||fp$% Poštnina platana v ptmtnl	m	Cmn	Din	1*-*
jloirenskl dum
SUv. 241
V tjubllanl, o scedo, 21. ohtobea 1936
leto 1.
Madrid pričakuje svojega padca
Madrid, 21. oktobra, o. Havasov poročevalec piše, da nicsio živi v divji mrzlici, katero vzbuja vsak dan pričakovani splošni napad nacionalistov na Madrid. Prve dni, ko se jo raznesel glas, da bodo beli napadli prestolnico, je ta vest poleg strahu vzbudila tudi nekaj zadnje bojevitosti, ki se je pa zdaj docela polegla. Med miličniki in med prostovoljci je opaziti veliko potrtost in se dan za dnem vršijo pobegi. Da rdeče čete nimajo dosti poguma na frontah, o tem pričajo vsi inozemski vojaški opazovalci, ki pravijo, da bi bili španski komunisti lahko vojno obrnili v svoj prid, če bi bili kdaj tvegali en sam napad.
Socialistično in komunistično časopisje v Madridu poziva prebivalstvo, naj se vpiše v republikansko vojsko in trdi, da bo napad na Madrid mogoče vzdržali samo, če bodo rdeče čete prej napadle naskakovalce. Toda odziva ni, edini element, ki še kaže pogum, so ženske, ki v velikih skupinah hodijo po mestu ter kričijo in pozivajo na boj proti nacionalistom.
Posebno porazno je na Madrid vplivalo dejstvo, da jo predsednik republike Azana odšel v Barcelono, pod pretvezo, da gre na uradni obisk. V resnici pa je šel izpraševat Katalonce, če bodo sprejeli pod streho njega in njegovo vlado, ki misli v nck;ij dneh pobegniti iz Madrida.
VKataloniji so odredili splošno mobilizacijo, ker vedo, da pride za Madridom na vrsto Katalonija.
Angleški poslanik v Madridu je poslal svoji vladi brzojavko, naj posreduje, da ne bo ob zavzetju Madrida po nacionalistih prišlo do strahotnega prelivanja krvi, ki grozi zdaj. Kot sredstvo, da se to prepreči, priporoča poslanik, naj angleška
vlada doseže, da bosta obe vojskujoči se strani vrnili druga drugi talce, katerih imata vsaka kakih 8000. Jasno je, da bo vseli teli 16.000 ljudi zadela smrt, kakor hitro bo ena ali druga stranka začela streljati talce.
Illcsca zavzeta
Burgos, 21. oktobra, o. Nacionalisti so po težkem boju zavzeli Illcsco, ki leži 30 km od Madrida ob cesti, ki drži na madridsko letališče Geta-fe. Bojii za to mesto so bili hudi. Rdeči so tik pred begom postrelili v mestu čez 300 mirnih ljudi, med njiimii polovico žensik. Nacionalisti so zavzeli v tem mestu veliko orožja in streliva, ki je bilo sovjetskega, francoskega in meksiikans.kega izvora.
La Corugna, 20. oktobra. AA. Havas: Ra~ diopostaja je ob 1.30 ohjavila: Na odseku pri Gua-darami je bi.l pri Capineriji odbit hud napad vladnih čet, ki so imele ob tej priliki 320 mrtvili in smo jim zaplenili 250 pušk.
Na odseku pri Terulilu so nacionalistična letala sestrelila eno bombno letato, tri lovska letala in emo izvidniško letalo. Na odseku pri Hues-ci so nacionalistične čete zavzete samostan Santa Vittoraa. Tardijente bo kmalu padel. V bitki zanj je neprijatelj izgubil več vojakov.
Istočasno objavlja radiopostaja, da je Prieto objavit ukaz, s ikalerim se nacionalizira vsa industrija, ki izdeluje letala in nadomestne dele letal. V upravnih svetih tovarn bodo zastopniki vla-dei n delavcev.
Ista postaja tudi objavlja, da so madridski listi objavili razglas generala Joffrea pred bitko
pri Mami v letu 1914. Posebno se podčrtava tisti ael razglasa, v katerem pravi general, da tiste čete, ki ne morejo napredovati, ne smejo zapustiti svojih položajev in da morajo umreti poprej, preden sc umaknejo samo za en korak.
Valladolid, 20. oktobra. AA. Havas: Radiopostaja španskih falangistov poroča, da je položaj v Valcnciji zmeraj slabši. Vse cerkve so porušene. Porušena je tudi slavna palača Longa Ljudi streljajo v množicah. Tudi slavna katedrala je ponekod poškodovana.
Madrid poroča
Madrid, 20. okt. A A. Havas: Nf fronti pri Chapineriji je prišlo do hudega topniškega boja. Tri lovska letala in dva bombarderja upornikov so bombardirala položaje vladnih čet. Škoda pa ni bila velika. Prišlo je do streljanja med predhodnicami. Vladne čete so se umaknile nekoliko nazaj in so nato zavzele mnogo boljše položaje nego so jih imele doslej. Na fronti pri Navalcarneru je mirno. Dvoje uporniških letal je bombardiralo položaje viadnib čet. Škoda je malenkostna.
Na severnem, severozap^dnem in vzhodnem bojišču ni bilo večjih izpreinemb. Vladne čete se trdno branijo. Bitka okoli Ovieda še traja in so rudarji prizadejali mnogo škode koloni, ki je šla na pomoč generalu Arandi. Na fronti v Aragoniji so vladne čete zasedle nove položaje. Tudi na južni fionti ni bilo večjih izpreinemb. Na fronti pri Gua-darami je neki manjši oddelek vladnih čet zavzel vas Cazalas Campanilas. Pobitih je bilo 40 upornikov. Hitka pri Sigvenci je trajala 4 ure, toda vladne čete so ohranile svoje položaje. Čez nekaj ur so vladne čete zopet napredovale.
Namen Cianovega obiska v Berlinu:
Fronta proti boljševizmu v Španiji in v Evropi
Berlin, 21. oktobra, o. »National Zeitungc v Essdhu, ki je kakor znano v dobrih zvezali z generalom Giiringom, razlaga Cianov obisk v Berlinu in pravi, da imata tako Italija, kakor Nemčija v z'<-nanji politiki en cilj, ta cilj je boj proti sovražniku sveta, boljševizmu. Sporazum med obema državama v tem bistvenem in življenjskem vprašanju daje najboljše jamstvo za evropski mir, katerega resno in neprestano ogroža samo revolucionarna akcija sovjetskega boljševizma.
Potovanje grofa Ciana, ki sc je kakor pišejo italijanski listi, rodil pod srečno zvezdo, da dovrši po Mussolinijevem nalogu to veliko dejanje, ima namen, da doseže med obema državama sporazum v vseh važnih evropskih in svetovnih vprašanjih. Ta obisk ni prišel nepričakovano, marveč so ga diplomatski strokovnjaki že dolgo prej skrbno pripravljali.
