UPRAVA .VEČERNIKA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI VEČERNIK". KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LJUBLJANSKEM .VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO „VEČERNIKA“ V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKECA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
1 LETO II-	Urednifttvo In uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 25. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski ..Večernik- prejeman skupaj * mariborskim stane mesečno 10'— din	ŠTEV. 20
Tri smeri gospodarske vojne
Pomembna izjava angleškega ministra za vojno gospodarstvo
LONDON, 25. januarja. AA. Havas. Minister za vojno gospodarstvo, Ronald Gross, je snoči govoril po radiu o delu svojega ministrstva. Zlasti je poudaril stalno sodelovanje angleške in francoske mornarice in da bi se brez francoske pomoči ne mogli izvesti načrti za nadzorovanje tihotapstva. Minister je naglasil, da se gospodarska vojna vodi v treh smereh. Prva je blokada nemškega uvoza, druga blokada nemškega izvoza, tretja pa je gospodarska konkurenca na tržiščih, ki z njimi Nemčija še razpolaga in s katerimi ima zvezo po suhem. Minister je poudaril, da ne želi
razkriti vseh metod, ki se jih poslužujejo zavezniki, niti se ne želi spuščati v razglabljanja pravne strani tega vprašanja. Naglaša samo, da je Nemčija totalitarna država in da jo je treba zaradi tega smatrati za tabor, zlasti na gospodarskem bojišču. Če bi zavezniki uporabljali blažje načine kontrole, bi to samo podaljšalo vojno in povečalo žrtve. Minister Cross je dodal, da vojne ni mogoče izvojevati samo na gospodarskem bojišču, temveč s sodelovanjem oborožene sile. Gospodarska vojna zahteva velike žrtve, kakor vsaka druga vojna. Anglija bo storila svojo dolžnost.
PARIZ, 25. ani. Havas. Posebni poročevalec Havasa javlja iz Curiha, da sta sklenili Rusija in Nemčija konec lanskega leta sporazum, po katerem bo sovjetska Rusija dala Nemčiji na razpolago 35 % vsega svojega uvoznega blaga, zlasti bombaža in kavčuka itd. V' prvi vrsti gre tu za blago, ki ga sovjetska Rusija uvaža iz Združenih ameriških držav. Isti vir poroča, da je nemška vlada poslala romunski dokument, v katerem stavlja Romuniji velike zahteve, ki se tičejo v prvi vrsti romunskega petroleja. Če bi romunska vlada tem zahtevam ustregla, bi podvrgla ves svoj
izvoz in uvoz nemški kontroli. Bivanje bivšega avstrijskega zunanjega ministra Clodiusa v Bukarešti ni v zvezi s temi novimi nemškimi zahtevami. Realizacija te zahteve, ki ni združljiva z angleško - romunskim in francosko romunskim trgovinskim sporazumom, hi omogočila rajhu uspešen odpor proti angleški blokadi in razvoj predvidenih vojnih operacij. Sedanja vojna je predvsem gospodarska vojna in vojna za petrolej. Vzeti Nemčiji petrolej — pomeni zmagati. Nemci še vedno zanikajo, da bi mislili na najmanjšo pomoč Rusom na Finskem.
ra
HELSINKI, 25. januarja. Stefani. Od 24 sovjetskih letal, ki so v poslednjih treh dneh odletela s svojih oporišč na Estonskem, da bi bombardirala finska mesta, so se vrnila le 3, dočim so bila ostala sestreljena. Po naknadnih podatkih o bitki na ozemlju severnovzhodno od Ladoškega jezera, so izvršile napad 3 sovjetske divizije. Iz Sumijervija so krenile v treh smereh, in sicer proti mestecem Soalahti, Suistamo in Impi-lati. Prodiranje je trajalo le nekaj časa.
V	tridnevnih srditih bojih so finske mobilne patrulje neprestano napadale sovražnika v bok in ga zaustavile. Glavni del finske vojske se je medtem umak-
nil na položaje, ki so jih že prej utrdili. Ta del vojske je včeraj izvršil sijajen manever in je od vseh strani napadel tri sovjetske divizije in jim prizadejal težke izgube. Snoči so se začele sovjetske čete naglo umikati, ker bi jih sicer Finci obkolili.
