEK Franc 2. JURAK Anica 3. KENJALO Milan 4. KOŠIR Milan 5. NEMEC Alojz 6. PERKOVIČ Drago 7. ZUPANC Albin 10 let 1. EINFALT Božidar 2. MASTNAK Srečko 7. PRELOZNIK Milan 8. ZAGOŽEN Danijel 20 let 1. LESKOVŠEK Milena 10 let 1. ŠPILJAK Alojz 2. BENC Josip 3. MILIČ Zoran 4. RADOJKOVIČ Toplica 5. ŽNIDER Angela 6. TOVORNIK Jože 7. TOVORNIK Tone 20 let 1. HORVAT Emilija 2. VAVŽIK Josip 10 let 1. GOLOB Hedvika DSSS 35-40 let 1. ČERNELČ Danica 2. KOLENC Anton 3. KRAŠOVEC Jurij 4. MIHELIN Angelca 5. REJC Marjan 6. VODEB Justina 7. LOKOŠEK Danica 30 20 let 1. 1. PEŠAk Silvester 2. 3. 10 let 4. 1. ŠOLINC Marjan 5. C 2. KLINC Franc D. 3. REBERNIK Rudolf 7. o 4. SKALE Drago o. 9. 10. 11. 25 1. 7. LEŠEK Franc 2. 8. MARČEN Nada 3. 9. MEDLOBI Vinko 4. 10. PELC Alojz 5. 11. STANTE Matilda 6. 12. ZUPANC Jože+ 30 7. 8. 20 let 9. 1. ŠTURBEJ Rudolf 10. STOJAKOVIČ Milorad ZIDANŠEK Jožefa 11. KOŠTOMAJ Danijela 12. KOBALE Stanislav 13. KUKOVIČ Marija 14. LICHETENEGGER Herman 15. MAGDIČ Boris 16. MARKEŽ Edvard 17. PETROVIČ Ivan 18. PUDIČ Derviš 19. STAJNKO Vladimir 20. STRAŠEK Slava 21. TIEFENGRABER Helena 22. VENGUST Justina 23. ROMIH Franc 20 let 1. ANTLEJ Romana 2. GOLEČ Sonja 3. GROŠELJ Nada 4. JEVŠEVAR Vid 5. KAČIČNIK Marija 6. KERŠ Erika 7. KLENOVŠEK Viki 8. KNEZ Ivan 9. MIHELJAK Boris 10. NAGLIČ Jakob 11. ROJC Danica 12. ROMIH Angela 13. GRILANC Andrej 10 let 1. ČAKŠ Anton 2. ČOKL Brigita 3. BOVHA Saveta 4. BUČOVNIK Martina 5. DIMEČ Franc 6. GALIČ Tanja 7. GERATIČ Savinka 8. KOGOJ Bojan 9. KOLANDER Jože 10. KOŽELJ Iris 11. KUKIČ Rada 12. LUGARIČ Sladžana 13. MALGAJ Marjana 14. OGRAJENŠEK Marjana 15. PEŠEC Alenka 16. PETROVIČ Rajko 17. RODIČ Helena 18. STARČEVIČ Jela 19. SVETIČIČ Dušan 20. VERBOVŠEK Jolanda 21. ŽABERL Stanka 22. ŽGAJNER Marjana 23. FAZLIČ Jasim 24. PIŠEK Marija 25. SLAK Iztok AJDNIK Rafael DUKIC Peter JUBILEJNE NAGRADE 10 let 112.701 din 20 let 169.051 din 25 let zlati znak 56.350 din 30 let 225.401 din 35 let 225.401 din 40 let 225.401 din Rekorden obisk celjskega obrtnega mednarodnega sejma V času od 9. do 18. septembra je bil na Golovcu 21. mednarodni sejem obrti, na katerem je sodelovalo več kot 3.000 razstavljalcev. Letošnjo tradicionalno celjsko sejemsko prireditev je obiskalo več kot 200.000 ljudi, kar je svojevrsten rekord in podatek, ki govori, da je obrtni sejem v Celju med najbolj obiskanimi tovrstnimi prireditvami pri nas. Tudi na letošnjem sejmu je bilo poskrbljeno za prodajo blaga, v katero se je vključila tudi naša delovna organizacija oz. naša TOZD Servis in trgovina ter zastopstvo Weis-haupt. Za zaupanje samozaupanje gre in V kriznih razmerah, ki se v vsej Jugoslaviji stopnjujejo in zaostrujejo v različnih pojavnih oblikah, smo delovni ljudje in občani Celja globoko vznemirjeni in nezadovoljni zaradi preveč počasnega odpravljanja slabosti na poti izhoda iz krize. Prebivalci SR Slovenije in pripadniki slovenskega naroda se v teh razmerah moramo opreti na zgodovinske pridobitve slovenskega naroda in ostalih narodov in narodnosti Jugoslavije, še posebej na program nacionalne in socialne osvoboditve, ki je bil uresničen z NOB in socialistično revolucijo ter potrjen na zasedanjih AVNOJ in v vseh povojnih ustavah SFR Jugoslavije. Opreti se moramo tudi na razmeroma dobre rezultate našega gospodarstva v jugoslovanskem in širšem mednarodnem prostoru in zavidljivo raven gospodar- Člani občinskega komiteja ZKS so na svoji seji v zadnjih dneh minulega meseca obravnavali delovanje osnovnih organizacij ZK in gibanje članstva v občinski organizaciji ZKS. Vsebina razprave je bila neposredno povezana s sedanjimi družbenopolitičnimi razmerami v republiki in državi. Ob tej pri- ske in družbene nadgradnje ter demokratičnih odnosov v družbi. Poudariti je treba tudi našo stalno solidarnost z drugimi republikami in pokrajinama, izraženo v najrazličnejših oblikah gospodarske in družbene pomoči, posebej manj razvitim. V razmerah naglega razvoja iz industrijske v poin-dustrijsko družbo smo zlasti v SR Sloveniji izdelali in sprejeli razvojno strategijo, ki smo jo izrazili v zasnovi treh prenov - gospodarske, politične in prenove zveze komunistov. Odgovorne na zahtevna razvojna vprašanja smo našli v bogastvu izkušenj razvitih družb in ekonomij, ki presegajo državne, politične in nacionalne meje, zato se tudi mi upiramo vsem izrazom nacionalne ozkosrčnosti in samozadostnosti. Hkrati pa nasprotujemo vsiljevanju drugih razvojnih modelov, ki so v nasprotju z razvojno ložnosti so podprli CK ZKS in privrženost sklepom minule konference ZKS ter odločnejše akcije v vseh okoljih za uresničitev že sprejetih odločitev na zadnjih sejah CK ZKS. Hkrati so v imenu celjskih komunistov zahtevali, da se CK ZKS in predsedstvo SR Slovenije odločno zavzemata za po- stopnjo naše družbe in z metodami in cilji gospodarske in družbene prenove. Slovensko politično vodstvo je z dosedanjim delom zagotovilo omenjene primerjalne prednosti v gospodarskem in družbenem razvoju ter zagotovilo in v najširši javnosti preverilo strategijo nadaljnjega družbenega razvoja. Zato mu lahko izrazimo zaupanje tudi v trenutkih, ko je na preizkušnji varovanje te razvojne družbene strategije in je ogrožena že izborjena suverenost in enakopravnost SR Slovenije in slovenskega naroda v Jugoslaviji. Predsednica OS ZSS Celje Majda Meštrov Predsednik OK SZDL Celje Slavko Pezdir ZKS jasnitev celotnega ozadja političnih dogajanj v Sloveniji. Centralnemu komiteju ZKS so tudi sporočili, da celjski komunisti obsojajo naraščajoče, neobjektivno in nepošteno kritiziranje slovenskih funkcionarjev, ki poskušajo pomiriti pregreto politično stanje v državi. ZVEZA KOMUNISTOV Podpora usmeritvam CK Veliki in mali Večen očitek prizadevanjem po uvajanju podjetništva se opira na mnenje, da so velika podjetja vendar steber vsakega gospodarstva. To je delno res, a s pristavkom, da velikih poodjetij pri nas nimamo. Velika bi bila podjetja, ki bi bila velika tudi z vidika svetovnega gospodarstva, kar pomeni, da bi se bila vanj sposobna uspešno vključiti. Naša velika podjetja niso te vrste, velika so samo po številu zaposlenih. Podrobnejši pregled velikih podjetij v tujini in iskanje odgovora na vprašanje, kaj jim omogoča njihovo velik\konkurenčnost, pokaže, da gre za zelo specializirana podjetja, povezana z množico kooperantov. Prav dejstvo, da se med kooperanti razvije konkurenca, znižuje stroške. V nemškkpokrajini Baden - Württemberg se iz tovarn Mercedes, Porsche in BMW napaja 80 odstotkov državnega proračuna, to pa ne bi bilo mogoče, če ta velika podjetja ne bi sodelovala s skoraj nepregledno množico malih, ki jim omogočajo in povečujejo konkurenčno sposobnost na zunanjem trgu. Zato so mala podjetja pri tehnološkem kreiranju velikega obsega tako pomembna, naša velika podjetja, ki si z njimi ne pomagajo, pa na svetovnem trgu tako nebogljena. 12. BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA Od 3. do 24. oktobra je bila Ljubljana gostitelj razstave dobrih industrijskih izdelkov, ki jih je izmed številnih prispelih iz domovine in sveta za tokratni bienale industrijskega oblikovanja izbrala mednarodna komisija. Na tej prireditvi je sodelovala tudi naša delovna organizacija in sicer z novim ekonom loncem, ki ga je oblikoval naš sodelavec iz razvojne službe Mirko Knez. Kljub temu, da nismo prejeli nagrade za razstavljeni izdelek, pa smo lahko zelo zadovoljni, saj v tako močni konkurenci že sama uvrstitev oziroma predstavitev na bienalu izredno veliko pomeni. SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI RAZBREMENJEVANJE GOSPODARSTVA Prilagajanje programov družbenih dejavnosti zakonsko dovoljeni višini sredstev v letu 1988 - V okviru »majskih ukrepov« za konsolidacijo gospodarstva in znževanje inflacije, je bil sprejet tudi zakon za omejevanje družbene porabe, s katerim je bil določen najvišji možni nivo sredstev za proračunsko porabo in delovanje družbenih dejavnosti. S tem zakonom je bil podrobno opredeljen način izračuna dovoljenih sredstev in sprejeto določilo, da v kolikor združena sredstva v posameznem mesecu presegajo dovoljeno raven, ta sredstva Služba družbenega knjigovodstva blokira na posebnem računu, tako da jih ni mogoče uporabiti v družbenih dejavnostih, niti niso na razpolago gospodarstvu. Ker je v povprečju v Sloveniji za obdobje prvih osem mesecev bilo ocenjeno, da bo takšnih presežkov relativno veliko in ker zaradi visoke inflacije čedalje bolj pada realna raven osebnih dohodkov zaposlenih, je bila dana pobuda, da se takoj (ob koncu septembra) pristopi k znižanju prispevnih stopenj, tako da presežki ne bi nastajali in da bi se ob z zakonom omejeni višini bruto osebnih dohodkov na ta način povišali neto osebni dohodki. Kljub temu, da v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti ni prihajalo do presežkov sredstev v primerjavi z zakonom, smo na podlagi predvidenih gibanj osebnih dohodkov do konca leta ocenili, da ob dosedanjih prispevnih stopnjah bi do konca leta zbrali za 0,7 % več sredstev kot je dovoljeno, zato smo predlagali s 1. oktobrom 1988 znižanje prispevnih stopenj za 0,21 % od bruto osebnega dohodka in za 0,1 % iz dohodka organizacij združenega dela. Zavedamo se, da ta korekcija ne vpliva bistveno na višino osebnega dohodka delavcev, vendar bo ob hkratni enaki uskladitvi prispevnih stopenj republiških samoupravnih interesnih skupnosti in morebiti tudi drugih obveznosti iz bruto osebnega dohodka učinek znatnejši in s tem dosežen namen celotne akcije. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE Tek proti času 53 mladih tekačev iz Celja je 11. septembra teklo v Kranju na letošnji svetovni akciji TEK PROTI ČASU - ŠPORT AID 88. V tej akciji, ki se je tega dne, v 114 državah po vsem svetu, začela ob 17. uri, so stekli milijoni za spremenjeni svet. Letošnja akcija se ni omejila zgolj na afriško celino. Zajela je vse otroke sveta, ki so potrebni pomoči. Kar je bilo poprej z združenimi močmi narejenega za Afriko, skušajo zdaj storiti tudi za druge celine. Vsako leto umre zaradi revščine 15 milijonov otrok. Geslo letošnje akcije je bilo: Lahko vplivamo na svet, v katerem živimo. Spremenimo ga! Gasilci so tekmovali Štiriindvajsetega in petindvajsetega septembra so gasilci Celja in okolice merili svoje moči in sposobnosti na občinskem tekmovanju. Med tekmovalci so bile tudi tri ekipe našega industrijskega gasilskega društva in sicer dve iz celjskih TOZD in ena iz TOZD Tovarna energetske opreme Šentjur. Ekipa veteranov (člani nad 50 let) je osvojila solidno 5. mesto, ekipa TEO Šentjur 3. mesto, ekipa celjskih TOZD pa je bila prepričljivo najboljša in je seveda zasedla 1. mesto. Kriza zahteva drugačen sindikat, še bolj pa ga potrebuje delavec V drugi polovici septembra je bila v Ljubljani 34. seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je obravnavala več pomembnih vprašanj. Med temi je bil operativni program delovanja organizacij in organov ZSS pri uveljavljanju usmeritev razširjene seje republiškega sveta ZSS, predlog predsedstva, RS ZSS za razbremenitev dohodka in osebnih dohodkov, predlog nekaterih ukrepov za ublažitev pritiskov na življenjsko raven delavcev, predlog za spremembo zakona o plačah, predlog za najnižji osebni dohodek 453.000 dinarjev, sindikalno članarino in stališča in sklepe v zvezi z reševanjem problematike tozda Delavska enotnost. Predlog operativnega programa je bil predtem na regionalnih posvetih s sindikalnimi aktivisti dobro ocenjen. V njem so zapisana najbolj aktualna vprašanja, ki danes tarejo delavce, ponuja pa tudi rešitve in po svoje oži doslej vse preveč razvejano fronto sindikalnega dela in jo usmerja na glavna področja. V ospredju je povezava med gospodarsko reformo, položajem delavca in vlogo sindikata, pri čemer je seveda delavec v žarišču tega delovanja. Za naše družbene razmere ta čas je značilno, da se nezadovoljstvo ljudi iz dneva v dan povečuje in je vse večje nezaupanje tudi v vodstva in organe ter institucije političnega sistema. Zaradi padanja realnih osebnih dohodkov, ki je preseglo že vse meje, še bolj pa nestrpnosti ljudi, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma, so stavke že skoraj vsakdanji pojav, saj poskušajo delavci na ta način spraviti s svojih ramen bremena krize. Sindikat je tokrat odločen, da spremeni sedanje stanje in ravno operativni program, oziroma njegovo izvajanje, naj bi pokazalo v pravi luči in na vsakem koraku, na čigavi strani je sindikat. Sindikalni funkcionarji morajo biti zato nenehno v ospredju dogajanj in pri uveljavljanju delavskih zahtev, po drugi strani pa morajo biti tudi pripravljeni in sposobni zavarovati vsakogar, ki se bojuje za takšno politiko. To pomeni, da bosta potrebna za te spopade pogum in odločnost, da sta kompromisar-stvo in politika dveh obrazov samo še preteklost. Kriza, takšna kot je, zahteva drugačno vlogo sindikata. Zato je potrebna njegova prenova, zategadelj pa je tudi življenjsko pomembno, da v sindikatih kar najhitreje odpravijo pasivnost članstva, organov in organizacij, pa tudi samega vodstva. To naj ne bi bil klic v sili, temveč stvarnost, ki zahteva drugačen sindikat, še bolj pa potrebuje svoj sindikat delavec, kajti če tega ne bo storil ta sindikat, se bo našel kdo drug namesto njega. Tudi operativni program odvisen od rezultatov dela Glavne naloge iz operativnega programa za delovanje sindikatov zajemajo razbremenjevanje gospodarstva, racionalizacijo družbene nadgradnje, oblikovanje predlogov za določanje zajamčenega osebnega dohodka in sprotno valorizacijo najnižjega osebnega dohodka, s tem v zvezi pa takojšnjo uveljavitev najnižjega osebnega dohodka v višini 453.000 dinarjev. To seveda pomeni, da je tak osebni dohodek možno zagotoviti samo z delom oziroma z rezultati dela, zato pa si bo sindikat prizadeval povsod tam, kjer tega ne bodo mogli uresničiti: Treba bo tudi pripraviti merila za določanje oziroma ugotavljanje, kateri delavci so tehnološki ali ekonomski presežek, opredeliti aktivnosti za zagotavljanje socialne varnosti delavcev, spremljati izvajanje ukrepov in dajati pobude za dograjevanje teh ukrepov. Pri tem je treba pripraviti predlog dodatnih virov sredstev, s katerimi bo moč reševati materialne in socialne probleme delavcev, posebej pa pripraviti osnove za oblikovanje tako imenovanega sindikalnega sklada, kjer bi združeval del sredstev sindikalne članarine in drugih virov. Novo vlogo sindikata tudi zakonsko opredeliti Prav tako bo treba v kratkem dodelati vsa še nejasna vprašanja v zvezi s stavkami, predvsem na pobudo sindikata, da bi to področje opredelili tudi zakonsko. Skladno s predvidenimi spremembami gospodarskega in političnega sistema bo treba sprejeti tudi idejnopolitična izhodišča za opredelitev nove vloge sindikata in dograditev strategije njegovega delovanja v novih pogojih, ki mu bo zagotavljala neodvisnost, samostojnost, strokovnost in večjo učinkovitost. Pri tem bo treba na novo opredeliti tudi vlogo republiških odborov sindikatov dejavnosti kot ustanovitvenega elementa Zveze sindikatov Slovenije, vključno z opustitvijo sedanjih togih oblik organiziranosti republiških odborov sindikatov dejavnosti in z metodami in načini dela v republiške odbore sindikatov dejavnosti vključiti znanje in stroko. Proučiti bo treba organiziranost proizvodnih tekmovanj s ciljem, da se ukinejo vsakoletna proizvodna tekmovanja in se leta organizirajo na daljši rok, vsebinsko pa se prilagodijo novi tehnologiji, uvajanju novih znanj in prispevanju k boljši strokovni usposobljenosti delavcev, ki se jih udeležujejo. V zvezi z uresničevanjem programov dela organov in organizacij ZSS bo treba proučiti tudi pobudo za spremembo delitve sindikalne članarine med posameznimi ravnmi sindikalne organiziranosti. Vzpostaviti uspešno obveščanje, zmanjšati obremenitve dohodka in prispevke Posebne naloge si je zastavil sindikat tudi na področju informiranja. V operativnem programu je zapisano, da je treba zgraditi učinkovit sistem medsebojnega informiranja v Zvezi sindikatov Slovenije - od članstva k ZSS in obratno, s posebnim poudarkom na Delavski enotnosti in glasilih OZD ter z ofenzivnim nastopom v sredstvih javnega obveščanja. Posebne naloge čakajo sindikate na področju razbremenjevanja dohodka in osebnih dohodkov. Dejstvo, da zgolj osebni dohodki delavcev ne morejo nositi bremena stabilizacije gospodarstva, je narekovalo sprejetje nekaterih zahtev sindikatov. Predsedstvo republiškega sveta je zahtevalo od Izvršnega sveta SR Slovenije, da zagotovi vsaj 20% nižje prispevke za SLO in DS, da odpravi republiški davek iz osebnega dohodka in spodbudi akcijo za znižanje občinskih davkov iz osebnih dohodkov in da se do konca sredjeročnega obdobja ustavi plačevanje prispevka za zaklonišča. V občinah in regijah naj bi se sindikati zavzemali za zniževanje prispevkov za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, za skupno komunalo in varstvo pred požari, znižanje prometnih davkov na nekatere gradbene in izolacijske materiale in znižanje nekaterih prispevkov stopenj v gospodarski infrastrukturi. Spremeniti intevencijski zakon o omejitvi OD Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je tudi zahtevalo, da se takoj spremeni intervencijski zakon tako, da bo omogočil motivacijo v OZD, kjer dosegajo dobre rezultate poslovanja, hkrati pa tudi spremembe in dopolnitve pravilnika za uveljavljanje intervencijskega zakona v tem smislu, da se obračunani osebni dohodki v OZD po zaključnem računu upoštevajo za lanskoletno maso sredstev za osebne dohodke in odpravijo nestimulativni in omejevalni učinki zaposlovanja kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Slovenski sindikati prav tako odločno zahtevajo, da se pri razporejanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke od 1. januarja 1989 uveljavijo družbene usmeritve soodvisnosti osebnih dohodkov in akumulacije v okviru doseženega dohodka in rezultatov gospodarjenja, ne pa administrativne intervencijske rešitve. Sindikat zastavlja, torej, svoje delo na taki osnovah, ki bodo dajale rezultate, koristne članstvu, torej delavcem, pri čemer se v polni meri zaveda, da bodo ljudje za svojo vzeli pač tisto družbenopolitično organizacijo, ki jim bo dala, kar hočejo in kar jim pripada. Zatorej se mora sedaj začeti v vseh organih in organizacijah ZSS postopek za izvajanje sprejetih nalog, pri tem pa morajo biti sindikalni delavci močni in vztrajni, četudi bo delo težko. Sindikat si bo prizadeval, da bo delavec zaslužil več, kot samo za socialni kruh ... »s SWC Igre spretnosti v počastitev praznika KS Gaberje V počastitev praznika KS Gaberje je TVD Partizan Gaberje organiziral 8. septembra tradicionalne igre spretnosti. Sodeloovale je 7 ekip iz delovnih organizacij Klima, Cinkarna, Merx - Blagovni center, Kovinotehna, Avto Celje, EMO in ekipa TVD Partizan Gaberje. Tekmovanje je potekalo v štirinajstih disciplinah in sicer v skokih z mesta, dvigovanju trupa, sklecah, plezanju na drog, namiznem tenisu, pikadu, podiranju kegljev, igranju malega nogometa v gumijastih škornjih, vlečenju vrvi, spretnostni vožnji s kolesom, hoji na hoduljah, streljanju ter spretnosti z ruskim kegljiščem. Naša ekipa se na igrah ni preveč odrezala. Krivdo za to velja iskati predvsem v prepoznem obvestilu o igrah, oziroma njenih propozicijah, zaradi cesarje bila ekipa sestavljena zadnji hip in sploh ni bila uigrana. Dan pred igrami spretnosti je potekal turnir v odbojki za moške in ženske. Nastopili smo z obema ekipama, ki pa sta bili nepopolni in oslabljeni. Moški so kljub temu osvojili II. mesto, ženske pa so žal klonile že v predtekmovanju in zasedle 6. mesto. FRANČEK KNEZ SPET MED NAMI V začetku meseca oktobra se je iz Indije vrnil naš sodelavec Franček Knez. S prijatelji je v Indijskem predelu Himalaje v izredno težkih razmerah preplezal jugovzhodno steno Meruja. V tej steni so preplezali kar dve smeri in sicer eno 7. in drugo 8. težavnostne stopnje. Prav ta smer pa je tudi najtežja, kar jih je bilo kdajkoli preplezanih v tem predelu. Več o doživljajih Frančka in prijateljev s poti po Indiji pa boste lahko prebrali v naslednji številki našega glasila. Kegljavke četrte v Evropi V Bolzanu v Italiji je bilo od 5. do 9. oktobra finale evropskih državnih prvakov v kegljanju za moške in ženske ekipe. Žensko kegljanje je na tem tekmovanju zastopala ekipa KK EMO, kot državni prvak. Že pred odhodom na to tekmovanje so bili v klubu zmerni optimisti, saj so se zavedali, da bodo nastopili v izredno močni konkurenci. Medtem, ko so naše kegljavke dobro opravile prvi nastop in se uvrstile v finale, za drugouvrščeno ekipo so zaostale samo osem kegljev, pa so tam imele precej smole, saj so zdrsnile na nehvaležno četrto mesto. Kljub temu pa smo z doseženim rezultatom naših kegljavk lahko zadovoljni, saj je bil dosežen v hudi konkurenci, saj so v posameznih ekipah nastopile številne članice državnih reprezentanc. Cestna dirka ob zaključku kolesarske sezone Kolesarska sekcija RŠD EMO je skupaj s kolesarskimi zanesenjaki iz TOZD Radiatorji 8. septembra organizirala interno tekmovanje v cestno hitrostnem kolesarjenju. Zanimanje za cestno dirko je bilo kar precejšnje, saj se je za start prijavilo kar 19 kolesarjev. Organizirali smo časomerilce, pa tudi na sodnike nismo pozabili. Tekmovalna proga je bila dolga 32 kilometrov. Start je bil v Celju, na Lavi, na koncu Čopove ulice, nato pa je pot vodila preko Lopate, Grmovja, Pirešice, Črnove, Dobrne in Vojnika do cilja, ki je bil na domu našega sodelavca Perkovič Draga na Prekorju. Start