Pariz, 20. oktobra. V zvezi z obiskom grofa Ciana v Berlinu poroča dopisnik >Journala« tole iz Berlina:
Pripisujemo pomen glasovom, po katerih bosta Italija in Nemčija izdali daljnosežen sklep glede na španske dogodke. V prvi vrsti gre za položaj, nastal z morebitno kršitvijo nevtralnosti po Sovjetski Rusiji, nato pa za spor, ki bi ga utegnile odločiti razne ustavne odločitve katalonske vlade, ki kakor kaže, želi prositi za protektorat neke sosednje države, kakor hitro bi general Franco zavzel Madrid. Ne Nemčja, ne Italija nimata ta tre-
nutek določenega stališča o Balearih. Vsekakor bi se v primeru, če bi načrt katalonske vlade dobil konkretno obliko, in bi madridska vlada, Če zbeži v Barcelono, skušala s sovjetsko pomočjo novo ofenzivo proti Madridu, položaj takoj poslabšal.
Berlin, 20. oktobra. V zvezi z obiskom grofa Ciana v Berlinu piše današnji »Berliner Tagblatt«, da dokazuje ta obisk, da je popustila napetost v odnošajih med Nemčijo in Italijo, če je sploh to potrebno, kar pa je bilo treba v zadnjih tednih prav pogosto zavračati. S stališča teh držav so se izravnata ne le na njihovo lastno korist, temveč tudi v korist vsega političnega kroga okrog njih, zlasti glede Avstrije. Nemški stiki z Italijo so se izravnali enostavno zaradi enakih važnih interesov, zlasti pa zaradi razpada Evrope v posamezne sovražne sisteme. Zaradi tega niso potrebna nobena zavezništva. V Berlinu, pravi list, ne bo nobenih konspiracij!
»Giornale dTtalia« prinaša članek Virginia Gajde o programu Cianovega obiska in pravi, da sc morata Italija in Nemčija sporazumeli o tako imenovanem zahodnem paktu, ki je stopil v novo razdobje z govorom belgijskega kralja. Določiti morata še nadaljuje vedenje do ZN, s katero imata obe približno iste račune, sporazumeti se je treba glede vedenja do španske državljanske vojne in do podonavskega vprašanja, ki je bilo za Italijo zmeraj življenjskega pomena. Ta list je uradno glasilo Mussolinijeve politike in je treba njegovim izvajanjem pripisovati vso verodostojnost.
Novi boji v Abesiniji
Pim, 21. okt. o. Po poročilih iz abesinske prestolnice so zadnje čase italijanske vojaške oblasti začele kljub deževju s splošnim prodiranjem v tiste pokrajine Abesinije ki jih do zdaj italijansko orožje še ni doseglo. Italijansko armadno poveljstvo hoče s teni korakoir, narediti konec zahrbtni gverilski vojni, katero je vodil poveljnik dedžas Aba.
I Ta italijanski pohod se je začel pred nekaj !	dnevi	in	sodelujejo v njem vse	vojaške formacije,
zlasti	pa	pešci in topništvo Pri	svojem prodiranju
so čete zadele na najhujši odpor na gori Džaba-stro,	ki	leži vzhodno od jezera Sv. Marjete. Po
:	hudi	bitki so italijanske čete	goro zavzele, pri
! čemer so močno pomagala letala in tanki. Abesinci so vsepovsod pripravili utrjene položaje, da se
r ČLUVVfAl
! villacastin
\ha
I P£.
BECEPf.
UOEDA
■:?'k%fcAousrrN , Ju
\ MLMGpo
0'	liC
ALCALA
  -...MADR/O
■ ceanficš % LE6J^
s—'■er’ w»'*s ALM0»wjk^AVA^ER^E^n Af)QANOA
‘	CmtCH9N
\ i
*	nmtm
jADtitrmA	   j	\
as>
PASTKANA
Obroč okoli Madrida se bolj in bolj oži. Naša slika nam predstavlja položaj na bojiščih pred Madridom, kakršen je bil pred tednom dni. V enem tednu pa so nacionalisti napredovali že tako daleč, kakor kaže manj vidna pikčasta črta, ki poteka čez Naval Carnero in Illesco ter Aranjuez. Naval Carnera in Illesea sta oddaljena 80 km od madridskega letališča Ge-tape, tako da bi lahko nacionalisti danes že streljali naravnost na Madrid. Kakor kaže slika, so klešče okoli Madrida že skoraj sklenjene, samo na zahodu imajo rdeči še prosto pot za beg, ker hoče poveljstvo nacionalistov Madrid s strahom čimbolj izprazniti.
bodo na njih branili med deževjem. Toda italijanskim četam, ki so dobro opremljene in jih podpira letalstvo ter topništvo, ne bodo mogli kljubovati. Strokovnjaki so mnenja, da je z zavzetjem te gore padla zadnja ovira, ki je Italijanom branila prodiranje v, pokrajino Sidamo. Važno je tudi dejstvo, da je v tej bitki padel poveljnik abesinskih oddelkov dedzas Aba. Italijani so ujeli veliko Abesincev, še več jih je pa na bojišču padlo. Italijansek čete so dobile tudi precejšen vojni plen, zlasti strojnice, ki so jih Abesinci tudi uporabljali.
Med askarskimi vojaki, ki vrše racije in pohode proti abesinskim roparjem, ki ogrožajo vse zavzete predele, se že dalj časa bori tudi mlad domači plemič Abbede Jasu, mlajši brat prejšnjega abesinsekga cesarja Lidž Jasua, katerega je neguš Hajle Selasi odstavil. Italija baje namerava mlademu princu, ki se je povsod na bojiščih lepo izkazal, dati visoko mesto v abesinski upravni službi.
Sicer pa se prodiranje Italijanov vrši precej na tihem, da ne bi Abesinija spet začela vzbujati prevelikega hrupa v svetu zdaj, ko je Evropa prepričana, da je abesinskega vprašanja konec.
CabaHero ustrelil ministra Prieta
London, 21. okt. AA. Poročajo iz Tenerife, da so nacionalistične čete zavzele Guinejo in nagnale guvernerja, ki je bil imenovan od madridske vlade.
Ilavas: Major Ristori, pomočnik ministra mornarice in letalstva, je padel v sektorju pri Olias Bargas, zadet od krogle iz nacionalističnega letala. Ristori je opravljal dolžnost častnika za zvezo med ministrstvom in raznimi odsfeki na fronti.
Tenerila, 21. okt. AA. Havas: Radioklub poroča, da je general Franco izjavil, da bo po zavzetju Madrida nadaljeval ofenzivo proti Kataloniji, da uniči teror rdečih čet. Niti ped zemlje ne sme ostati pod oblnstjo rdečih.