FINSKI BEGUNCI
KODANJ, 25. jan. DNB. Finski socialni minister Fagerholm pride v Ko-danj, da bo organiziral izselitev finskih žen in otrok na Dansko. Nekatere danske družine so se že izjavile, da so pripravljene sprejeti finske begunce.
O kulturnem življenju v Nemčiji
BERLIN, 25. januarja. AA. DNB. Šef oddelka za posebne kulturne naloge v nemškem ministrstvu, Hans Hitikel, je imel razgovor z glavnim urednikom »12-Uhrblatt«. Predvsem je poudaril, da nemški umetniki in kulturni delavci po-zaslugi ukrepov predsednika kulturne zbornice dr. Gobbelsa stalno najdejo zaposlitev. Nemška gledališča, ki jih je okoli 300, tudi delujejo odlično in občinstvo obiskuje predstave v večjem številu kot prej. Isto velja tudi za kinogle-dališča. Niti eno kinematografsko podjetje ali tovarna filmov v Nemčiji ni ustavila dela. Vstopnice za koncerte so vedno razprodane že nekaj dni pred predstavo. Tako je kulturno življenje v
Nemčiji prav tako živahno kot v mirni dobi.
NEMŠKO ČASOPISJE
BERLIN, 25. jan. AA. DNB. Včeraj je govoril z glavnim urednikom vodilnih nemških listov vodja nemškega tiska dr. Dietrich, ki je v svojem govoru naglasil, da razpolaga Nemčija sedaj z 8000 časopisi, ki izhajajo skupno v 320 milijonov izvodov. Ta številka dokazuje, kako veliko vlogo igra časopisje v življenju nemškega naroda. Dr. Dietrich je dejal, da bo nemška kultura lahko šele potem pokazala vso svojo življenjsko moč, če Nemčija sedanjo borbo dobi.
PREIMENOVANJE NEMŠKE OKLOPNICE
BERLIN, 25. jan. DNB. Hitler je kot vrhovni poveljnik oborožene sile izdal ukaz, da se oklopnica »Deutschland« preimenuje v »Lutzow«, ker je ime »Deutschland« rezervirano za neko vc-čJb. ladjo. Preimenovana bo tudi težka križarka »Liitzo\v«.
PROMET MED NEMČIJO IN
slovaško
BERLIN. 25. januarja. AA. Zadnje dni so se vršila med slovaško in nem-ško vlado pogajanja o olajšanju prometa z avtomobili in drugimi motornimi vozili med Nemčijo in Slovaško. Pogajanja so končana, ker je bil podpisan sPoraZum, na osnovi katerega bo posebno olajšan tranzitni promet na cesti Lngerau — Bratislava —Theben. Sporazum stopi v veljavo 1. aprila t. 1.
VALDEMARAS V ITALIJI
RIGA, 25. jan. DNB. Bivši litvanski diktator Valdemaras, ki je bil nedavno izvoljen za profesorja latinskega jezika na univerzi v Kovnu, je odpotoval v Italijo, kjer namerava študirati v vatikanskih in rimskih bibliotekah.
NAKUP LETAL
NEW YORK, 25. januarja. Reuter. »Wallstreet Journal« je z merodajne strani zvedel, da so se francoske in angleške vojne misije v Združenih državah pogodile za nakup 6000 do 8000 bombnikov in večjega števila lovskih letal. Kupna cena znaša približno poldrugo milijardo dolarjev.
Žrtve in veliki stroški zime
MILANO, 25. januarja. DNB. Po vsej gornji Italiji je še nadalje hud mraz. Blizu jezera Orta so zmrznile 3 o«ebe. Iz Verone, Bologne in Faenca javljajo o hudih snežnih metežih, dočim je v Trstu izredno močna burja, ki doseže brzino 140 km na uro. Burja je odtrgala 100 tonsko barko od sidra in, jo vrgla nekam na pečino. Ladje šc niso našli in sodijo, da je zgubljena. Zaradi visokega snega je ustavljen ves avtobusni promet na cestah, ki vodijo iz Trsta. V železniškem prometu so nastale velike zamude. V lagunah blizu Ferrare se je odtrgala ledena plošča, na kateri je bilo 21 delavcev. Šele po 12 ur trajajočih naporih so jih rešili.