je bil ob 15. uri popoldan. Napetost na startu je bila velika. Nervoza tekmovalcev je obetala, da bo na progi nekaj ostrih dvobojev. Kos - Jurc, Planko - Lampret, Audič - Smeh, Kerš -Dojer in Perkovič - Gregorčič, so bile dvojice, ki so si grozile »z obračuni«. »Vrhovni« sodnik Košir Milan in časomerilec Kavčič Matjaž sta tekmovalce spuščala na progo v razmaku ene minute. Takšen start je bil na zahtevo samih kolesarjev, saj je preprečeval slabše pripravljenim kolesarjem vožnjo v zavetju boljših, zaradi česar je bilo tekmovanje tudi regularnejše. Odlazek Stanko je imel na skrbi, da ni kdo »prestopil« ali »ušel«. Po startu Jurca, ki je bil na vrsti kot zadnji so se sodniki z avtomobiloom odpeljali po progi za kolesarji in kontrolirali regularnost dirke. Spotoma so pobrali na enem izmed vzponov še sodnika Mikša Manojla, na spustu proti Pirešici pa jih je presenetil Gostečnik Ivo, ki je bil hitrejši od njihovega avtomobila. Na cesti proti Velenju so sodniki opazili, da si je Audič Srečko priskrbel prepovedano vleko oziroma vožnjo v zavetju prijatelja Aca Ibraimova iz Aera. Srečko se je namreč dogovoril, potem ko je izvedel, da skupinskega starta ne bo, s prijateljem, da ga bo ta na določenem kraju počakal, nakar bosta vozila skupaj, oziroma bo on vozil v zavetrju. Kljub tej iznajdljivosti pa se je na koncu izkazalo, da sta se le nekoliko uštela in izbrala napačno taktiko, saj je bil vlečni zajec prehiter. Sodniki so za to »iznajdljivost« hoteli Audiča diskvalificirati, vendar pa so se po posvetu z ostalimi tekmovalci »omehčali« in mu priznali mesto, ki ga je privozil. Na klancu proti Dobrni so boljši tekmovalci že lovili nekatere slabše pripravljene kolesarje, ki so startali pred njimi. Tudi Kos je spoznal, da je Jurc boljši, bolje pripravljen. Skozi Vojnik in Škofjo vas je dirka potekala po pričakovanjih, prekorski klanec pa je bil za marsiko- ga še veliko bolj strm kot je v resnici. Na cilju v Prekorju sta imela Milan in Matjaž veliko dela s končnimi rezultati, saj so tekmovalci prihajali drug za drugim, za nameček pa so tisti, ki so si prej »grozili« z medsebojnimi obračuni, želeli čimprej zvedeti rezultat konkurenta. Tako je na primer Oto, ko je prišel na cilj najprej vprašal za Poldeta, ki je prišel na cilj pred njim. Sodnika s proge Stane in Miki sta imela na cilju posebno nalogo - pripravo hrane in pijače za izčrpane kolesarje. Poskrbljeno pa je bilo tudi za trajno ohranitev dogajanja na dirki, za kar je pridno skrbela Prezelj Nevenka z video kamero. Seveda pa ne moremo in ne smemo mimo gostiteljev Perkovič Draga in Danice, ki sta se izredno izkazala z odlične organizacijo zaključka, poskrbela pa sta tudi za vse kar sodi zraven. Izredno smolo pa je imel Lipar Zoran, ki je progo enostavno zgrešil in se nato izgubil. Po dobrih dveh urah pa je le (s težavo) našel Pre-korje in hišo gostiteljev, tako, da je zaključek tekmovanja na koncu le minil v polnem številu vseh sodelujočih. Uvrstitve tekmovalcev, oziroma rezultati so pokazali, da so nekateri, ki pred startom niso veliko govorili in hvalili svoje pripravljenosti, vozili zelo dobro in marsikomu zmešali načrte. No, na koncu smo bili vseeno vsi zadovoljni, saj nam je uspelo dirko izpeljati od začetka do konca brez zapletov oz. nezgod. V prihodnje pa se bomo trudili, da bo ta dirka postala tradicionalna in s še večjo udeležbo ljubiteljev kolesarjenja iz naše delovne organizacije. REZULTATI: 1. Jurc Rudi O : 53,37 2. Kos Črtomir O : 54,54 3. Ivančič Zmago O : 58,21 4. Smeh Srečko O : 58,44 5. Prezelj Miran O : 59,23 6. Brglez Slavko O : 59,51 7. Gostečnik Ivo 1 : 00,13 8. Audič Srečko 1 : 01,26 9. Perkovič Dragol : 02,03 10. Gregorčič Emil 1 :04,17 11. Planko Oto 1:06,27 12. Lampret Leo 1 :07,27 13. Govek Valentin 1 : 08,08 14. Vengust Miran 1 :10,16 15. Hostnik Martin 1 :15,52 16. Kerš Anton 1 :18,50 17. Potočnik Silvo 1 : 23,20 18. Dojer Marjan 1 : 27,24 19. Lipar Zoran 2:10,00 Črtomir Kos - naš prvi triatlonec Pogosto pišemo o športnih dosežkih naših sodelavcev, oziroma o njihovem sodelovanju na raznih športno-rekreativnih prireditvah, nismo pa še imeli priložnosti pisati o udeležbi katerega izmed naših sodelavcev na triatlonu. To priložnost nam je sedaj ponudil KOS Črtomir, naš sodelavec iz tehnološke službe, ki je sodeloval na drugem hmeljarskem triatlonu v Braslovčah. Črtomir, ki je sicer nam vsem bolj znan kot zagrizen kolesar, se je za to tekmovanje pripravljal kar precej časa in to zelo resno. Pozimi je nabiral kondicijo na Rogli, poleti pa si je za trening izbral otok Vis. Da ga je vse to precej stalo verjetno ni treba posebej poudarjati. To so dobro vedeli tudi njegovi najbližji sodelavci oziroma prijatelji Smeh Srečko, Lampret Leopold, Kavčič Matjaž in Jurc Rudi, ki so zbrali 15.000 din za startnino in ga prijavili za tekmovanje, ki je bilo 13. avgusta. Organizator tega tekmovanja je bilo društvo TRIATLET iz Čelja. Prva disciplina, v kateri je Črtomir nastopil, je bilo plavanje na 1500 metrov v Zov-neškem jezeru. Dosegel je čas 37 minut in 25 sekund. Veteran med celjskimi strelci, sicer pa naš sodelavec Štrajhar Jože nadaljuje z uspehi tudi v jesenskem delu tekmovanj. Tridesetega septembra je bil na občinskem prvenstvu veteranov na strelišču Griček z malokalibrsko pištolo »DRU-LOW« ponovno najboljši. Dva dni kasneje, v nedeljo, 2. oktobra se je udeležil republiškega prvenstva ve- Po plavanju je bilo na vrsti kolesarjenje. Prvotno je bila Črtomir KOS - naš prvi triatlonec, sicer kolesar z dušo in telesom. Po poklicu strojni tehnik, ki opravlja v tehnološki službi dela in naloge »zahtevno, projektiranje tehnoloških po- stopkov.« teranov v Ljubljani in z istim orožjem zasedel drugo mesto in osvojil srebrno medaljo. Oba rezultata prepričljivo dokazujeta, da je ta odlični strelec povsem upravičeno pri vrhu, v družbi najboljših z malokalibrsko pištolo. načrtovana proga dolga 60 kilometrov, zaradi izredne vročine pa jo je organizator skrajšal na 42 kilometrov. Črtomir je za to razdaljo potreboval 1 uro 46 minut in 38 sekund, kar v povprečju pomeni hitrost nekaj čez 23 kilometrov na uro. Po kolesarjenju so se tekmovalci pomerili še v teku na 13 kilometrov. Črtomir je progo pretekel v 1 uri, 11 minutah in 3 sekundah. Skupni čas našega prvega triatlonca je bil 3 ure 35 minut in 6 sekund, kar je bilo dovolj za 27. mesto med 35 uvrščenimi v kategoriji od 31 do 35 let. Omeniti velja, da je Črtomirja ob progi vzpodbujalo kar dvanajst naših kolesarjev, ki so sicer sodelovali tudi v organizaciji oziroma izpeljavi triatlona. Maraton Franja Rezultati naših kolesarjev na 7. kolesarskem maratonu FRANJA 22. julija 1988. Moški do 30 let: 97. mesto ZIMŠEK ANDREJ 4:08,37, 136. mesto ŠKOBERNE BRANE 4 :19,47. Uvrščenih 658 kolesarjev. Moški od 31-45 let: 101. mesto SMEH SREČKO 4:25,25, 117. mesto JURC RUDI 4:28,07, 134. mesto PREZELJ MIRAN 4 : 35,49,341. mesto AUDIČ SREČKO 5:22,50, 480. mesto PERKOVIČ DRAGO 6 : 05,38, 498. mesto GO-VEK VALENTIN 6:12,23. Uvrščenih 616 kolesarjev. Moški od 46-55 let: 42. mesto GOSTEČNIK IVO 4 :47,25, 30. mesto ŠKAPIN dr. RUDI 4 : 55,30, 103. mesto TOMINC IVAN 5 : 33,48. Uvrščenih 180 kolesarjev. Ženske od 30-45 let: 25. mesto VONČINA TANJA 8 : 00,00. Uvrščenih 27 kolesark. Interno prvenstvo EMO v tenisu Teniška igrišča v Dobrni so bila 30. septembra prizorišče dvobojev naših sodelavcev, ki so merili svoje moči na internem prvenstvu naše DO v tenisu. Nastopili so: Lobe Marko, Ivančič Zmago, Vidmar Dani, Pesar Miha, Pečovnik Andrej, Govejšek Janko, Lukman Janko, Travner Goran, Ratej Rihard, Javornik Vili, Dojer Marjan, Pongrac Anton, Jurše Robi, Petrič Tine, Gorenšek Janez, VVitmajer Franci in Škornik Igor. Naslednji dan, 1. oktobra pa so na igriščih RŠC Golovca potekali finalni obračuni. Naslov najboljšega na internem prvenstvu je osvojil Škornik Igor, na drugo mesto se je uvrstil Lobe Marko, tretji je bil Ratej Rihard in četrti Travner Goran. Od petega do osmega mesta pa so se uvrstili Petrič Tine, Pongrac Anton, Pečovnik Andrej in Pesan Miha. Štrajher nadaljuje z uspehi Osvojitev Vršiča je častna nagrada za vsakega kolesarja. Kar je za planince Triglav, je za kolesarje Vršič. Deseti »Juriš na Vršič» Ko prihaja jesen in ko se kolesarska sezona nagiba svojemu zaključku, pride na vrsto legendarni 1611 metrov visoki Vršič, eden najlepših visokogorskih prelazov v Evropi. Njegovih štiriindvajset serpentin, 811 metrov višinske razlike in vzponom od 8 do 18 % predstavlja nedvoumno eno najzahtevnejših oziroma najtežjih rekreativnih kolesarskih prireditev pri nas, čeprav je proga dolga »le« 12 kilometrov. Kar ja za planince Triglav, je za kolesarske privržence Vršič. To je tudi poglavitni vzrok, da se je kljub težavnosti tudi letos, 3. septembra zbralo v Kranjski gori preko 7000 kolesarjev iz vseh krajev Slovenije, mnogo pa jih je bilo tudi iz sosednje Italije in Avstrije, nekaj pa jih je prišlo celo iz Nemčije in Francije. Med to množico, ki je spodaj ob vznožju izpred hotela LEK družno krenila v jubilejni »Juriš na Vršič« je bilo mogoče videti tudi kolesarje, ki so nosili na dresih napis EMO, torej člane kolesarske sekcije športno rekreativnega društva naše delovne organizacije. Res da jih je bilo samo sedem, zatorej pa se lahko pohvalimo, da so vsi brez problemov prigonili na cilj, pri tem pa dosegli tudi zelo solidne, oziroma kar zavidljive uvrstitve. Rezultati: Moški od 31 do 40 let: 102. mesto KOS Črtomir 52,14,108. mesto BRGLEZ Slavko 52,34,118. mesto SELČAN Vili 53,47. Moški od 41 do 45 let: 20. mesto JURC Rudi 49,52, 26. mesto IVANČIČ Zmago 53,15. Moški od 46 do 50 let: 31. mesto dr. ŠKAPIN Rudi 55,04, 35. mesto GOSTEČNIK Ivo 56,02. Uvrščenih je 45 tekmovalcev. Najhitreje je progo prevozil 26-letni Simon Avšič, in sicer v času 36 minut in 9 sekund. Drobne zanimivosti STRELJANJE Rezultati v streljanju -spomladanski in jesenski del 1988 - ekipno in posamezno: Ekipno - ženske 1. Železarna 994 krogov 2. Obnova 906 krogov 3. Ingrad 860 krogov 4. EMO 456 krogov Ekipno - starejši člani 1. Ingrad 1374 krogov 2. Železarna 1356 krogov 3. EMO 1351 krogov Ekipno - člani 1. Ingrad 1399 krogov 2. Mesnine 1367 krogov 3. Metka 1319 krogov 13. EMO 638 krogov Posamezno - starejši člani 1. Seme Brani Železarna 354 krogov 2. Zatler Marko Ingrad 352 krogov 3. Štrajhar Jože EMO 348 krogov 5. Petrič Martin EMO 344 krogov Občinsko prvenstvo v balinanju Rezultati in vrstni red Na tekmovanju je nastopilo pet ekip, ena pa je sodelovanje_ odpovedala. Sodelovale so ekipa: Klima, Žična, Železarna, Kovinotehna in EMO. Tekma spomladanskega dela med ekipama EMO in Kovinotehna ni bila odigrana, ker ekipi nista prišli na tekmovanje. Rezultati jesenski del 88 EMO : Klima 11:9 Žična : EMO 6 : 13 EMO : Železarna 9:13 Kovinotehna - EMO 