Posebni dopisnik lista »Secolo« poroča, da je na snočnji seji ministrskega sveta prišlo do izredno ostrega spopada med vojnim ministrom Prietom in predsednikom vlade Largom Cabailerom. V prepiru je Largo Caballero potegnil revolver iz žepa in z enim strelom ubil Prieta. List pa objavlja to vest z vso rezervo.
Minimalne mezde natakarjev
Belgrad, 21. oktobra. AA. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo uredbo o ureditvi plačilnega in delovnega razmerja pomožnega osebja v gostiteljski obrti. Ministrstvo je uvedlo anketo in zbralo mnenje vseh banskih uprav in gospodarskih in delavskih zbornic ter bo njihove predloge in želje vpoštevalo pri izdelavi definitivnega besedila te uredbe. Težnja pomožnega osebja je sklepanje kolektivnih pogodb z delodajalci. Toda uredba sama se ne bo spuščala v to vprašanje, ki se bo uredilo z uredbo o minimalnih mezdah, uredbo, ki bo prav tako v kratkem izdana.
Inozemska plačila v starih frankih zahtevajo Francozi kljub devalvaciji, ker so vsi dolžniki razvrednotenje pograbili kot svojo rešitev. Saj vemo, da bi samo Jugoslavija zaradi razvrednotenja franka iinela okrog dve milijardi dobička.
Nemiri v Bombaju so se polegli in policija povsod obvladuje položaj.
Tovarne za orožje v Egiptu namerava osnovati skupina angleških orožarskih kapitalistov.
Trgovsko pogodbo med Poljsko in Romunijo na
isti podlagi, kakor je sklenjena italijansko-poljska pogdoba, so podpisali včeraj v Bukarešti.
23.000 delavcev stavka spet v okolici Pariza zaradi gospodarske politike Blumove vlade.
Kontrolo nad francosko komunistično stranko
je po poročilu »Matina« poostrih Kominterna in poslala pel posebnih agentov, da bodo nadzorovali francoske komuniste.
Vesti 21. oktobra
Ruski patrijarh Varnava, ki živi v Rigi, je objavil v časopisju poziv, naj bodo vsi pravoslavni verniki v inozemstvu pripravljeni, da 6e kmalu vrnejo v Rusijo.
Sovjetska vlada hoče proste roke glede Španije,
tako je mnenje angleških politikov z ozirom na položaj, ki je nastal v zadnjem času.
Prvi dan brez atentata v Palestini je bil včeraj, odkar traja splošna stavka. Tega je že šest mesecev.
501etnica spomenika »Svobode« pred newyoir-škim pristaniščem bo v kratkem. Ta jubilej bodo v Ameriki nadvse slovesno proslavili, proslave se bo udeležilo tudi francosko zastopstvo.
Naslov hetmana bo namesto maršalskega naslova dobil 11. novembra general Rydz Smigly. Ta naslov je prvi podelil kralj Jan Sobieski .
Angleško-italijanska pogajanja baje ugodno potekajo. Končala se bodo koncem prihodnjega tedna.
Mednarodno carinsko premirje bo na prihodnjem vseameriškem kongresu v Buenos Airesu predlagala meksikanska vlada, da bi se odstranile ovire za mednarodno trgovino.
Maginotovo obrambno črto, ki varuje z najmodernejšimi utrdbami francosko mejo proti Nemčiji, bodo zaradi belgijske izjave o nevtralnosti, najbrže še podaljšali ob belgijski meji, ker se Francija ne more več zanesti na Belgijo zaradi njenega političnega obrata.
Sklicanje angleške zbornice zahteva voditelj delavske stranke Atlee, zaradi najpetega položaja, ki je nastal glede španskega položaja.
Parnik »Lancastria* je nasedel blizu angleške obale. Potnike so rešili.
Uradni tečaji italijanske lire za potnike, ki potujejo v Italijo, so določeni tako, da se za 100 naših dinarjev dobi 44.15 lire. Torej velja lira približno 2.50 Din.
Razgovori za Locarno med petimi velesilami so pretrgani zaradi neposrednega sporazuma med Belgijo in Anglijo.
Službeni obiski Mussolinija se bodo začeli 30. oktobra, ko bo Mussolini obiskal Milan in prisostvoval veliki manifestaciji vse severne Italije. Za Milanom bo šel Mussolini v Neapoli, potem pa v Lidijo in mogoče celo v Abesinijo.
Dva ekspresna vlaka sta trčila pri Langresu na progi iz Pariza v Basel.
Komunistična propaganda v ČSR se vse bolj širi, kakor piše včerajšnji »Venkov«. Zadnje čase je v ČSR prišlo čez sto različnih boljševiških delegacij, 10.000 Čehov, med njimi 600 učiteljev, pa je šlo po informacije v sovjetsko Rusijo. List se sprašuje, kakšen blagoslov bodo ti učitelji prinesli iz Rusije.
Mraz prihaja pod vtisom tečajnih mrzlih tokov, kakor javljajo vremenske opazovalnice.
Kongres Nemške zveze za kolonije so odgodili zaradi tega, ker je Anglija ugovarjala, da bi Nemci na tem kongresu javno zahtevali vrnitev vseh kolonij.
Krize v romunski vladi ni, kakor javlja uradna agencija z ozirom na neke inozemske vesti.
Boj proti oderuitvu v trgovini z živežem je začela vlada in bo vse trgovce, zlasti jude, ki živež draže, kaznovala s tem, da jim bo zaprla trgovine.
O madžarski zunanji politiki bo na prvi seji madžarske zbornice govoril zun. minister Kanya.
Dr. Schacht gre v Ankaro s posebno delegacijo nemških politikov, gospodarstvenikov in finančnikov. Ti se bodo razgovarjali o bodočih trgovskih in političnih zvezah med Nemčijo in Turčijo.
Mednarodna zveza za pobijanje nelojalne konkurence je začela svoje zborovanje v Budimpešti. Udeležujejo se je zastopniki Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Belgije, Nizozemske, Romunije, Jugoslavije in ČSR.
Svetovna razstava ▼ Rimu bo 1941. Odredbe zanjo je Mussolini po razgovoru z ministri že dal.
Poroka holandske prestolonaslednike bo 6. januarja v Haagu kakor poročajo holandski listi.
Novo nemško kazensko pravo pripravlja posebna komisija nemške narodno-socialistične stranke. V teni pravu se bo uveljavila narodno-sociali-stična pravna misel.
Volilni boj v Združenih drža/ah se razvija z veliko živahnostjo. Na Rooseveltovo stran se je zdaj postavil tudi znani newyorški finančnik in miljarder James Warburg
Ogromno novo tržnico bodo zgradili v Kfllnu za 5,400.000 mark.
Letošnjo Noblovo	nagrado	za književnosti ki
je največja umetniška	nagrada	na svetu, bo	dobil
najbrž finski pesnik Sillanpaa.