BUDIMPEŠTA, 25. januarja. Zaradi velikih snežnih zametov so danes v Budimpešti očistili le glavne ulice, dočim povsod drugod promet počiva, čeprav je mestna občina mobilizirala v poslednjih dveh dneh 15.000 delavcev za čiščenje. Delavci bodo zdaj v prvi vrsti spravili sneg z ulic, kjer je tramvajski,
avtobusni in vozovni promet. Za kidanje snega je mestna občina doslej izplačala 10 milijonov dinarjev. V poslednjih 24 urah se je zaradi snega primerilo nad 100 nesreč, povečini zaradi poledice. Pet oseh je zaradi mraza umrlo. Mraz je danes precej popustil in kaže živo srebro samo še 2 stopinji pod ničlo. Sneg je zamedel v zadnjih dneh 12 vlakov, med njimi tudi ekspres Rim-Budimpešta 75 km pred Budimpešto.
MADRID, 25. jan. DNB. Medtem, ko je vsa severna Španija pobrita s snegom, divjajo ob obalah Sredozemskega morja velike nevihte, tako da je promet deloma prekinjen. V sredozemski luki Motril so morski valovi zaradi velike burje poplavili obalo ter onemogočili promet na cesti Malaga-Almerija na petih krajih. V Madridu je zavladal mraz, ki ga že dolga leta ne pomnijo v Španiji. V severni Španiji je zaradi visokega snega onemogočen promet na več cestah.
Potop rušilca „Ljubljane“
BEOGRAD, 25. januarja. AA. Rušilec »Kr. br. Ljubljana« je 24. t. m. ob 17,20, ko je plovel proti šibe-niškemu pristanišču, med vožnjo skozi prehod Sv. Ane, blizu izhoda udaril ob obalno steno. Zaradi burje in ker je bil hudo poškodovan, se je kmalu potopil. Posadka je bila rešena, razen narednika strojne stroke, Grizbaha. Uvedena je preiskava.
ROMUNSKI PETROLEJ
KODANJ, 25. januarja. DNB. Danski dopisniki v Londonu govore o »grozečem zadržanju Anglije proti Romuniji«. »Berlingske Tidende« pišejo, da
angleška vlada niti ne misli na to, da bi dopustila Romuniji zlomiti blokado s povečanim izvozom svojega petroleja v Nemčijo. »Politiken« pa piše, da v Romuniji smatrajo angleško demaršo za Vmešavanje v notranje romunske zadeve.
JAPONSKE LADJE NEMARAJO NEMŠKIH POTNIKOV
SAN PRANCISCO, 25. jan. Reuter. Japonska parobrodna družha »Nipon Jušen Kaj sak« sporoča, da odslej ne bo na svoje parnike več sprejemala potnikov, ki so nemški državljani in vojni obvezniki. Na Japonskem so močno v skrbeh zaradi treh japonskih ladij, ki so na poti iz Nevv Yorka v Tokio, in ki imajo na krovu več nemških potnikov. Tako je na ladji »La Plata Maru« 65, na »Ginjo Maru« 38, na »Tacuta Maru« pa 5 nemških potnikov.
Prosvetno ministrstvo išče 1450 Ijudskošolskih učiteljev
V	začetku meseca je prosvetno ministrstvo pozvalo diplomirane filozofe, naj se javijo pri prosvetnih oddelkih svojih banovin za začasno službo učiteljev na ljudskih šolah. Po dolgih letih je prosvetnemu ministrstvu spet poti-ebno večje število učnih moči na ljudskih šolah. Do tega je prišlo zaradi tega, ker se je šolanje na učiteljskih šolah podaljšalo na pet let in zdaj ni novih kandidatov na razpolago, ko so v nekaj letih dobili službo brezposelni učiteljski abi-turienti. Brez hrvatske banovine, ki zdaj sama rešuje svoja prosvetna vprašanja, je v državi okrog 500 ljudskih šol in 050 razredov brez učnih moči. To število pa se bo še povečalo, ker odpirajo nove šole ali pa dosedanjim pri-
ključujejo nove razrede. Po zadnjih podatkih potrebuje prosvetno ministrstvo 1450 novih Ijudskošolskih učiteljev in učiteljic.