0:6 Lestvica jesenski del 88 1. Železarna 6 točk 2. EMO 5 točk 3. Kovinotehna 2 točki Končna lestvica 1988 1. EMO 11 točk 2. Železarna 10 točk 3. Kovinotehna 8 točk 4. Klima 4 točke 5. Žična 4 točke Iz računalnika v telefaks Prenos faksimilov (telefaks) je revolucioniral komunikacije, saj omogoča enostavno pošiljanje sporočil in dokumentov po vsem svetu. Toda za upoorabnike računalniških terminalov telefaks pogosto upočasnjuje komunikacijski proces. Najprej je namreč treba izpisati računalniški tekst in ga prevesti še v papirni zapis za telefaks. Obstoje že različni vmesniki, ki omogočajo pošiljanje sporočil neposredno z osebnega računalnika v telefaks. Britanska družba Systems and Telecoms ponuja tak vmesnik tudi za terminale velikih računalnikov. VMAFX je prirejen za IBM-jev VM/SP ali katerikoli kompatibilni sistem. Vsestranski teflon Dupontov razsikovalec, ki je leta 1938 prvi opazil spolzko belo snov v plinskem cilindru hladilnika, si gotovo ni predstavljal, da bi snov-teflon - lahko kaj koristila pri vesoljskih raziskavah, da o ponvah niti ne govorimo. Uporabnost teflona se še kar naprej širi. Verbatim, podružnica Eastman Kodaka, je odkrila, da teflonska prevleka ščiti računalniške diskete. Že rahel dotik lahko zbriše podatke z nezaščitne-ga diska. Družba pravi, da bodo njene nove prevlečene diskete za 15 odstotkov dražje od običajnih. Za varnejšo vožnjo Japonski avtomobilski gigant Nissan je izdelal napravo, ki naj bi voznikom omogočila spremljanje dogajanja na cestišču in lastne hitrosti hkrati. Model Silvia bo imel v vetrobranskem steklu vgrajen tekoči kristal, ki bo kazal hitrost avtomobila. Kristal bo viden le med vožnjo. Če bo za napravo dovolj zanimanja, pravijo v Nissanu, jo bodo še naprej razvijali, tako da bo kazala še druge podatke. Energija iz steklenice Na univerzi New South Walles v Sydneyu so izdelali akumulator, ki ga je moč polniti iz steklenice. Akumulator dela na podlagi nenehnih redukcijskih in oksidacijskih (»redox«) reakcij, v katerih kemikalije izmenjujejo elektrone in proizvajajo električni tok. Akumulator polnimo takok, da v celice nalijemo »nabito« vanadijevo raztopino. Raziskovalci pravijo, da bi bil akumulator uporaben za električne avtomobile. Robot predavatelj Velike svetovne firme kot IBM, General Electric in Sony pogosto uporabljajo robote za reklamiranje svojih izdelkov, govore na različnih seminarjih in celo za novinarske intervjuje. Roboti so izredno uporabni za debato o občutljivih temah, kot so religija in politika, trdi Robert Doornick, predsednik podjetja International Robotics. Velika pivovarna Stroh v ZDA na primer uporablja robote za pogovor o prodaji izdelkov s trgovci na drobno. Robota seveda daljinsko usmerja igralec, ki sedi med občinstvom. Vodi ga z malim ročnim računalnikom preko drobne tipkalnice in brezžičnega prenosa, s katerim posreduje robotu digitalno šifrirane signale. Ti signali morajo biti šifrirani, da jih robot ne bi pomešal z navodili radijskih oddajnikov mimovozečih taksijev ali drugih amaterskih postaj. International Roboties je že prodaj nekaj desetin robotov, vrednih približno 200.000 dolarjev, daje pa jih tudi v najem po 3.000 dolarjev dnevno. Vodni curek v računalniški tehnologiji Obdelava tiskanih vezij postaja vse bolj zahtevna, zlasti njihovo oblikovanje v natančni želeni obliki, saj so prenatrpana z raznimi komponentami. Vrtanje povzroča nevšečen prah, laserji pa preveč toplote. Rešitev - vodni curek pod izredno visokimi pritiski, ki se giblje z dvojno hitrostjo zvoka. Veliki vodni curki se cesto uporabljajo za obdelavo lesa, stekla, jekla in betona, tanki vodni curki pa so se pokazali izredno uporabni pri obdelavah različnih tiskanih vezij in sploh v proizvodnji elektronske opreme. Naprava za obdelavo z vodnim curkom je izredno draga, stane od 120 do 350.000 dolarjev. Zelo važno je, da je rez homogen in enakomeren, saj v nasprotnem prihaja do razlepljenja nosilnih laminatov, v vmesne plasti pride vlaga in povzroči kratek stik ali vzpostavi v aparaturi nezaželene napetosti. Optična vlakna namesto žic Telekse, telefone in druge naprave v uradih bodo nekoč nadomeščali multifunkcionalni terminali. Glas, tekst, podatki in video signali, ki jih zdaj prenašajo paralelni sistemi, gredo lahko tudi skozi integriran sistem, kakršnega so razvili na Japonskem. Pri tem so uporabili kable z optičnimi vlakni visoke zmogljivosti. Steklene vezi vsebujejo tisoče nitk, »debelih« od 0,005 do 0,1 mm, ki prevajajo svetlobo namesto elektrike. Vsako vlakno obdaja refleksivni ovoj, ki prevaja svetlobne impulze na drugi konec, tam pa se pretvarjajo v elektronske signale. Telefonske zveze so tako cenejše in boljše, prenos faksimilov in računalniških podatkov je hitrejši, prenašane slike pa so primerne za široko uporabo. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo ti kabli nadomestili drago žično omrežje po vsem svetu. Ker prenašajo signale v digitalni obliki, se v več državah že pripravljajo na prehod v digitalno opremo. Znanstveniki zdaj razvijajo materiale, ki bi lahko podaljšali vlakna več kot 1000 km daleč in omogočili tudi čezoceanske povezave. POSLOVNI DNEVI EMO ’88 Celje, oktober 1988 TO NI MOJE DELO .. . To je zgodba o štirih ljudeh, ki so se imenovali VSAKDO, NEKDO, KDORKOLI in NIHČE. Nekoč je bilo potrebno opraviti neko zelo pomembno delo. VSAKDO je bil prepričan, da bo NEKDO to delo naredil. KDORKOLI bi ga lahko naredil, toda NIHČE ga ni naredil. Potem se je NEKDO razjezil zaradi tega, ker bi to delo lahko naredil VSAKDO. VSAKDO pa je mislil, da bi KDORKOLI lahko to naredil. Vendar pa NIHČE ni ugotovil, da VSAKDO tega ni hotel narediti. Vsa stvar se je končala tako, da je VSAKDO okrivil NEKOGA, da NIHČE ni naredil tega, kar bi KDORKOLI lahko naredil. Sporočila sodelavcev Ob hudi elementarni nesreči, ki me je prizadela, se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD Posoda, Konferenci osnovnih organizacij sindikata DO, socialni delavki tov. Muhovec Darinki, vodji obrata emajlirnica tov. Cerar Antonu, kakor tudi vsem ostalim, ki so mi priskočili na pomoč. Magdalena Krivec z očetom Iskrena hvala za denarno pomoč ob naravni nesreči, vsem sodelavcem in sodelavkam iz univerzala, montaže, dekorja, lužilnice in posode 6. Vsem v DO pa želim veliko sreče in delovnih uspehov. KRIVEC Magda Za pomoč, izkazano moji sestri Magdaleni ob elementarni nesreči, ko je strela zanetila ogenj in uničila naš dom, se iskreno zahvaljujem Srečala sta se z »Abrahamom« V mesecu oktobru je dopolnil 50 let naš sodelavec Andrej Golavšek iz TOZD Vzdrževanja in energetika. Našemu kolektivu je zvest že od leta 1954 dalje. V vsem tem času si je zaradi svoje marljivosti in prizadevnosti pridobil med sodelavci veliko prijateljev. Prav ti so mu ob jubileju pripravili majhno presenečenje in izročili skromno darilo. Barbika Lednik - 50 let življenja in dela. Ob tej priložnosti so ji sodelavci čestitali, se z njo pogovorili o tem in onem in ji izročili tudi darilo. Darilu in kramljanju pa je sledil še obvezen posnetek za spomin. GOLAVŠEK Andrej (6.10.1938) - TOZD Vzdrževanje in energetika - gradbeni obrat, kleparski oddelek. Zaposlen v naši DO od 8. 3. 1954 dalje. Devetindvajsetega septembra je praznovala 50-letnico življenja Barbika Lednik iz zavijalnice TOZD Posoda. V naši delovni organizaciji se je zaposlila februarja 1973. leta in nam ostala zvesta do danes. Z vso odgovornostjo in zavzetostjo je opravljala zaupana dela in naloge, rada priskočila na pomoč drugim, če je bilo potrebno. Tako jo poznamo kot vzorno in dobro sodelavko, računajoč, da bo takšna ostala tudi v prihodnje. Ob jubileju ji čestitamo in želimo veliko zdravja, predvsem pa zadovoljstva na delovnem mestu ter veliko oseb- osnovni organizaciji sindikata TOZD Posoda in Konferenci osnovnih organizacij sindikata DO EMO, kakor tudi vsem ostalim, ki so ji v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Marinka MIRNIK Po dolgoletnem delu in zvestobi naši tovarni, mi spomini ostajajo le pri vas spoštovane sodelavke in sodelavci. Slovo, izkazano ob odhodu, je bilo prisrčno, zanj in za meni drago darilo iskrena hvala. Obilo delovnih uspehov vsem, predvsem pa prodaji široke potrošnje! Milena Plohl Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Hvala tudi KS Gaberje. Obenem pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. JESENEK Anica ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, oddelek montaža, za darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta skupnega dela. Vsem v DO pa želim še veliko delovnih uspehov. Slemenšek Marta Gasilci vabijo k sode lovanju Člani industrijskega gasilskega društva EMO želijo okrepiti svoje vrste z novimi, mlajšimi člani. Podrobnejše informacije za vse tiste, ki se boste za to odločili so na voljo pri tov. FRIDAU Dragu v TOZD Posoda, surovinski obrat (int. telefon 596). Prisrčno slovo Krajša srečanja ob odhodu naših sodelavcev v zasluženi pokoj so postala običaj in izraz pozornosti do tistih, ki sklenejo delovno dobo. Tudi tokrat objavljamo nekaj fotografij, ki smo jih posneli ob slovesu nekaterih. MEŽNARIČ Jakob (24. 4.1933) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave. Zaposlen v naši DO od 7.1.1948 do 16. 7. 1953 ter od 22. 12. 1959 do upokojitve 30. 9. 1988. JESENEK Anica (2. 4. 1939) - DSSS, služba družbenega standarda in splošnih zadev (tiskarna). Zaposlena v naši delovni organizaciji od 10. septembra 1956 do upokojitve 28. septembra 1988. KRAŠOVEC Jurij (21. 10.1936) - DSSS, služba družbenega standarda in splošnih zadev - čuvanje imovine. Zaposlen v naši delovni organizaciji od 17.6.1968 do 4.9.1979 (prehod čuvajske službe v DO Varnost) ter od 1.4.1988 do upokojitve 30. 9. 1988. Pred odhodom na drugo delovno dolžnost so se delavci obrata TOZD Vzdrževanje in energetika poslovili od svojega vodje dipl. el. ing. Staneta MLAKARJA (8. 7.1958). Čeprav je bil v naši delovni organizaciji zaposlen šele od 1982 leta dalje, pa je v tem času opravljal vrsto zahtevnih del in nalog. S svojim prizadevanjem, nesebičnim in strokovnim delom si je med sodelavci pridobil številne prijatelje, zato je razumljivo, da je bilo slovo težko. Komisija za reševanje stanov, zadev delavcev DO Emo Na osnovi 68. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO Emo in sklepov DS TOZD in DSSS objavljamo: RAZPIS za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev in zamenjavo družbeno-najemnih stanovanj. Na razpis se lahko prijavijo vsi delavci zaposleni v DO Emo, ki želijo pridobiti ustrezno standardno stanovanje oz. želijo zamenjati standardno stanovanje, katerega lastnik je DO Emo. Prosilci morajo poleg izpolnjenega obrazca, ki ga dobijo v tajništvu TOZD, priložiti še naslednja dokazila: - potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu oz. potrdilo o začasnem bivališču, - potrdilo o osebnih dohodkih vseh članov družine v skupnem gospodinjstvu za leto 1987, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, - dokazilo o invalidnosti in telesni okvari delavca. Sprejemajo se samo popolne vloge z vsemi dokazili, ki so zahtevane v razpisu, v roku 20 dni po objavi v tovarniškem glasilu »Emajlirec«. Prosilci lahko prinesejo vloge na vpogled k referentu za stanovanjske razmere in jih odnesejo evidentirati v tajništvo področja za kadre, organizacijo in poslovno informatiko, v sobo št. 17. Nepopolne in prispele vloge po poteku danega roka, bo komisija zavrnila. Komisija za reševanje stanov, zadev delavcev DO Emo Celje DELAVSKI SVET DO EMO Komisija za odlikovanja in priznanja V skladu z določili Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlog za odlikovanja, Komisija za odlikovanja in priznanja razpisuje NATEČAJ za zbiranje predlogov za priznanja, ki jih za posebne uspehe podeljuje DO EMO, in sicer: - zlati znak - pismeno priznanje. Pogoji za podelitev so zajeti v členih 9. 10, 11 in 21 Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanje. Rok za oddajo predloga je 10 dni od dneva objave. Predloge sprejema: Sekretariat organov samoupravljanja. -'d NOVA CENA PREVOZA S TOVARNIŠKIM AVTOBUSOM Izvršni odbor delavskega sveta DO EMO je na svoji 3. redni seji 13. septembra 1988 potrdil novo ceno za prevoz s tovarniškim avtobusom. Od 10. septembra 1988 dalje znaša cena prevoženega kilometra 1.120 din. V primeru, če avtobus ne prevozi 150 km na dan, se zaračuna stojnina 15.000 din na uro, v kolikor pa stoji oz. miruje avtobus cel dan, znaša stojnina 50.000 din. V prihodnje se bo cena avtobusnega prevoza avtomatično prilagajala spremembam cene 1 litra nafte. Naše črne točke Dne 26. 7. 1988 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD POSODA Krsnik Stjepan -zap. del. mesta brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Tržan Štefan-zap. del. mesta brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Vodeb Peter - vinjen na delu - opomin; Bo-jovič Katica - odklonitev del in nalog - opomin; Recko Jože - zap. del. mesta brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Lojen Miran - neizvrševanje del in nalog - opomin; Bevc Marjan - neopravičeni izostanki z dela - opomin; Bratnekar Dragica - odklonitev del in nalog - javni opomin; Stoklas Jože - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin; Vahen Damjan - neopravičeni izostanki z dela-javni opomin; Lah Mirko-zap. del. mesta in DO-javni opomin; Kropeč Štefan - malomaren pri delu - prenehanje delovnega razmerja; Podgoršek Franc - neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Šarlog Pero - malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Kusič Gojko - zap. del. mesta in DO - prenehanje del. razmerja odi. za čas 2 meseca; Jakovljevič Jure - povzročanje mat. škode - prenehanje del. razmerja odi. za čas 1 mesec; Podvezanec Bernard - malomaren odnos do dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Bele Daniel - malomaren odnos do dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Furman Anton - malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; SIT Vrečun Martin - uveljavljanje bol. staleža in hranarine na temelju lažnih podatkov - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece. Disciplinski ukrepi izrečeni 29. avgusta 1988: TOZD RADIATORJI Kos Ivan - vinjen na delu - javni opomin; Glavica Darko - neopravičeni izost. z dela - javni opomin; Drovenik Mirko - odklonitev del in nalog - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev; Goronja Olga - nepravilen odnos do sodelavcev - denarna kazen v višin i 10 % akontacije OD; Tržan Marjan - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja; Kajta Tomislav - samovoljno zap. del. mesta - opomin; Menart Matjaž - neopravičeni izost. z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece. TOZD FRITE Salihbašič Alija - neopravičeni izost. z dela - opomin; Pezdevšek Ignac - zap. del. mesta in DO - opomin; Mesarič Šrečko — zap. del. mesta in DO - javni opomin; Motoh Avgust - zap. del. mesta in DO - javni opomin; Špeglič Ivan - malomarno op. del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Vračun Karl - neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev; Kvakič Mustafa - neopravičeni izost. z dela - opomin; Majcen Ivan - neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 1 2 mesecev; Lipovšek Jože - neup. predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev; Jagar Jura - zap. del. mesta in DO - opomin; Kosič Branislav - zap. del. mesta in DO - javni opomin; Fistrič Juraj - neopravičeni izost. z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev. Dne 12. 9. 1988 so bili pred disciplinsko komisijo DO EMO obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD ORODJARNA Murk Vekoslav-zapuščanje del. mesta in DO brez dovoljenja nadrejenega-javni opomin; Filipovič Nac - zapuščanje del. mesta in DO brez dovoljenja nadrejenega - javni opomin; Golež Franjo - kraja - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev; Šramel Robert - kraja - prenehanje del. razmerja. TOZD EMOKONTEJNER Beloševič Božo - neop. izost. z dela - javni opomin; Gračner Alojz - neop. izost. z dela -javni opomin; Vasiljevič Slobodan - malomaren odnos do dela - javni opomin; Baraba Tomislav - neop. izost. z dela - prenehanje del. razmerja. TOZD FRITE Bajič Gavro-zap. del. mesta in DO-opomin; Mandič Boin-zap. del. mesta in DO-opomin; Josič Mika - neup. predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev; Bajrami Feti-neupoštevanje predpisov iz VPD-prenehanje del. razmerja; Brežni Mirko-zap. del. mesta in DO, neizvrševanje del in nalog - prenehanje del. razmerja. SKUPNE SLUŽBE Grat Tomaž-vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Kumer Franc - vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odi. za čas 6 mesecev. TOZD POSODA Sebič Dušan - neopravičeni izost. z dela - javni opomin; Guzej Anton - neupoštevanje predpisov iz VPD-javni opomin; Narat Vojko-neupoštevanje predpisov iz VPD-javni opomin; Korez Jože - malomaren odnos do dela - opomin; Jevšinek Branko - neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 1 meseca; Tovornik Stanislav - neupoštevanje predpisov iz VPD - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Čarkič Esad - neop. izost. z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev; Temnik Milan - malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev. TOZD RADIATORJI Goronja Olga - povzročanje nereda - denarna kazen v znesku 10 % enomesečne akontacije OD. Kadrovske vesti Od 1. 8. 1988 do 31.8. 1988 Sprejeti na delo MARKOVIČ Zvonimir, ŽOHER Robert, ZDOVC Matej - vsi DSSS-razvoj; PERGAMOŠ Silvo - DSSS-PMO; PETELINŠEK Peter - DSSS-sl. kontrole; TOVORNIK Jožef, TOVORNIK Tone, KORES Jože, FREISTEINER Martin, DEBELJAK Andrej, PECIGOŠ Janez - vsi TOZD Kontejner; BOSNER Ivan - SiT Zagreb. Iz DO so odšli ARSIČ Ljubinka, KREPEJ Štefka, KROFLIČ Peter, KOROŠEC Aleksander, VAHEN Damjan - vsi TOZD Pospda; JUG Milan, LEVAK Srečke^ JAGER Gregor, LEŠEK Jože - vsi TOZD Kotli; ARLIC Edvard - TOZD Vzdrževanje. UPOKOJILI SO SE SAJOVIC Ivanka (11.5. 1933-31.7. 1988), VEBER Jožica (31.1.1937-31.7.1988), BOŽIČ Mira (7. 8. 1938-7. 8. 1988), KOŠTOMAJ Slavko (9. 4. 1934-30. 7. 1988) - vsi TOZD Posoda; ZAPUŠEK Jože (10. 3. 1931-31. 7. 1988), PEVEC Ivan (15. 7. 1929-2. 8. 1988) - oba TOZD Kotli. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD s 1. 8. 1988 MUTEC Ignac iz Odpreski v DSSS-splošna služba; KRIŽMAN Jože, KOROŠEC Bojan, SENIČAR Jernej - vsi iz Radiatorji v Kontejner. Od 1.9. 1988 do 30. 9. 1988 Sprejeti na delo TRČEK Zora, KRIVEC Vida, VRABIČ Irena, VINDIŠ Matjaž, POKELŠEK Janez, MIKOLIČ Bojan, DRAČ Aleksander, PUŠNIK Roman, ŠTARKEL Marjan, MASTNAK Bogdan, JESIH Leon, KOTNIK Matjaž PGLADIČ Franc - vsi TOZD Posoda; KERŠ Darko, KORITNIK Marjan, OSTRUH Peter, JAKOPIN Franc, PLEVNIK Matjaž, MASTNAK Dimitrij, KRAJNČEC Željko, MLAKAR Alojz, PETAUER Branko, NOVAK Janko, ZALOKAR Marjan, KOKOL Stanislav, ARNOL Jernej, UMEK Herman, MASTNAK Martin, AMON Drago - vsi TOZD Kotli; VOJKOVIČ Jakov - TOZD Kotli-inženiring; APOTEKAR Branko, GOLČMAN Ciril, ŠU-MIGA Zdravko, LENART Boštjan, SVETINA Anton, KRAJNC Simon, HUDEJ Franci-vsi TOZD Vzdrževanje; ŠEKORANJA Alojz, VRANC Tomaž, KOCMUT Teodor, VOUK Matjaž, ČANDER Marko, FERLEŽ Boštjan, JEZERNIK Jože, KNEZ Andrej - vsi TOZD Orodjarna; ARLIČ Gorazd, KOVAČIČ Aleš, STRAŠEK Janez, HLAČER Marko - vsi TOZD Kontejner; ZAJC Anton, BRILEJ Janko, KUZMAN Slavko, KRAJNC Drago - vsi TOZD Frite; ¿AFUTA Dušanka - DSSS-PON; CATER Brnardina - DSSS-kontrola; BEZENŠEK Branko - DSSS-PON; BAJEC Aleksander - DSSS-PON; PERČIČ Robert - DSSS-DOM. Iz DO so odšli BOBNIČ Zdenka - DSSS; KOS Marija - TOZD Kotli-inženiring; KOVAČ Edvard - TOZD Kotli; OP-REŠNIK Dušan - TOZD SiT; TISELJ Matjaž - TOZD Orodjarna; ESIH Anton - TOZD Radiatorji; KRESNIK Maks, GORJUP Robert, GLAVICA Darko - vsi tozd Posoda; MLAKAR Stanislav - TOZD Vzdrževanje; ZUPANC Franc, ISKRAČ Rudi - oba TOZD Frite. UPOKOJILI SO SE VODEB Justina (29.3.1935-31.8.1988), JESE-NEK Anica (2. 4. 1939-28. 9. 1988) - obe DSSS; SLEMENŠEK Marta, (7. 7.1938-31.8.1988), VEGER Marija (30. 8. 1933-31.8. 1988), KOŠTOMAJ Jože (24. 2. 1931-31.8. 1988) - vsi TOZD Posoda. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame SREBOČAN Marije se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna in DSSS, za izraze sožalja, izkazano pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujeva članom Godbe na pihala za zaigrane žalostin-ke. Žalujoča hči Marija Adamič in sin Adolf ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta ZAVŠEK Ivana se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam oddelka montaže-TOZD Posoda za izrečeno sožalje, darovani venec, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Fanika ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mame BOŽIČ Mire se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz dekor oddelka in zavijal-nice TOZD Posoda za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo članom Godbe na pihala EMO za zaigrane žalos-tinke. Žalujoči mož Ferdo, hčerka Mojca ter sinova Marijan in Mitja ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža JURAK Jožeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz emajlirniceTOZD Posoda - oddelka temeljnega emajliranja za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem tudi Godbi na pihala EMO za zaigrane ža-lostinke. Žalujoča žena Marija in sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža JESENEK Staneta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki ste pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti, sočustvovali z mano ter mi tudi pomagali z denarnim prispevkom. Posebej hvala tudi Godbi na pihala za odigrane žalostinke na pogrebni slovesnosti. Žalujoča žena Ana ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta OGRIZEK Franca se zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice TOZD Posoda za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerki Erna in Helena ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže za izraze sožalja in darovano pomoč. Salamadija llija ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta KENDA Andreja se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Malčka z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta BRECL Ivana KV zidarja iz TOZD Vzdrževanje in energetika se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Godbi na pihala EMO za zaigrane žalostinke. Žalujoča žena Tončka in hčerka Ivanka z družino UMRL JE BRECL Ivan (11.1. 