Predsednik odbora za nevmešavauje lord Ply-niouth je fioslal poziv nemškemu portugalskemu in italijanskemu delegatu v odboru za nevmešava-nje, naj zbero svoje obtožbe glede sovjetske Rusije, da bo sklical sestanek odbora.
Načelnika nemške	policije	Himmlerja je	sprejel	v posebni avdienci	ministrski predsednik	Mus-
solini v Rimu.
Filmi o olimpijskih igrali so dovršeni in jih 1)0 predsednik organizacijskega odbora Lewald z letalom osebno nesel v Južno Ameriko, da se zahvali tem državam na udeležbo pri igrah.
Zastopniki nemške industrije so prišli sinoči v Benetke. Italijani si iz tega obiska obetajo poživitve gospodarskih stikov.
Nov deželni glavar na Koroškem bo po vesteh, iz Koroške, bivši načelnik avstrijske policije med svetovno vojno v Ljubljani dr. Skubelj.
JNS odpihnjena iz skupščine
in senata
Po včerajšnji olvoritvi rednega jesenskega zasedanja senata so bile kot prva točka dnevnega, reda volitve novega predsedništva v senatu. Postavljeni sta bili dve kandidatni listi, in sicer prva z nosilcem dr. Želimirjem Mažuranižem, kot lista delovnega senatorskega kluba, in lista .INS z nosilcem dr. Ljubomirjem Tomašičem. Glasovalo je vsega 87 senatorjev ter je dobil Mažuranič 48 glasov, Tomašič |ja 39. Za podpredsednika .senata je glasovalo enako število senatorjev in so dobili: Milan Simonovič 46 glasov, dr. Ploj 44 in dr. Kara-mehmeddovič 43 glasov. Tako sta bila izvoljena za prvega podpredsednika člana delovnega kluba Simonovič, za drugega pa član INS dr. Ploj. Za tajnike so p n bili izvoljeni: dr. Kotur, dr. Crkve-nac in dr. Gustav Gregorin.
Volitve skupščinskega predsedništva so potrdile prognoze, ki so se stavljale za to priliko. Opozicijske liste se nikakor niso mogle sporazumeli za skupno listo ter je bilo zato izvoljeno v celoti
predsedništvo iz vrst članov poslanskega kluba JRZ. Za predsednika Čiriča je glasovalo 196 poslancev, dočtm je dobil kandidat JNS Ilija Mihaj-lovič le 56 glasov. Prav tako so bili za podpredsednike z velikansko večino izvoljeni Franjo Markič, Voja Cvrkič in Radosav Vučetič, kandidat JNS Ivan Mohorič pa 60 glasov. V enakem razmerju glasov so bili izvoljeni vsi skupščinski tajniki, po številu pet, med katerimi je tudi Slovenec dr. Andrej Veble.
Tako se je bitka za obe predsedstvi končala s porazom JNS, kakor je bilo pač pričakovati po dogodkih zadnjih dni, ki so močno omajali že itak trhlo barako JNS. Najbolj pomembna je izvolitev predsednika senata v osebi Hrvata dr. Mažuraniča, ker je bil senat doslej kotišče bombardementov proti vladi in zadnji krov, pod katerim je JNS metala polena demokratizaciji Jugoslavije, ki pomeni
I	za JNS nož v srce. Voditelji JNS odhajajo v po-* zabljenje in med zakotne zabavljače.
Župan, ki hodi nazaj...
Zgodba z Notranjskega
V	dobi, ko se na vsej črti prenavljajo pri nas občine, da dobijo zopet tako vodstvo, Kakor si ga želi ljudstvo, se dogajajo z zvezi s tem prenavljanjem prav čudni primeri. _
Edinstven med temi primeri pa je menda oni, kjer se nek podeželski župan za nobeno ceno ne more ločiti od svoje ljubljene občinske pisarne, kjer je zapustil — ogromen dolg. Že davno je moral na podlagi dekreta, ki je sledil reviziji, izročiti posle svojemu namestniku. Vsak človek bi mislil, da je župan dal s tem slovo tudi občinski pisarni. Toda v tem primeru ni tako. Stari župan prihaja dan za dnem nazaj v pisarno, tam brska in poseda in piše ter dela, kakor da je še vedno poslovo-deči župan. Občinska pisarna je županu tako prirasla k srcu, da mu je sedaj sreski načelnik moral zagroziti, da ga bo dal z orožniki odstraniti iz pisarne, če se sam ne bo sprijaznil z dejstvom, da ni več župan.
V	tem kraju se je pred nedavnim ustavil samotni potnik iz Ljubljane. Posedel je v neki gostilni in tam je bila zbrana družba veselih fantov, med njimi pa je sedel tudi bivši župan v istem razpoloženju. Kmalu je prišlo na vrsto petje in naenkrat je zadonela v gostilni pesem:
Regiment po cesti gre, pa župan naš zraven gre, pa župan se naš izmed vseh pozna, ker on zelen, zelen pušefc 'ma.
Oj, le naj ga	ima,	oj, le naj ga	ima,
saj mu ga je	dala	občina ...
O, dala mu ga	je in	ga bo drago	plačala,	tako
da jo že zdaj glavi boli 25. oktobra	pa bo	dala
za to odgovor veselemu županu in njegovim botrom.
Gesla so si izposodili za vabo
Vsi bivši zagrizeni centralisti, ki so bili pripravljena za »integralno, unitaristično lugoslaviio« dati vse, celo življenje so obljubljali, so si danes, ko gre za oblast v občinah, privzeli vsa ona gesla, ki govorijo proti njihovemu včerajšnjemu prepričanju — pardon, mnogi imajo samo mišljenje) ki pa pri ljudstvu, pri volivcih, morda res u žig a jo. Ne le, da zahtevajo danes vsi včerajšnji unitaristi samouprave v najširšem in odličnem pomenu besede (česar Se nikoli niso hoteli, temveč so se javno borili proti tej ideji), v svoj program so stavili tudi zahtevo, ki so jo, oglejmo bliže: »zahtevamo odpravo eksekucij in eksekucijskih stroškov.« Vsakemu pametnemu in resnemu človeku pa ni treba, da je ravno pravnik ali za-^dolženec, je takoj jasno, da je to najbolj nesnii-seino. Če si n. pr. posodil bogatemu sosedu 1000 -dinarjev, pa ti jih sam prostovoljno noče vrniti, sploh ne moreš nikdar iztirjati dolga — po njih ideologiji namrečl Tožiš ga sicer lnhlko, da h doJrj prizna, tudi vknjižiš se lahko na njegove nepremičnine, z dražbo pa ga ne moreš prisilili, da ti plačal	/	.	.