Diplomiranim filozofom je morda težko stopiti v službo, za katero sc niso pripravljali. Tudi prosvetno ministrstvo ima z namestitvijo diplomiranih filozofov težave, dokler ne bo izpremenjen zakon o ljudskih šolah. Po določilu tega zakona se sprejemajo za začasne učitelje ljudskih šol (začasni pa so vsi, dokler ne napravijo praktičnega izpita) samo absolventi učiteljišč, višjih pedagoških šol ali pa pedagogike na filozofskih fakultetah. Zakon torej ne dopušča, da bi postali Ijudskošolski učitelji filozofi drugih strok. Samo zaradi velike
potrebe so sedaj pozvali filozofe ne glede na stroko, naj se javijo v začasno službo na ljudskih šolah. Ponudili so jim tudi razne prednosti. Ves čas v Ijudskošolski učiteljski službi jim bo vračunan v službena leta ter tudi za napredovanje in pokojnino. Poleg tega jim je bilo tudi obljubljeno prvenstvo pri nameščanju na srednjih šolah.
Ministrstvo prosvete, ki ima nad 620 prošenj diplomiranih filozofov za namestitev, pa je, kakor navaja beograjska »Politika«, dobilo doslej samo 11 prijav diplomiranih filozofov za začasno ljudskošolsko učiteljsko službo. V hrvatski banovini pa je bilo 10 takih kandidatov.
3tram 2.
»V e 6 e r n i k«
V	Ljubljani, 25. januarja 1940.
Ker ni doma kruha ...
Dohod kmetskih deklet v Ljubljano stalno raste
Ljubljana, 25. januarja.
Presežek kmetskega prebivalstva, ki mu rodna zemlja ne more dati kruha, se razgubi po mestih, industrijskih krajih ali pa izseli v tujino. Med tiste, ki si gredo iskati kruha v mesta, moramo šteti predvsem kmetska dekleta. Mlade, poštene in neizkušene odhajajo v mesta, polne vere v lepoto mestnega življenja, ki jim bo dalo vsaj košček kruha. Toda vse prehitro se morajo ta mlada kmetska dekleta seznaniti z bridko resnico, s katero odplavajo vsi upi in nade v lepše življenje.
Ljubljano moramo prištevati med tista mesta, ki spr^' /majo najveeji dotok kmetskih deklet. Skoraj petina kmetskih deklet, ki ne morejo ostati na vasi, išče kruha in zaslužka v Ljubljani, ki se za njihovo usodo kaj malo meni. Ne vodi se nobena statistika, ki je tako potrebna in ne skrbi se za nadzorstvo nad mladimi dekleti, ki postanejo zaradi tega mnoge žrtev raznih lahkoživcev in pro-palic. Samo lani je prišlo v Ljubljano okrog 200 kmetskih deklet; ugotoviti točne številke je nemogoče. Največ jih pride (nad polovico) z Dolenjskega, manj z Notranjskega in Štajerskega, med tem ko jih je z Gorenjskega prav malo. Ogromna večina jih pride brez vsakega poznanstva. Značilno je, da se ta dekleta zelo malo poslužujejo posredovalnic za službe za služkinje in gospodinje, ki jih je v Ljubljani 9; med njimi jih je 5 s prenočišči. Teh posredovalnic, ki so lani posredovale pri 8500 službah, se poslužujejo predvsem ona
dekleta, ki so že dalj časa v Ljubljani in imajo že več ali manj izkušenj.
Zanimivo je tudi, da na dotok deklet z dežele ne vpliva kmetsko delo. Potem bi moral biti največji dotok v zimskih mesecih, ko je najmanj dela; vendar je največji dotok v tistih mesecih, ko je na vasi najtežje za živež, to je v mesecih maju in juniju.
Po vojni je znašal dotok kmetskih deklet v Ljubljano okrog 12.000 ali povprečno 600 na leto. Najmanjši je bil prva leta po vojni (300), ko je bila možnost omožitve na posestva največja. Starejše gospodinje se še dobro spominjajo, kako veliko je bilo prva povojna leta pomanjkanje služkinj. Z gospodarsko krizo se je dotok znatno- povečal in je dosegel višek 1. 1932. (1000), nato pa je začel spet padati, ker je bila brezposelnost vedno večja, zadnja leta pa je pričel spet rasti. Ljubljana bi morala s tem pritokom pridobiti kakih 11.000 zdravih prebivalcev, ker je njihova umrljivost razmeroma majhna, prav tako pa se jih tudi malo vrne na svoje domove. Vendar taka površna ugotovitev ne drži, ker se jih je mnogo med njimi zaradi brezbrižnosti telesno in duševno pokvarilo.