1931-28. 9. 1988) - TOZD Vzdrževanje. POROČILE SO SE MOHAR Marija - MASTNAK, IVAČIČ Jasna - VA-CAC, MAJCEN Berta - MUNDA - vse TOZD Posoda. SPREMEMBA PRIIMKA BORENOVIČ ZORKA - MILJEVIČ, ARBAJTER Hedvika - JURKOŠEK - obe TOZD Posoda. PRESTAVITEV IZ TOZD V TOZD DROVENIK Mirko, DOLAR Franc, POTOČNIK Silvo, SUKNOVIČ Dragan, JERNEJŠEK Samo, DURIČ Emir, GLAVICA Darko, SENIČAR Srečko, ČATER Jože, KOS Ivan - iz Radiatorji v Posodo s 1.9. 1988; KOROŠEC Bojan - iz Kontejner v DSSS-spl. sl. s 1. 9. 1988; ČAMERNIK Miran - iz Radiatorji v DSSS-DOM s 12. 9. 1988. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor Direktor se vrne z dopusta. »Vse v redu?« vpraša tajnico. »Seveda, tovariš direktor. Vsi iz vsega srca upamo, da ste preživeli svoj dopust tako mirno, kot smo ga mi tu!« X Mama ima novo obleko. Hčerka jo občuduje in jo pohvali: »Lepa obleka, ali ti jo je podaril očka?« »Ne, otrok moj,« vzklikne mama, »če bi se morala zadovoljiti s tistim, kar dobim od očeta, še tebe ne bi imela.« Soseda, ki stanujeta le nekaj hiš vsaksebi, se menita o svojih daljnogledih. Vsak hvali svojega. Sosed z daljnogledom japonske izdelave pravi: »Pred kratkim sem slučajno pogledal k tebi in te razločno videl s tvojo ženo v postelji.« Drugi odvrne: »Vidiš, ko bi imel moj odlični nemški daljnogled, bi lahko razločil, da to ni bila moja, temveč tvoja žena.« x »Joj, kako si skujšala! Kakšno dieto pa si uporabljala?« »Kitajsko!« »Te pa ne poznam ...« »Tri tedne sem jedla samo kokošjo juho?« »Z rezanci?« »Ne s palčkami!« Rešite za zabavo X Vlado vidi prijatelja, ko izstopa iz čisto novega beem-veja. »Ja, odkod pa imaš to?« se začudi. »S tombole.« »Ali si dobil glavno nagrado?« »Ne, bil sem organizator tombole.« X Kaj ti je rekla žena, ko je videla, da si prišel domov s podplutim očesom?« »Hm, ko sem prišel domov še nisem imel podplutega očesa...« X Turistični vodnik razlaga na dvorišču zgodovinskega gradu: »In tamle v tistem kotu so sežgali zadnjo čarovnico.« Eden od turistov ošine skrivaj s pogledom svojo ženo in zavzdihne: »To si samo ti misliš!« X Ivan skesano začne na smrtni postelji. »Zdaj, ko sem na koncu, bi ti rad priznal, žena, da sem imel razmerje s sosedovo Franjo...« »Vem, vem, Ivan. Zakaj pa misliš, da bi te drugače zastrupila ...« X Hči se zvečer odpravlja na sestanek. »Če bo nocoj Emil zaprosil za tvojo roko, mu reci naj se pride pogovorit z mano.« »In če me ne bo zaprosil?« »Potem mu reci, da se bom jaz prišel pogovorit z njim!« X M EMO DELAVEC ki s m.-KALU EM mineral SAlCVEC DEL. TIRA, PROSE ME&NAR. UMETNI 3E ZIM PLAHA GOZDNA ŽIVAL KUMAHOJC Mestece V ITALIT. DOLOMITIH namesto PoLOŽ/IT ZfeOROVOJ. (kunei) ŠRANSLU poMRscAt: (VDAN SE-BAStlAR) Pevec DUETA M°t»EAN TALKI NS i.roDA-3 ( 06UKUJE NA SURI THOMAS) ► SREČA 36 PREHODNA 342. SEM OSREČIL TEbE DEL n:ive RlMSId česar ¿umi: asu tuleč za S6SAW3E ik ur MESTECE Tol» ETUO . MON£o(.£i4 VI-A DAR UČITELJ etuče ČLAN ORSAHIZAC rde4' KRIZ mrnsmm iiAj-im popevkar btLUJRM PEVKA m OMIOJLBbjV. CLASfeE 'KbVAČiŽ) EM© OBRAVNAVA OSNUTKA PRAVILNIKA O DELOVNEM REDU DO EMO CELJE Vsem zaposlenim v DO EMO dajemo v osemdnevno obravnavo osnutek pravilnika o delovnem redu v DO EMO. S tem pravilnikom želimo enotno določiti način vstopa in izstopa delavcev iz območja DO EMO z namenom, da se s tem enotno določi delovni red, krepi delovno disciplino, optimalno koristi delovni čas, ker se na ta način tudi dosegajo večji delovni in ekonomski uspehi, nudi osnova za izvajanje družbene samozaščite in varnosti delavcev, osebne ter družbene lastnine. Poseben poudarek je d^n na določanju delovnega reda ter gibanje delavcev med delovnim časom in zunanjih oseb predvsem pa poudarek: - prihod in izhod delavcev in iz območja DO, - vstop in izstop zunanjih oseb v in iz območja DO, - vstop, izstop in gibanje inozemskih oseb, - gibanje delavcev med delom in zunanjih oseb, ki opravljajo delo na območju DO, - vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov v in iz delovne organizacije, - vhod in izhod motornih vozil ter parkiranje, - pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja pri izvajanju določil tega pravilnika, - pravice in dolžnosti službe notranje kontrole pri izvajanju določil pravilnika in načrta zavarovanja. Vse pismene pripombe se dostavijo v roku osem dni po objavi v tovarniškem glasilu službi družbenega standarda in splošnih zadev. Služba družbenega standarda in splošnih zadev OSNUTEK Na podlagi statuta DO in Sas o združitvi TOZD v DO EMO Celje je DS na svoji seji dne sprejel naslednji PRAVILNIK o delovnem redu EMO Celje I. SPLOŠNE IN UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se enotno določi način vstopa in izstopa delavcev iz območja delovne organizacije EMO Celje (v nadaljnjem besedilu DO) z namenom, da se s tem enotno določi delovni red, krepi delovno disciplino, optimalno koristi delovni čas ter na ta način tudi dosegajo večji delovni in ekonomski uspehi, nudi osnova za izvajanje družbene samozaščite in varnosti delavcev, osebne ter družbene lastnine. 2. člen S tem pravilnikom se v DO EMO Celje določa delovni red tergibanje delavcev med delovnim časom in zunanjih oseb, predvsem pa: - prihod in izhod delavcev v in iz območja DO, - vstop in izstop zunanjih oseb v in iz območja DO, - vstop, izstop in gibanje inozemskih oseb, - gibanje delavcev med delom in zunanjih oseb, ki opravljajo delo na območju DO, - vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov v in iz delovne organizacije, - vhod in izhod motornih vozil ter parkiranje, - pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja pri izvajanju določil tega pravilnika, -pravice in dolžnosti službe notranje kontrole pri izvajanju določil pravilnika in načrti zavarovanja. 3. člen »Delavec« v smislu določil tega pravilnika pomeni osebe, ki v temeljnih organizacijah združenega dela ali delovni skupnosti skupnih služb združijo delo za nedoločen ali določen čas, učence v gospodarstvu ter dijake in študente na praksi v delovni organizaciji. 4. člen Vsak delavec mora imeti pri sebi ob prihodu na delu in med delom ter ob odhodu z dela izkaznico o zaposlitvi. Na zahtevo vratarja ali druge pooblaščene osebe službe zavarovanja jo je dolžan pokazati kot dokaz lastnosti delavca v smislu določil 3. člena tega pravilnika. Dijaki in študenti na praksi morajo imeti pri sebi začasno izkaznico o kraju in času opravljanja prakse. 5. člen Inšpektorji, ki se izkažejo z ustrezno inšpektorsko izkaznico, imajo prost vstop na območje DO brez dovolilnice in ob kateremkoli času. Ob prihodu inšpektorja vratar ne napiše dovolilnice za vstop v EMO Celje, ampak obisk inšpektorja samo vpiše v knjigo obiskov ter javi njegov obisk osebi, ki jo je inšpektor zahteval, oziroma osebi po naslednjem razporedu: - inšpektor dela - vodstvu službe varstva pri delu, - elektroenergetski inšpektor - glavnemu elektroenergetiko, - gradbeni inšpektor - vodstvu TOZD Vzdrževanja, - vodnogospodarstveni inšpektor - vodstvu TOZD Vzdrževanja, - inšpektor parnih kotlov - vodstvu TOZD Vzdrževanja, - prometni inšpektor - vodstvu službe špedicije in skladišč materiala, -požarni inšpektor-vodji gasilske službe ali vodstvu službe varstva pri delu, - sanitarni inšpektor - vodstvu službe družbene prehrane, po potrebi tudi službi varstva pri delu, - tržni inšpektor - vodstvu področja trženja. Inšpektorji imajo pravico nemoteno pregledati delovišča, prostore, naprave, delovna mesta in listine, zbirati obvestila, zasliševati ljudi ter odnesti s seboj vzorec blaga, materiala, ki je potrebno v inšpekcijskem postopku. 6. člen S posameznimi izrazi so v tem pravilniku opredeljeni naslednji pojmi: - »varovano območje« je ograjeno ali začasno označeno ožje območje delovne organizacije EMO Celje z določenimi za vstop in izhod urejenimi mesti - vratarnicami, - »zunanje osebe« so stranke, gosti, udeleženci ekskurzije, privatne osebe in delavci drugih OZD, ki začasno opravljajo delo v EMO Celje, - »inozemske osebe« so osebe iz drugih držav in diplomatski predstavniki, ki obiščejo DO, - »stranke« so zunanje osebe, ki prihajajo v delovno organizacijo po službenih opravkih, - »gosti« so zunanje osebe, ki obiščejo delovno organizacijo in katerih sprejem se opravi po protokolu, - »ekskurzije« so skupine zunanjih oseb, ki obiščejo delovno organizacijo zaradi ogleda tovarne, - »privatne osebe« so zunanje osebe, ki prihajajo v delovno organizacijo zaradi privatnih opravkov, obiskov delavcev, ki so na delu in podobno, - »zamudniki« so delavci, ki prihajajo na delo v svoji izmeni pozneje, kot je določeno s tem pravilnikom, - »delavci zunanjih enot« so delavci, ki delajo zunanj varovanega območja delovne organizacije. II. PRIHOD IN ODHOD DELAVCEV 7. člen Praviloma je delavcem dovoljen vhod v delovno organizacijo samo za delo na odrejeni redni izmeni. Vhod na varovano območje in izhod iz tega sta delavcem dovoljena samo na določenih mestih, to je vratarnicah. 8. člen Na delo, na razporejeno izmeno lahko delavci prihajajo v varovano območje delovne organizacije največ pol ure pred začetkom dela izmene, razen v kolikor značaj dela zahteva drugačno razporeditev delovnega časa in neusklajenost prometnih zvez. Delavcem je dovoljen vhod v delovno organizacijo do časa pred začetkom dela izmene. Delavci, ki pridejo na delo pozneje, se obravnavajo kot zamudniki. 9. člen Zamuda na delo ni dovoljena in je po določilih Samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev TOZD in DSSS, označena kot kršitev delovnih obveznosti, razen v primerih, ko je zamuda posledica višje sile oz. drugih utemeljenih in dokazanih objektivnih vzrokov, katerih delavec kljub prizadevanju ni mogel pravočasno odpraviti. Če je delavec zamudil 'na delo, se mora, predno prične z delom na svojem delovnem mestu, javiti neposrednemu vodji, le-ta pa je dolžan vpisati točen čas, ko je delavec pričel z delom. 