Tudi današnji predstavniki raznih »delavsko-kmeisko-obrinih list« so pri zadnjih občinskih volitvah na pragu volišča oboroženi prebirali vo-lilce: vse sumljive, t. j. tiste, za katere so veseli, da ne bodo zanje glasovali, so odgnali, volilnemu odboru pa poročati, naj na vladino listo vpiše tudi njih glasovanje. Danes vsi ti agitirajo in zahtevni« svobodne volitve, celo tajne!
Dalje zahtevajo svobodo drušlcv, snodov in sestankov, pa so ob svojem času skrupuloziio
Francosko kolonialno delo
Predavanje francoskega konzula gosp. Remeranda
štajerskih $ad|arjev
Maribor, 20. oktobra.
Štajerska jabolka so danes v Nemčiji, Avstriji, na češkem in drugod v inozemstvu iskan produkt. Zlasti zadnja leti. 'so si pridobila sloves ter imajo sedaj med vsemi jabolčnimi vrst-uni najvišjo ceno. Letos pa je ta sloves štajerskih |abolk resno ogrožen. Sadjerejci iz mariborske okolice so nas opozorili, dn dovažajo sadni trgovci cele vagone slavonskih jabolk iz okolice Virovilice in Koprivnice na Pesnico, kjer ga prekladajo ter odpravljajo potem naprej v Nemčijo. V Pesnico pa pošiljajo jabolka za nudaljno odpremo zaradi tega, ker poznajo nemški uvozniki dane* Pesnico bolj kot Maribor in so dosedaj prejemali od tu res samo prvovrstna jabolka. Z dopremo slavonskih jabolk na Štajersko In izvažanjem v inozemstvo pod znamko »štajerskega sadja« bodo izvozničarji napravili našim sadjerejcem dvojno škodo. Prvič i>odo ubili sloves, ki ga je dosedaj imelo pristno štajersko sadje, potem pa spravljajo v nevarnost tudi naše sadonosnike, da se ukužijo z ušjo »San Jose:, s katero so danes okuženi slavonski sadonosniki. Sadjerejci iz mariborske okolice pripravljajo sedaj korake, da se štajerska jabolka zakonito zaščitijo.
KniSf e Slovenske šolske malice za leto 1036
Ljubljana, 20. okt.
Slovenska šolska matica skrbi pri Slovencih za pedagoško kulturo in izdaja že več kot 30 let vsako leto knjige, bogate po vsebini in pomembne za pedagoško praktično delo. Tudi letos pripravlja Matica svojini članom književni dar. Prva knjiga ho Pedagoški Zbornik, ki bo prinesel obširne razprave univ. prof. Maklecova in Ozvalda o psihološkem in pedagoškem pogledu na zločinca, dr. Gogale o narodni šoli in narodnem učitelju, dr. Brumna ob obletnici Stritarja, Cvetka o vzgojnem pomenu glasbe, Sehmila o psihotchniki itd. Drugo knjigo bo napisal univ. doc. dr Bohinjec in bo nadaljeval svojo znamenito Geografijo Evrope, ki je strokovno zelo temeljita, služi pa tudi kot prepotrebni priročnik za učitelje vseh šol. S tretjo knjigo pa začenja Matica serijo pedagoških priročnikov, ki bo obsegala do 20 knjig, nekakšno pedagoško enciklopedijo, katero urejuje prof Gustav Šilih v Mariboru. Izšla bo letos Vrančeva knjiga o osnovah strnjenega šolskega dela. Odbor Matice upa, da bo s tako knjigo ustregel željam učiteljstva, ki potrebuje praktičnih pedagoških priročnikov.
Če bo število članov kaj prida narastlo. do 2500. bo izšla še četrta knjiga, tudi pedagoški pri-
in fanatično - kakor še prav za prav danes — nastopali proti vsem društvom, ki niso bila z njimi.
Taki so torej ti, ki danes govoričijo o zlati dobi, ki io bodo pripravili. Nihče jim ne verjemi, vedi, da so to prazne besede, fraze, s katerimi si hočejo pridobiti kakršnokoli oblast. Ko bi pa tkaj dosegli im moglii komu pomagati, ne bi nikogar poznali. Takrat — seveda, če bi jim bilo dano, da še kdaj zapovedujojo — bodo trdili, da so se z lastno močjo dvignili. Toda z lasino težo bodo le še padali globlje, kakor po že sedaj leže.
Preglejte dolgo vrsto poročil o poslovanju občinskih uprav in županov in jasno vam bo, komu lahko mirno zaupale župansko pravico in oblast.
Nc verjemite onim, ki vas nagovarjajo za Hrvate; kar bodo Hrvati dosegli, bodo v prvi vrsti za sebe obdržali in čim bolj enolno Slovencu nastopimo, tem bolje bo za nas.
Nesreča je za narod, če je razcepljen v več str a rok, dasi spet naravni zakon pravi, da nikdo vsem ne more ugoditi. Vendar bi se morale v tako važnih vprašanjih, kakršna so danes na vidiku in o katerih že vsakdo ve dovoij, zediniti vse stranke in nastopiti, kolikor se le da, skupno. V kolikor se pa katera straoka ali posamezni^ ljudje vežejo z drugim narodom, taječ pri tem svoje domače potrebe in svojo narodnost, v toliko kažejo svojo politično nezrelost in za to tudi niso primerni, da prevzamejo kakršnokoli vodilno mesto slovenskega ljudstva.
ročnih, in sicer Finkova Metodika čitalnega in pisalnega pouka. Tudi to bo praktična knjiga, ki pa bo vsebovala tudi vso teorijo o tem predmetu.
Obljubljene in pripravljene knjige »o gotovo toliko vredne, da jih bo z veseljem naročil vsakdo, ki je bil že doslej član Slovenske šolske matice, privabile pa bodo gotovo še druge, tudi izven vrst osnovnošolskega učiteljstva, da se bodo naročili nanje. Članarina je zelo nizka, znaša Din 30. Učitelji naj se javijo za članstvo pri svojih poverjenikih, ostali pa naj se priglasijo direktno na naslov: Slovenska šolska matica, Ljubljana, Komenskega ulica, šola na Ledini.
Naročniki naj se javijo vsaj do 1. decembra, da bo mogoče določiti končno naklado knjigam.
Odbor Slovenske šolske matice.
II pozzm v Zg. Kalilu
Kamnik, 20. oktobra.
Pred nekaj dnevi je v Zg. Kališu nad Kamnikom gorslo. Posestnik Matevž Galin je imel v bW'ini svoje stanovanjske hiše, kakih 100 metrov proč, majhno kočo, ki ni bila bogve koliko vredna.
umreč že precej razrukana, pokrita s slamo in sicer tudi v zelo slabem stanju. Posestnik visim je im sl v njej spravljenega nekaj orodja, stare ključavnice, stare obleke itd. Vse skupaj, s kočo vred bi cenili na nekaj tisočev dinarjev.