Posvetiti je treba tem kmetskim dekletom več skrbi in jih zaščititi pred prepadom. Če bodo ostale telesno in duševno zdrave, bodo mogle vršiti svojo funkcijo: svežiti mestno kri. Saj jim ne more in ne sme nihče ubraniti, da bi ne sledile klicu narave in si ustvarjale, čc jim je le mogoče, družine.
* * *
Kulturna kramljanja
Prvo pismo. Dragi kamerad, ki tc nc bom imenoval, da ne bi bilo Tvoje ime zapleteno v komedije, ki bi jih znala izprožiti tale kulturna razvozljavanja. Pri nas pisati o kulturi? Nič lažjega na tem svetu. Pri nas je kultura povsod, na cestah, hodnikih, javnih lokalih, po hišah, na strehah, na plotovih, teatrih, časnikih in revijah, sodnijah in gimnazijah — vsepovsod hiperprodukeija kulture — celo na političnih zborovanjih in v auli univerze. Kulturni poročevalec ima v primeri z reporterjem tako neznansko lahko nalogo. Reporterji morajo čakati na cestah, da povozi tega ali onega uvidevni avtomobil — teh nesrečnih naključij je zaradi bencinske krize znatno manj kot svoje dobre bencina polne dni — čakati mora vse leto, da se ga na primer usmili snežna katastrofa in večkrat te snežne katastrofe sploh ni, čakati mora na tega ali onega kokošjega ali kolesarskega tatu, na fantovske pretepe, vlomilce, morilce in še na marsikaj. Kulturnemu poročevalcu pa vsak dan usoda postreže z novimi velikimi kulturnimi dogodki, skoro vsak drugi dan imamo na primer kakšno novo genialno dramo, genialno razstavo, predstavo ali kaj podobnega.
In imeli smo jih seveda tudi zadnje tedne. Poglej na primer gospoda Ferda Kozaka. Leta in leta je hodil samo mimo teatra, ves je bil zakopan v sodobnost in šolo in nenadoma postane dramski avtor. Zavihal je rokave, prebrisano se je nasmejal v najskritej-ša območja svoje duše in potegnil iz nje kar za lase samega Petra Klepca. Da ne bi ta stari narodni junak — narodni junaki vedno
nekoliko dišijo po zatohlem muzeju — preveč zaprepastil publike, ga ni opremil z narodno nošo, za kar smo mu vsi prav hudo hvaležni, marveč mu je nadel trdo poštirkani ovratnik, črno suknjo, dal mu je profesorski titel, primešal v njegov preprosto jasni značaj nekoliko simboličnih, nekoliko idealističnih, nekoliko dekadentnih, nekoliko latentnih kemikali j, zapletel ga je v politično erotične zadrege in nazadnje, ker na noben način ni hotel docela parirati njegovim globokim smotrom in namenom, se mu je grdo maščeval: šel je in ga nazadnje oženil z ne več staro ne več mlado vdovo, ki se bo bržkone kmalu razvila v popolnega krokodila. Zakonski jarem je požrl ubogega slovenskega Petra Klepca in s tem uničil zadnje njegove latentne, počivajoče, nikoli izživljenje, a k izživljanju hrepeneče, neaktivizirane notranje sile. Gospodje, nikar tako hitro, nikar tako ironično. Saj se je tudi kateremu med vami zgodilo, da je imel sina, ki naj bi po njegovih mislih postal recimo general, pa je postal portir, sina, ki si mu dal ime Hanibal, pa je postal Sančo Pansa. Gospod Kozak je imel sina Petra Klepca, ki pa je postal profesor, soliden profesor, ki ne pije in malo je. Njegov junak je vsekakor napravil kariero in še večjo kariero je napravila omenjena vdova. Stvar je torej rešena in vsaka beseda je odveč. Izdal vam bom skrivnost. Zadnjič sem videl, kako se je srečal gospod Kozak z neko zagonetno damo. Seveda sem prisluhnil z detektivskim užitkom. »Moj poklon, gospa Simbolika.« Aha, ma-dame Simbolika! Poslušajmo. »Prosil bi vas
za neko uslugo, veliko uslugo. Kaj bi vam dal, ko bi hoteli dati mojemu klepcu nekaj svojega bistva.« Gospa simbolika se je žalostno, melanholično koketno nasmehnila: »Vem, da so me precej obrekovali pri nas in vem tudi, da nisem več v modi. Lepo od vas, da ste me ustavili — toda, zdi se mi, da bom jaz edina vaša nesrečna ljubezen.« Tiho je odšla in drugi dan sem jo srečal v mraku, s kom? —- s samim gospodom Mrakom. Vendar o tem rajši jutri.	P. V.