10. člen Če prihaja delavec na delo z javnimi prevoznimi sredstvi prevoznikov, s katerimi ima delovna organizacija posebno pogodbo o prevozu ali z vlakom, pa imajo prevozna sredstva zamudo, se šteje, da je zamuda delavca nastala zaradi višje sile. Za čas zamude se obračuna delavcu nadomestilo osebnega dohodka in se zamuda ne obravnava kot kršitev delovne obveznosti. 11. člen Pravočasen prihod na delo in odhod delavcev z dela v enotah in službah delovne organizacije izven varovanega območja nadzorujejo in evidentirajo neposredni vodje enot, ki so tudi odgovorni za ustrezno izvajanje tega pravilnika v teh enotah in službah. 12. člen Izhod delavcev iz delovne organizacije v rednem delovnem času praviloma ni dovoljen. Ob koncu dela na svoji Izmeni smejo delavci zapustiti delovno organizacijo šele po uri, določeni za konec delovnega časa, vendar pa jo morajo zapustiti najpozneje pol ure po preteku delovnega časa, razen v izjemnih primerih, kot tehnološki proces ali drugi izjemni pogoji zahtevajo drugače. V tem primeru se mora delavec javiti pri vratarju, da le-ta vnese v predpisano evidenčno knjigo podatke o delavcu, čas in razlog kasnejšega odhoda. 13. člen Izven rednega delovnega časa imajo prost vhod v varovano območje, oz. v delovno organizacijo: - osebe, ki imajo stalno propustnico, - delavec, ki je določen za dežurnega v delovni organizaciji ali v pripravljenosti na domu ter je pozvan v DO, - delavec in osebe, ki opravljajo pogodbena dela in imajo posebno dovoljenje, - delavci, ki se udeležujejo sej samoupravnih organov, strokovnih posvetov in sestankov družbeno-političnih organizacij, - delavci II. in III. izmene, ki imajo osebne opravke v skupnih službah in jih lahko uredijo le v dopoldanski izmeni. Vse ostale delavce, ki želijo vstopiti v varovano območje izven svojega rednega delovnega časa, obravnava služba zavarovanja kot zunanje osebe. 14. člen Delavci, ki opravljajo delo po svojem rednem delovnem času, se morajo ob prihodu javiti pri vratarju s predpisano propustnico o podaljšanem delu, ki evidentira njihov prihod in izhod. 15. člen Delavcem in zunanjim osebam, ki opravljajo v delovni organizaciji pogodbena dela, je dovoljen prihod in izhod iz varovanega področja na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o delu in pismene dovolilnice. Delavcem, ki so udeleženci sej in sestankov, je dovoljen prihod v varovano območje, ko ob vhodu in izhodu predložijo vabilo na sejo ali sestanek. III. VSTOP ZUNANJIH OSEB 16. člen Zunanjim osebam je dovoljen vstop v območje delovne organizacije samo skozi glavni vhod upravnega poslopja. Na vseh drugih vhodih so delavci službe zavarovanja dolžni napotiti obiskovalce na glavne vhode. Zunanje osebe mora ob prihodu vratar obvezno ustaviti in jih glede na vzrok prihoda opredeliti kot stranke, goste, ekskurzije ali privatne osebe. 17. člen Službeni obiski pri proizvodnih TOZD se lahko dovolijo in opravijo le izjemoma, če je to nujno ter brez škode za delovno organizacijo. Za take službene obiske mora vratar dobiti predhodno dovoljenje vodje TOZD , oz. pooblaščene osebe, kamor je stranka namenjena. Ne smatra se za obisk v smislu določila prvega odstavka tega člena, kadar stranka obišče oddelek priprave prozvodnje ali vzdrževanje in druge službe v TOZD, ki so prostorno ločene od neposredne proizvodne dejavnosti. 18. člen Službeni obiski v varovano območje delovne organizacije popoldne in ponoči se lahko opravijo samo na podlagi dovoljenja vodstva DO ali po njem pooblaščene osebe, ki obisku zagotovi potrebno spremstvo. 19. člen Prepovedani so privatni obiski delavcem v delovni organizaciji. Izjemoma lahko neposredno vodja v opravičenih in nujnih primerih dovoli privatni obisk, ki pa se lahko opravi izključno le pri vratarju. Privatni obisk sme trajati največ 5 minut. 20. člen Pri sprejemu gostov se ravnajo delavci službe zavarovanja po navodilih, ki jih v skladu s protokolom daje vodstvo delovne organizacije ali od njega pooblaščena oseba. 21. člen Ekskurzije v delovno organizacijo so dovoljene samo po predhodnem dovoljenju področja KOPI, vodstva TOZD ali po njem pooblaščeni osebi, na podlagi pismene vloge, prejete najmanj pet dni pred obiskom. 22. člen Posamični obiski zaradi ogleda delovne organizacije so praviloma prepovedani, razen obiska gostov ali izjemoma z dovoljenjem direktorja delovne organizacije ali od njega pooblaščene osebe. IV. GIBANJE DELAVCEV MED DELOM 23. člen Delavec mora biti na svojem delovnem mestu ob uri, določeni za začetek njegovega dela ali izmene, da bi lahko pričel z delom brez zamude. Primopredaja dolžnosti in dela delavcev v izmenah je dovoljena samo ob uri prenehanja dela ene izmene, oziroma ob uri pričetka dela naslednje izmene. Delavec ne sme brez dovoljenja neposrednega vodje prenehati z delom na delovnem mestu, dokler ne pride delavec naslednje izmene. Kontrolo točnega začetka dela opravljajo neposredni vodje dela. 24. člen Med delovnim časom se delavec ne sme odstraniti z delovnega mesta brez vednosti in dovoljenja neposrednega vodje, razen v času polurnega odmora med delovnim časom. Zapustitev delovnega mesta med delovnim časom je dovoljeno samo zaradi opravljanja delovnih nalog ali službenih opravkov. Kot službeni opravki se štejejo tisti opravki, katerih izvršitev je v interesu delovne organizacije ali TOZD, kot tudi odsotnosti, ko delavci po vabilu organa družbeno-političnih organizacij ali samoupravnih organov, katerih člani so, odhajajo na seje in sestanke, ki so med delovnim časom. 25. člen Delavci koristijo svoj polurni odmor med delovnim časom v skladu z razporedom za vsako delovno enoto posebej, vendar se v tem času ne smejo odstraniti iz varovanega območja delovne organizacije. Z delom na delovnem mestu lahko prenehajo delavci šele ob začetku odmora, pričeti z delom pa morajo takoj po poteku časa, ki je določen za odmor. 26. člen Zapustitev delovnega mesta zaradi osebnih ali privatnih opravkov v varovanem območju izven časa, določenega za polurni odmor, praviloma ni dovoljen, izjemoma lahko v nujnih in neodložljivih primerih dovoli zapustiti delovno mesto neposredni vodja dela. 27. člen Vsaka zapustitev delovnega mesta ali dela izven časa določenega za polurni odmor brez dovoljenja neposrednega vodje, se šteje kot kršitev delovnih obveznosti, čas, ko delavec ni delal, se obravnava kot odsotnost z dela in se ne upošteva pri obračunu osebnih dohodkov. Evidenco o tem vodi vodja dela. 28. člen Med delovnim časom lahko delavec zapusti območje delovne organizacije le v primerih, ko mora opraviti službene opravke. V izjemno opravičenih primerih delavec lahko zapusti območje delovne organizacije zaradi nujnih in neodložljivih opravkov, nastopa dopusta, bolezni, šolanja in podobnih razlogov. V teh primerih je izhod dovoljen le z dovolilnico. 29. člen Delovno organizacijo lahko zapustijo med delovnim časom samo delavci, ki predložijo: - dovolilnico za izhod, - veljavni potni nalog, - veljavni delovni nalog za delo izven sedeža delovne organizacije. Delavci so dolžni predložiti, oz. pokazati vratarju dokument, s katerim jim je dovoljen izhod iz delovne organizacije. 30. člen Dovolilnice za izhod izdajo kakor sledi: - za delavce: obratovodja in delovodja, v službah vodja službe, - za delovodjo: obratovodja in direktor TOZD, za vodjo službe in področja pa vodja področja, - za obratovodjo: vodjo TOZD. V nobenem primeru ne more oseba podpisati dovolilnic zase, taka dovolilnica je neveljavna. Na dovolilnici morajo biti izpolnjene vse rubrike. 31. člen Dovolilnico za izhod iz delovne organizacije je potrebno izpolniti v dveh izvodih tako, da eden izvod ostane v bloku dovolilnice, en izvod pa se izroči delavcu. Na dovolilnici mora biti označen točen čas, ko je delavec prenehal z delom na delovnem mestu. Ob izhodu iz delovne organizacije mora delavec vratarju izročiti dovolilnico za izhod. Če se delavec vrne še istega dne, mu vratar vrne dovolilnico z navedbo časa vrnitve. Delavec se mora ob vrnitvi na delovno mesto, preden prične z delom, javiti neposrednemu vodji in mu izročiti dovolilnico, le-ta jo izroči tistemu, ki jo je izdal. Neposredni vodja vpiše točen čas, ko je delavec zopet pričel z delom. Vse ostale dovolilnice delavcev, ki se niso istega dne vrnili na delo, izroči služba zavarovanja vodstvu ustreznega TOZD oz. vodji sektorja ali direktorja DO. 32. člen Prenehanje z delom pred potekom določenega delovnega časa ni dovoljeno. Delavec lahko zapusti delovno mesto šele po končanem delovnem času in opravljeni primopredaji dolžnosti, če le-to zahteva značaj delovnega mesta. Prenehanje z delom pred potekom delovnega časa je po določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih kršitev delovne obveznosti in se ta čas pri obračunu osebnega dohodka šteje kot čas, ko delavec ni delal. 33. člen Če se pred ali med delovnim časom ugotovi, da je delavec pod vplivom alkohola, prizadeti pa to zanika, se o tem obvesti delavce službe zavarovanja ali tehničnega dežurnega, ki uvede postopek za ugotavljanje vinjenosti po predpisih, ki so veljavni v cestnem prometu. Če delavec odkloni postopek, se šteje, da je pod vplivom alkohola. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu se vsak primer vinjenosti pred delom šteje kot hujša kršitev delovnih dolžnosti. Čas, ko zaradi tega delavec ni delal, se ne upošteva pri obračunu osebnega dohodka. 34. člen Delavci na delovnih mestih s sedežem izven območja DO imajo med delovnim časom prost vstop v varovano območje in izhod pri vratarnici, kadar izjavijo, da vstopajo ali odhajajo zaradi službenih opravkov. Resničnost takih izjav občasno preverja služba zavarovanja z neposredno kontrolo. Za izvajanje določil tega pravilnika so neposredno odgovorni vodje TOZD oz. službe z delovnimi mesti izven varovanega območja. Delavci drugih skupnih služb vstopajo in izstopajo na enak način, kadar imajo službene opravke v teh službah. V. GIBANJE ZUNANJIH OSEB 35. člen Ko pove stranka, ki je vabljena ali na svojo pobudo obišče delovno organizacijo, zaradi kakšnih službenih opravkov je prišla, zahteva vratar od stranke osebno izkaznico ter ji na podlagi te izda dovolilnico za odhod do komercialne čakalnice v upravni zgradbi ali do delavca h kateremu je stranka namenjena. Enako postopa vratar ob odobritvi službenega obiska TOZD, vendar dovoli stranki vstop šele, ko upravičeni delavec TOZD zagotovi spremljevalca, ki je dolžan stranko po najkrajši poti peljati do delavca v TOZD, pri katerem ima stranka službeni opravek, po končanem obisku pa spremiti stranko do glavnega vhoda. Spremstvo ni nujno potrebno, kadar je stranka poznana in cesto obišče DO po službenih opravkih. 