Galin je prišel na orožniško postajo, kjer je toži), da mu je nekdo zažgal kočo, gotovo iz maščevalnosti, vendar da ne more povedati, koga ima na sumu. Prosil je tudi orožnike, naj pridno poizvedujejo za požigalcem. Ker se pa v zadnjem času tolikokrat dogajajo vsepovsod požari, je vendar tretia najti pravega vzroka zanje. Nič več se prav z gotovostjo ne verjame, da bi bili res vedno na delu samo požigalci iz maščevalnosti, zato so tudi orožniki postali bolj previdni in pri vsaki taki prijavi računajo na vse možnosti, kdo utegne biti pravi požigalec. Tako so z vso vestnostjo zaslišali tudi posetnika Galina iz t g. Kališa, čeprav je morda le res. da je pri njem zanetila ogenj zločinska roka Čudno pa je vseeno, da je to svojo starO kočo posestnik Galin zavaroval šele pred kratkim in sicer pri zavarovalnici »Jugoslavija« za vsolo 2500 dinarjev. Veliko več tudi ni bila koča vredna. Lansko leto pa je istemu Galinu pogorela tudi stanovanjska hiša. ki je bila tudi v izredno slabem stanju in jo je imel zavarovano za 6000 dinarjev. Za to zavarovalnino, ki mu jo je zavarovalnica izplačala, si je postavil svojo sedanjo majhno stanovanjsko hišo. Zmanjkalo mu je denarja. kajti, če kdo gradi hišo, je 6000 dinarjev res malo- in hiša še ni popolnoma dograjena. Ker se vsesplošno sumi, da bi utegnil požgati kočo njen lastnik sam, se še vedno nadaljuje natančna preiskava. ki ho pokazala ta požar v pravi luči.
Ljubljana, 21. oktobra.
Včeraj zvečer je v Ljubljanskem klubu njegov predsednik dr. Fran Windischer predstavil odlični in številni publiki francoskega konzula g. Gabrijela Remeranda, ki je nato imel predavanje o francoskem kolonialnem delu.
Uvodno je g. predavatelj orisal pomen francoskih kolonij za metropolo ter je nato prešel na zgodovinski razvoj francoskih kolonij. Opisal je zgodovino kolonialnih podjetij do znanega dviga francoskih kolonialnih podjetij sredi 18. stoletja, ko je bila Francija poleg Španije največja kolonialna država ter so bili angleškemu imperiju komaj postavljeni nekateri temelji. Tedaj je bila Francija na tem, da dobi vso Indijo, toda od Indije ji je ostalo samo še pet obalnih mest. Ze tedaj je bila francoska kolonialna zgodovina vezana na številna slavna imena vojakov, mornarjev, učenjakov ter misijonarjev, ki so v marsikaterih kolonijah napravili največje delo. Seveda so bili tudi gospodarski razlogi merodajni za ustanavija-
Uboj pri ličkanfu koruze
Celje, 20. oktobra.
V noči od 14. na 15. oktobra sc je izvršil v vasi Slavonsko, občina Kapela v brežiškem okraju uboj, katerega žrtev je postal posestnik Veble Franc od istotam. Omenjeni večer so namreč pri posestniku Ureku I\ianu v Slavonskem ličkali koruzo. Po Izvršenem delu sta okrog 23.45 pos. sinova Urek Franc, star 34 let in 21-letni Duhanič Andrej, prvi iz Slavonskega, drugi iz Zg. Sušic v bizeljski občini, napadla s koli posestnika Vebleta Franca in ga tako hudo poškodovala, da je Veble drugi dan v brežiški bolnišnici, kamor so ga bili prepeljali, za poškodbami umrl. Oba ubnalca sta nato pobegnila. Urek se je zatekel v Celje, kjer je bil v ponedeljek aretiran v poslopju mestnega poglavarstva, kjer je iskal nekega odvetnika, k! naj bi o-a zagovarjal vprav v tej zadevi. V ponedeljek fe bil aretiran v bližini, kjer se je izvršil zločin, tudi Duhanič. Duhanič uboj priznava, Urek pa taji. Oba sta bila oddana v zapore okrajnega sodišča v Brežicah.
Strogo obsojen tat
Celje, 20. oktobra.
Danes se je zagovarjal pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 29-lefni hlapec Oracer Franc iz Liboj, ki je že star znanec z zatožne klopi. Večkrat je bil že namreč obsojen zaradi tatvin in pretepov. Danes je sedel na zatožni klopi zaradi štirih tatvin, ki jih je izvršil meseca maja in junija letos. Ukradel je dve kosi, dve konjski »prem., en usnjati suknjič, v skupni vrednosti 1200 Din. Poleg tega se je zagovarjal tudi zaradi prevare, ki jo je izvršil že lansko leto. Ob neki pril.ki je namreč, ko so stiskali krmo, dajal vmes pesek in kamenje, da je bila s tem teža večja. Radi vsega tega je bil danes obsojen na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let.
19 krat ga je zabodel
Celje, 20. oktobra.
V celjski bolnišnici se zdravi 27-letni hlapec Nemec Franc, uslužben pri jx>sestnici Se p ec Tereziji v Vrbju. Nemca je v nedeljo zvečer v gostilni na Ložnici pri Žalcu neki pos. sin iz Vrbja pri Žalcu v prepiru zabodel z nožem 19-krat v glavo, obe roki in prsi. Dva vbodljaja v pfsi 6ta smrtno nevarna.
iz Celovca pridejo v Cel|e
Celje, 20. oktobra.
Dne 28. in 30. junija 1.1. so se mudili v Celovcu člani celjskega Šahovskega kluba. V Celovcu so odigrala s celovšKim šahovskim klubom šahovsko tekmo, v kateri so Celjani zmagali s 7 in pol proti
2	in pol. Celovčani bodo vrnili svojim celjskim tovarišem obisk v soboto dne 24. t. m Ob 8. uri zvečer se bo ob tej priliki odigrala v vrtnem salonu hotela Evropa revanžna mednarodna šahovska tekma na 10 deskah. Kibuci so dobrodošli.
PomagaSo Je - gre na bclfe
Ljubljana, 21. oktobra.
Ob naših člankih, kjer smo tožili o preveliki
delavnosti ter »požrtvovalni pomoči« nekaterih, ki se imajo za višie uradnike, so se vsi prizadeti zresnili. Oripasali so zelene predpasnike, slekli irhaste hlače, spravili kladivo, libelo, lopatico, svinčnico, skobelj, izlili so firnež, zavrgli že vec lot pripravljene barve, apno. cement, ko so izvrševali devet obrti Zavedali so se dostojanstva, ki ga uživajo, la kot višji uradnik, drugi pisar, tretji kot samo višji sluga ali kol JiieUal: hišni ravnatelj«. Oblekli so črne hubertuse, nehali so se sami briti in ob prostem času hodijo na sprehode. Ne ogledujejo si več na cesti vsake hiše, lese, vrat. ključavnice, kanala itd., resno zro predse.