Cfubljanske vesti
1. Seja akcijskega odbora za zimsko pomoč bo jutri ob 18.30 uri v mestni posvetovalnici. Poročali bodo o izvršenem ter sklepali o nadaljnjem delu.
1. Težnje stanovanjskih najemnikov. Jutri ob 17. bo v prostoril sekcije JUU v Frančiškanski ulici št. 6 seja novih odbornikov Društva stanovanjskih najemnikov, Seje naj se udeležijo vsi odborniki in namestniki, posebnih vabil pa društveni odbor ni razposlal. Občni zbor društva je bil te dni pod vodstvom podpredsednika g. prof. Grafenauerja. Vodja zborovanja je naglasil, da odbor že od leta 1937. ni mogel svojega delovanja razgibati in razširiti. Izčrpno je pojasnil težnje organizacije in ko so podali poročila tudi ostali funkcionarji, je bil staremu odboru izrečen absolu-torij. Sprejete so bile naslednje izpre-membe pravil:	pristopnina se ukine,
razširita se pa upravni in nadzorni odbor ter ustanovi posebni izvršni odbor, ki bo vodil tekoče posle. V novem odboru, ki mu predseduje g. dr. Ivan Vrtačnik, so zastopane vse stanovske organizacije aktivnih in upokojenih nameščencev ter je tako društvu zagotovljeno uspešno delo.
1. Redek jubilej obrtnika. Splošno znani optik g. Josip Goldstein izvršuje svojo obrt samostojno že 55 let, kar predstavlja redek jubilej v vrstah ljubljanskega obrtništva. Svojo obrt je odprl 25. januarja 1885. Pod trančo št. 1, kjer ima še zdaj svojo delavnico. S svojo veliko strokovno sposobnostjo, prijaznostjo in uslužnostjo si je pridobil velik krog strank, je pa tudi poln razumevanja za socialne tegobe ter izvršuje zlasti za študente in železničarje vsa dela po naj nižjih cenah. Pomaga mu hčerka Erna, ki je pred nekaj' leti v Zagrebu kot prva žena v Jugoslaviji z odliko napravila izpit iz optike.
1. Razstava slik slikarja in alpiinista Deržaja ima tudi v slabem vremenu dober obisk od ljudi vseh slojev, ki znajo ceniti lepo umetnost in so postali pozorni na razstavljalca tudi zaradi tega, ker spada v vrsto naših uglednih alpinistov. Razstava je odprta dnevno od 9. do 18. in so prostori v Jakopičevem paviljonu zakurjeni. Nekaj svojih del je slikar prodal že v prvih dneh svoje razstave, kar je tudi dokaz visoke kvalitete njegovega dela.
1. Pritožba dobrotnikov ptic. V naših parkih in drugod je postavljenih lepo število krmilnic za ptice, ki pa so zdaj, ko so ptice v najhujši stiski, brezpomembne, ker zaradi visokega snega tudi najboljši prijatelji revnih krilatccv ne morejo do njih. Pred njimi so nam-
reč visoki kupi snega in tudi krmilnice same so zasnežene. Dobrotniki ptic pričakujejo od cestnega nadzorstva, da bo takoj dalo izkopati vsaj skromne gazi do ptičnih krmilnic.