36. člen Oseba, ki je pooblaščena za odobritev ekskurzij ali posamičnih obiskov zaradi ogleda delovne organizacije, mora ob izdaji dovoljenja določiti delavca, ki bo skupino ali posameznika vodil od vhoda do izhoda iz delovne organizacije ter dajal vsa potrebna pojasnila in informacije. 37. člen Vratarji in drugi delavci službe zavarovanja so dolžni s posebno pozornostjo kontrolirati gibanje zunanjih oseb v delovni organizaciji, prav tako je to tudi dolžnost vseh delavcev, še posebno pa delavcev, ki spremljajo stranke, vodij TOZD in vodje delovne enote, če stranka obišče proizvodni TOZD. 38. člen Vratar v glavni vratarnici sprejme stranko in vpiše v knjigo obiskov ustrezne podatke, nato najavi stranko osebi, h kateri je stranka namenjena. Če obiska ta ali druga pooblaščena oseba ne more sprejeti, vratar stranki vljudno pojasni, da obiska ne more opraviti in navede razlog. 39. člen Ko zapusti zunanja oseba varovano območje delovne organizacije, mora vratarju oddati dovolilnico, podpisano od obiskane osebe. VI. GIBANJE INOZEMSKIH OSEB 40. člen Inozemske osebe, oz. stranke lahko vstopajo in se najavljajo za vstop v DO le pri informatorju. Ko se inozemska oseba najavi, jo vratar napoti v komercialno čakalnico. Informator obvesti o obisku tajništvo, vodstvo, področja oz. TOZD, za kam je najavljena stranka. Delavec tajništva dvigne v področju KOPI propustnico in uredi sprejem stranke v komercialni čakalnici oz. v prostorih vodstva DO, vodstva področij oz. vodstvo TOZD. 41. člen Inozemski stranki mora biti na območju DO vedno zagotovljen spremljevalec, ki skrbi za njegovo varnost. Vratarju mora spremljevalec oddati dovolilnico, v katero vratar vpiše točen čas odhoda, dovolilnico pa pošlje vodji službe zavarovanja, ta pa tajništvu direktorja DO, oz. tajništvu področja oz. TOZD. 42. člen Vsebino dovolilnice za inozemske stranke in diplomatske predstavnike se določi s posebnim organizacijskim predpisom v skladu s katerim mora postopati oseba, ki izdaja dovolilnice. VII. VNAŠANJE IN ODNAŠANJE MATERIALA IN DRUGIH PREDMETOV 43. člen Za odnašanje in odpremo materiala, blaga, odpadkov in drugih predmetov iz delovne organizacije, mora vsakdo imeti posebno dovolilnico, odpremnico, fakturo ali reverz po enotnem obrazcu, ki ga izdela služba organizacije dela. Dokument iz prejšnjega odstavka izdajajo delavci, pooblaščeni za izdajo blaga, materiala, odpadkov in drugih predmetov ter se ob vhodu iz delovne organizacije mora en izvod tega dokumenta oddati vratarju, ki tudi opravi pregled in kontrolo ter vodi predpisano evidenco. 44. člen Brez ustreznega dovoljenja in dokumenta je prepovedano, ne glede na vrsto in količino, odnašanje materiala in drugih predmetov, ki so družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije. 45. člen Za orodje in material, ki ga delavci nosijo iz delovne organizacije zaradi izpolnitve določene naloge, je potrebna posebna dovolilnica, sestavljena po enotnem obrazcu. 46. člen Vratarji oz. drugi delavci službe zavarovanje morajo odvzeti vsak predmet, za katerega oseba, ki ga nosi ali vozi iz DO, ne predloži ustreznega dovoljenja. Vsakogar, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka, morajo vratarji evidentirati, zadržati in takoj obvestiti službo zavarovanja ter vodjo TOZD ali njegovega pooblaščenca, kjer delavec dela. V primeru, ko gre za poizkus odtujevanja družbene lastnine, kakršnekoli vrednosti je treba obvezno obvestiti tudi delavce javne varnosti Celje. 47. člen Podrobno se vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov ureja z načrtom zavarovanja in organizacijskim predpisom poslovodnega organa ali od njega pooblaščene osebe. Vlil. PARKIRANJE, VHOD IN IZHOD VOZIL 48. člen Parkiranje osebnih avtomobilov, mopedov in koles je dovoljeno le na zato določenih mestih. Drugje na območju DO je parkiranje prepovedano. 49. člen Tovorna motorna vozila lahko pripeljejo in odpeljejo iz delovne organizacije zaradi nakladanja in razkladanja blaga, materiala in drugih premetov pri vhodu, določenem za motorna vozila. Vratar mora vozila zaustaviti in po predložitvi ustreznega dokumenta napotiti voznika na ustrezni kraj. Med vožnjo v območju delovne organizacije je voznik dolžan voziti s posebno pozornostjo in s hitrostjo, ki jo dovoljuje prometni znak, nikoli pa ne hitreje kot 10 km na uro. Vratar mora vozila zaustaviti, pregledati ustrezno dokumentacijo, ki jo mora voznik izročiti, podatke voznika in vozila vpiše v ustrezno evidenco ter napoti voznika na kraj natovarjanja ali iztovarjanja. 50. člen Ob odhodu iz varovanega območja mora vsak voznik ustaviti vozilo ter pokazati vratarju ustrezne dokumente o tovoru, katerega pelje. Vratar se s pregledom dokumentov, vozila in tovora prepriča o pravilni deklaraciji, vrsti in količini tovora, vrne dokumente vozniku, obdrži en izvod ter dovoli izhod. 51. člen V varovano območje delovne organizacije je dovoljen vhod in izhod na podlagi ustreznega potnega naloga vsem vozilom, ki so last delovne organizacije. Glede tovora na teh vozilih se ravna enako, kot je določeno v prejšnjih dveh členih. Promet vozil delovne organizacije znotraj varovanega območja ter parkiranje teh vozil se ureja z organizacijskim predpisom poslovodnega organa ali od njega pooblaščene osebe. Vsi vozniki službenih vozil DO morajo spoštovati pri vožnji na območju DO določila 2. odstavka 49. člena tega pravilnika. IX. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCEV SLUŽBE ZAVAROVANJA 52. člen Pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja so določene s samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti, predvsem z načrtom zavarovanja. S tem pravilnikom se še posebej opredeljujejo pravice in dolžnosti teh delavcev, ki izhajajo iz določil tega pravilnika. 53. člen Z ozirom na določila 51. člena so delavci TOZD in DSSS dolžni upoštevati postopke delavcev službega zavarovanja in se ravnati po njihovih zahtevah, kadar so le-te v skladu s tem pravilnikom in drugimi samoupravnimi akti. 54. člen Vratarji in drugi delavci službe zavarovanja so dolžni kontrolirati gibanje delavcev in zunanjih oseb v delovni organizaciji, promet mptornih vozil in parkiranje. Lastnike motornih vozil, ki vozijo ali parkirajo vozila v nasprotju z določili tega pravilnika in organizacijskega predpisa, prijavi služba zavarovanja kot kršitelje delovnih obveznosti. 55. člen Delavci službe zavarovanja so dolžni preverjati vsak dokument za vhod delavcev, motornih vozil in odnašanje materiala. Pri izvajanju določil tega pravilnika imajo delavci službe zavarovanja vse pristojnosti in odgovornosti, določene z načrtom zavarovanja, predvsem pa: - legitimirati neznane osebe na varovanem območju delovne organizacije, - pregledati vozila in kontrolirati tovor pri prihodu in izhodu iz delovne organizacije, - preprečiti osebam, ki po tem pravilniku nimajo pravice vstopa, vstop v varovano območje, - opravljati kontrolni pregled delavcev ob odhodu iz delovne organizacije, - prijaviti vodji službe zavarovanja in vodstvu TOZD vsakega delavca, ki ravna v nasprotju z določili tega pravilnika, - pristojne osebe, ki prejmejo tako prijavo, so dolžne začeti postopek za izvedbo disciplinskega postopka v skladu z določili pravilnika o odgovornosti. 56. člen Službojoči vratarji morajo zamudnike vpisati v posebno evidenco o zamudnikih. Seznam zamudnikov se dnevno do 7. ure dostavlja vodji službe zavarovanja, ki obvesti posamezna vodstva TOZD oz. vodje področij ali direktorja DO. 57. člen Vodja službe zavarovanja zagotovi, da se na vhodih (vratarnicah) vodi evidenca: - strank, ki obiščejo delovno organizacijo, - gostov, - ekskurzij in posamičnih obiskov, - delavcev, ki delajo v podaljšanem delovnem času, - oseb, ki opravljajo pogodbeno delo, - delavcev, ki delajo po rednem delovnem času, pa niso upravičeni do OD za tako delo, -tovornih motornih vozil, ki prihajajo zaradi nakladanja ali razkladanja vključno z ustreznimi dokumenti, - evidenco oseb, ki skušajo brez ustreznih dokumentov odnesti material ali druge predmete, - drugo evidenco, predpisano z načrtom zavarovanja ter pravilnikom in organizacijskim predpisom. X. POSEBNA DOLOČILA 58. člen tega pravilnika in organizacijskih predpisov v posameznih TOZD, enotah in službah, predvsem pa v službah zavarovanja. XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA 61. člen Sestavni del tega pravilnika je navodilo o uporabi delovne izkaznice in prepustnica, ki je v veljavi s 1/7-1980 in dopolnjen s 28/2-1988. 62. člen O sprejemu tega pravilnika sklepajo vsi DS TOZD in DS DSSS ter opravijo verifikacijo DS DO. 63. člen Za kršitev določil tega pravilnika, je delavec odgovoren po določilih samoupravnega sporazuma o MRZD in Pravilnika o odgovornosti delavcev DO EMO Celje, po katerem se vodi tudi postopek za ugotavljanje kršitve in izrekanje ukrepa. V varovanem območju delovne organizacije je prepovedano fotografiranje, snemanje, risanje in podobna dejanja, objektov, strojev, naprav in drugih detajlov, razen za to pooblaščeni osebi, izjemoma lahko direktor DO ali od njega pooblaščena oseba dovoli fotografiranje ali snemanje ter risanje zunanjim osebam, upoštevajoč pri tem, da se s takim dejanjem ne prizadevajo interesi delovne organizacije in če to ni v nasprotju z aktom o družbeni samozaščiti. XI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE (SDK) 59. člen Kontrolo izvajanja določil tega pravilnika in na njegovi podlagi izdanih organizacijskih predpisov opravljajo vsi delavci TOZD in DSSS neposredno v samoup-ranih delovnih skupinah in preko delegatov v organih upravljanja, predvsem organih SDK. Organiziranost SDK, njene pravice, dolžnosti in pristojnosti so opredeljene z ustreznim splošnim aktom. 60. člen Delo SDK obsega tudi kontrolo vseh posrednih in neposrednih dejavnikov, ki vplivajo na delovni red, kontrolo vse predpisane dokumentacije, izvajanje določil 64. člen Ta pravilnik stopi v veljavo ko ga sprejmejo vsi DS TOZD in DS DSSS, ga verificira DS DO, veljati pa začne osmi dan po tem, ko DS DO objavi verifikacijo. 65. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se opravijo po enakem postopku, kot je bil sprejet. Izvajanje določil tega pravilnika, nadzor, predloge za dopolnitve in spremembe opravljajo delavci v TOZD in DSSS preko svojih ustreznih delegatov v organih samoupravljanja. 66. člen V dveh mesecih po opravljeni verifikaciji na DS DO morajo biti izdani organizacijski predpisi, predvideni z določili tega pravilnika. Z dnem veljavnosti tega pravilnika in izdajo organizacijskih predpisov prenehajo veljati dosedanji organizacijski predpisi, ki so urejali vprašanja delovnega reda in gibanje delavcev ter zunanjih oseb. 67. člen Pravilnik prične veljati osmi dan po verifikaciji na DS DO. Od vsakega posameznika je odvisna bodoča pot našega kolektiva