Zopet drugi, sicer še ne vsi, so izročili pismonošem na slovesen in slavnosten način šop ključev, da bodo mogli spet redno prinašati pošlo. ' °'n one ženske, ki nosijo naprodaj jajc«, mesar, peK. vsi so se oborožili s ključi, seveda na tuj račun. Kljub temu pa nameravajo pri vratcah instalirati še električne zvonce in je načrte izdelalo ugledno ljubljansko elektrotehnično podjetje, kopljejo tudi že kaiial — jarek, kamor bodo položili kabel; vod bo namreč 20 m dolg in bo segal v tretje nadstropje k hišniku in k nadhišniku v delavnico, ki se je spremenila v salon, Čitalnico, govorilnico ali nekaj takega. Velike spremembe so nastale, nič ni več vhodov preko ograje, vse dostojno je postalo na periferiji Ljubljane, zopet smo navadni ljudje, ki se moramo ozirati drug na drugega.
Jeseniška dramska sezona se je začela
Na Jesenicah se je v nedeljo začela dramska sezona v Krekovem domu. Že znani in dobro iz-i vežbani jeseniški igralci tega odra so za začetek j vprizorili najnovejšo jalenovo dramo »Rojenice«. To je bila obenem 'tudi krsina predstava tega izvirnega dela. ki je ljudstvu nadvse ugajalo in je tudi igralce nagradilo z viharnim odobravanjem. Vsebina »Rojenic« je globoko .prevzela vse, ki so to delo videli v predstavi, j Letošnja jeseniška dramska sezona bo po za-I trjevanju režiserjev zelo jie.tra jjo svojem rpordu i V kratkem bo sledila druga novost, drama »Koso-mnn«. ki jo je napisal domačin in reži er g. l:rance Klinar. O Vseh stvetih bodo pa jeseniški igralci
nje novih francoskih kolonij.
Francoske kolonialne metode se bistveno razlikujejo od kolonizacijskih metod drugih narodov. Francozi popolnoma upoštevajo narodnostne in verske posebnosti kolonialnih narodov, dovoljujejo pa jim čim tesnejši stik z Evropejci ter vedno več političnih pravic. To se vidi že iz dejstva, da pošiljajo francoski Antili v francoski parlament za poslance črnce.
V	kolonijah so opravili Francozi veliko civilizacijsko delo. Zgradili so nešteto šol, socialnih in zdravstvenih ustanov, poskrbeli so za dobre zvezo s cestami in železnicami. Na deset tisoče je izbornih cest v francoskih kolonijah in železnica veže najvažnejša središča francoskih kolonij z morjem.
Nato je g. konzul s številnimi statistikami orisal gospodarsko stanje najvažnejših kolonij, posebno pa opozarjal na predmete, katere izvažajo kolonije v svetovna središča v večjem obsegu.
Predavatelju se je v izbranih besedah za izčrpno predavanje zahvalil predsednik kluba gosp. dr. Fran VVindischer.
Gimnazija v M. Soboti popolna
Ljubljana, 21. oktobra. Današnja jutranja izdaja »Slovenskega naroda« (Jutro) se je na vse zgodaj razhudila nad našim včerajšnjim jMročilom, da bo gimnazija v Murski Soboti postopno postala popolna, kakor razume obljubo prosvetnega ministra prekmursko ljudstvo. Kdo je žagal to gimnazijo in druge slovenske gimnazije, »Jutro« ne pove. Tudi ne pove »Jutro«, kdo je naredil Prekmurje za kraj pregnanstva, kamor so morali služit protidržavni elementi, ki so jih v Sloveniji, zlasti med slovensko inteligenco, znašli »Jutro« in njegovi. Ker se že »Jutro« spušča v slovenske gimnazijske zadeve, naj razloži n. pr. še zgodovino jugoslovenarsko liberalnih poskusov za uničence prve popolne slovenske gimnazije v št. Vidu, osvetli naj pa tudi, zakaj je bilo jjod vlado njegovih narodnjakarjev ter »nacionalistov« tako nujno jiotrebno, da se kot prva reforma naših srednjih šol izvede kastriranje slovenskih čitank, kjer 60 jugoslovensko pobesneli j>edagogi tako vneto rezali iz njih Cankarjeve besede o domovini. Naj nam da »Jutro« prelepo obljubo, da se bodo vsi tisti njegovi hlapci na njegovo pobudo javno skesali in Ivana Cankarja, ki ga »Jutro« tako rado razglaša kot mučenca farske gonje, spet postavili tja, ka.nor spada: v knjige in v srca slovenske mladine.
Filmi,
ki jih vei‘a videti . . . ali ne videti
»Kraljev ujetnik« (Kino Union). Film iz baročne dobe se vriva kot pravo mašilo med programe kina Uniona. Zaradi borne vsebine je bilo jx>treb-nih mnogo za oko varljivih kostumov in komika Paula Kempa, ki j>a umira v vodeni in nev^tjelno zrežirani zgodbi o izdelovalcih zlata. Ljubljansko občinstvo se je že nagledalo in nasitilo s ,,Jakimi »cesarskimi« filmi, ki so odveč in kvarijo obiskovalcem še tisto malo smisla za kaj boljšega in lepšega, ki se mu vsak dan ponuja v ljubljanskih kinematografih. V tem je menda tudi praktični rezultat kartela ljubljanskih kinematografov kljub vsiljivemu zatrjevanju, da »kvaliteta« ne bo nič trpela. • Kartelu bo treba pripisati le izločitev medsebojne konkurence v cenah, ne pa povečane skrbi, da se naval takih filmov ne bo spremenil v poplavo.
Ha avtobusih za časnikarje četrtinska vožnja
Ljubljana, 21. oktobra.
Na svoječasno prošnjo Kluba reporterjev pri ljubljanski sekciji Jug. novinarskega združenja Zvezi avtobusnih podjetij v dravski banovini, da bi organizirani časnikarji uživali na avtobusih v Sloveniji rste ugodnosti, kakor na železnj^i, jo Zveza avtobusnih podjetij odgovorila, da daje tričetrtinski popust pri avtobusnih cenah na^ vsuli progah v Sloveniji časnikarjem, ki se izkažejo s črno legitimacijo. Ta ugodnost bo našla hvaležen odziv pri vseh ljudeh časnikarskega poklica.
Abonentom Narodnega gledališča v Ljubljani
Uprava Narodnega gledališča vljudno obvešča vse svoje al>onente, da se bo igrala Verdijeva opera »Ples v maskah« v letošnji sezoni za vse abonente dvakrat in da bodo dobili vsi abonenti obe zasedbi v nekaterih glavnih vlogah.
Uprava poudarja, da v tej operi ni druge zasedbe glavnih vlog, temveč je zasedba glavnih vlog te dvojna.