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
TAVČARJEVA 7. TELEFON 2687
1. Zaloga tatinskega plena. Policijsko stražnico na Bregu so danes obvestili, da je neka ženska, stara okoli 50 let, z neke veže v Florijanski ulici odpeljala moško kolo in ga zapeljala v Hrenovo ulico, kjer ga je v hiši št. 17 skrila v drvarnico. Policija je takoj odredila hišno preiskavo in so pri tem prišle na dan prav čedne reči. V stanovanju ženske, ki je vdova in kuharica brez posla, so našli raznovrstno novo žensko obleko, perilo in druge reči. Kmalu so ugotovili, da je bila večina pokradena. Pri zasliševanju na kriminalnem oddelku uprave policije se je vdova zagovarjala tako naivno, da ji nihče ni mogel verjeti. Rekla je, da je obleke kupila v neki trgovini, ni pa vedela povedati, kje je ta trgovina. Sploh je svoje izpovedi venomer spreminjala. Policija zdaj poizveduje za lastniki ukradenih reči.
Cjubljansteo gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. četrtek, 25. januarja: Kupčij« s smrtjo. Red Četrtek. Petek, 26. januarja: Na prisojni strani. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 27. januarja: Profesor Klepec. Red B. Nedelja, 28. januarja: ob 15. uri: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 25. januarja: Zaprto. Petek, 26. januarja: Zaprto (generalka). Sobota, 27. januarja:	Rusalka.
Premiera. Premierski nbonma. Nedelja, 28. januarja: ob 15. uri: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ob 20. uri: Nižava. Izven. Znižane cene.
KINO
KINO MATICA: Annapolis.
KINO SLOGA: Fatalna bolničarka,
KINO UNION: Vražji študentje,
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Vremenska napoved za petek, 26. t. m.:
Po vsej državi bo prevladovalo oblačno in megleno vreme. V severni polovici bo ponekod snežilo, v južnih krajih bo deževalo, drugod pa se vreme ne bo spremenilo.
Mali oglasi
CENE MALIM OGLASOM: V	malih oglasih stane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina	**	te
oglase je din 8,t-. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1,— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 10,-—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek ** enkratno objavo znaša din 2,—Znesek za	male oglase se plačuje	takoj pri naročilu,	oziroma	,ga	je
vposlati v pismu skupaj z naročilom ali	po poštni položnici na	čekovni račun št.	11.400. Za vse
pismene odgovore glede malih	oglasov se	mora priložiti znamka	za din 3,—.
Kupim
MIZE ALI PULTE
Sobo išče
Službo aobi
SOBO	PERFEKTNO KUHARICO
kupimo. Pismene ponudbe na s posebnim vhodom iščem v za vsa hišna dela sprejmem, upravo »Vcčernika«, Ljubija-centrumu. - Naslov v upravi Ponudbe poslati na upravo na. Frančiškanska ulica 6, pod J »Večernika«, Frančiškanska 6. »Večernika«, Frančiškanska 6. »Ohranjeno«,	106-3	108-8'	110-9
Kasno
DAME!	POZOR!
ZAKAJ SIVE LASE?
ko si lahko za din 26,— same pobarvate z neškodljivo berlinsko Omonell Henna-Sham-poo barvo. Dobite jih v vseh niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Iler-šič, Ljubljana, Rimska c. 13. — Tekoči Shampon 250 gr a din 20,—.	114/1
SEIBT-SUPER-RADIO
za razvajenega poslušalca. Pet-cevni, 7 okrožij. 3 valovne dolžine, po 3300 din in 3800 din. — Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.	115-1
H
H
laki za Industrijo laki za avtollčarstvo laki za pleskarstvo
Uvoz In zastopstvo n Jugoslavijo:
VL. PEČNIK, LJUBLJANA
TYR§EVA CESTA 10/11. TELEF. 337«
Huftufte +ti Masiu MtsetetUiU!
_	ir _ - -	STILNO IN MODERNO V NAJFINEJŠI IZDELAVI SAMO
POHIŠTVO ANDREJ KREGAR IN SINOVA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Ttlefon 712
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku.
Urcdniitvo in uprava: Ljubljana, FraaSiSlianska ullaa 6. — T*l*fo» It. 41-77. — P#5»ai fiatesvui ra*«* St. 11.409.
Rokopisov ne vračamo.