•
Dievi bodo ponovili v drami Langerjevo vojno dramo »Konjeniška pntrola«, ki spada po mnenju kritike med najbolj dognane predstave letošnje sezone. Izredno napeto dejanje slika v sibirski koči /.aostalo češkoslovaško vojaško patrolo, obdano od sovražnika. Drama predstavlja veličastno pesnitev
o	tovarištvu in zvestobi do človeka. V igri so zaposleni: Levar, Potokar, Jan, Jerman, Sancin, Lipah, OrenoVec, Pianecky, Skrbinšek, Bratina. Plut in Veber. Režiser: Bratko Kreft. Predstava bo izven abonniana.
Maribor
Otvoritev operetne sezone v Mariboru bo v soboto 24. t. m.
Umetniška razstava. Mariborski 'ikovni umetniki, včlanjeni v klubu »Brazda« bodo priredili svojo veliko jesensko razstavo meseca novembra. Otvoritev bo predvidoma 16. prihodnjega meseca.
Krščanska ženska zveza vabi svoje člane in članice, da se v nedeljo udeleže polnoštevilno slovesne službe božje na čast Kristusu Kralju v stolni cerkvi ob 10. uri dopoldne.
Velejeva tovarna prodana. Poslopje bivše Ve-lejeve tovarne mesnih izdelkov v Košakih, v katerem se sedaj nahaja tekstilna tovarna, je bilo last Ljubljanske kreditne banke, j>odružnica v Mariboru. Zgradbo je kupil sedaj ing. Josip čižek za Din ffiŽ.OOO.
ponovili »Slehernika«, katerega predstava je doživela ob priliki društvenih jubilejev tako sijajen
uspeh.
Ljubljana danes
Koledar
Koledar: Danes, sreda, 21. oktobra: Uršula. Jutri, četrtek. 22. oktobra: Kordula.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Prosvetno društvo Trnovo naznanja vsem članom, da se vrši drevi ob 20. v društveni dvorani Karunova ul. 14, 29. redni občini zbor z običajnim dnevnim redom na katerem bo imel zanimivo predavanje univ. prof. in predsednik Prosvetne zveze dr. F. K Lukman. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor
Na tirolske gore nas bo popeljal priljubljeni predavatelj g. prof. Janko Mlakar v petek ob 8. uri zvečer na IV. prosvetnem večeru. Pot nas bo vo dila na obširne ledenike Zillertalskih, Stubaitelskih in Oetztalskih Alp V vsaki skupini si je izbr*. s. predavatelj najvišjo točko, med drugim bo opisal tudi vzpon na Ortlerja. Ker je predavanje ilustrirano tudi z lepimi skioptičnimi slikami, bo ta večer pravi užitek za slehernega ljubitelja gora. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7, sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. V nedeljo, dne 25. oktobra se bo vršila proslava utemeljitelja slov. stenografije, g. gimn. direktorja v pokoju Frana Novaka ob 10 uri dopoldne v dvorani Trgovske akademije na Bleivveisovi cesti 8, na katero so^ vabljeni vsi ljubitelje stenografije in našega zaslužnega kulturnega delavca. V nadi, da želji ugodite, se Vam iskreno zahvaljujemo. Odbor.
»O tekstilnih surovinah Jugoslavije«, je naslov prvemu znanstvenemu predavanju Prirodoslovnega društva v petek 23 t. m. ob 18. uri v predavalnici kemijskega instituta unizerze v Vegovi ulici (realka). Predaval bo znani strokovnjak v. d. dir. drž. tekstilne šole v Kranju g. ing. Franjo Kočevar. Predavanje bo tem aktualnejše, ker bo obravnaval predavatelj tekstilno fabrikacijo v naši državi z vidika avtarkije, vzporedil številke uvoza za rastlinske vlaknine, umetno in naravno svilo ter volno. Gotovo bo tako predavanje vzbujalo zanimanje tudi širšega občinstva, ker nam bo priznani strokovnjak poročal, kako bi se morala naša tekstilna industrija najugodnejše razvijati, da zadosti vsem našim potrebam. Vstop vsakomur' prost, vstopnine ne bo.
Železniški promet med postajama Mursko Središče—Dolnja Lendava.
V	petek, dne 23. oktobra se bo vršil radi popravila mosta v km 17 pet sedmink med postajama Mursko Središče in Dolnjo Lendavo promet potnikov s prestopanjem in prenosom prtljage in to pri sledečih mešanih vlakih: pri vlaku 8934 ob 8. uri 56 minut, pri vlaku 8933 ob 11. uri, pri vlaku 8936 ob 13. uri 57 minut in pri vlaku 8935 ob 14. uri 50 minut.
Št. Vid nad Ljubljano
Vodstvo tukajšnjih Marijinih vrtcev je skle nilo po dve nedelji v mesecu predvajati zabaven ali poučen film, oziroma skioptične slike, izmenoma za dečke in deklice, in sicer brezplačno! S tem hoče nn&dWrtiti mladino od slabih filmov, ki jih je danes toliko. Prvo nedeljo v mesecu bo za dečke, drugo M"$';)deklice, vedno po osmi službi božji v društvenem domu! Živeli posnemalci!
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20 uri Sreda, 21. oktobra: Konjeniška patrola. Izven. Četrtek, 22. oktobra: Za narodov blagor. Red Četrtek.
Petek, 23. oktobra: ob 15 uri: Prva legija. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 din. Izven.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Sreda, 21. oktobra: Ples v maskah. Red Sreda. Četrtek, 22. oktobra: Dvojno knjigovodstvo. Red A. Petek, 23. oktobra: zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 21. oktobra: Zaprto.
Četrtek. 22. oktobra ob 20. uri: »Zorka«. Red C. »Živi mrtvec« za red B bo v torek, 20. t. m. la globoka umetnina ruskega velikana Tolstoja, je dosegla ob dosedanjih uprizoritvah velik uspeh.
Uspelo prirodoslovno predavanje
Prof. dr. Hadži je obdelal problem regeneracije
Ljubljana, 21 okt.
Prirodoslovno društvo v Ljubljani je priredilo sinoči v dvorani Delavske zbornice predavanje, ki po številu udeležencev sicer ni doseglo onega uspeha, kakor bi bilo pričakovati, a je zabeležilo zato toliko večji uspeh radi svoje temeljitosti in vsestranske zanimivosti. Vaeučiliški profesor g dr. J. Hadži je popeljal poslušalce v kraljestvo organizmov ter je v nazornih besedah in skioptičnih slikali predvajal načine in posledice, kako organizmi nadomeščajo izgubljene dele.
Predavanje je bilo razdeljeno v dva dela. Najprej je predavatelj obrazložil izgubljanje in nadomeščanje posameznih delov pri rastlinah in nižjih živalih.
Z izredno nazornimi primeri je predavatelj predočil problem nadomeščanja izgubljenih delov:
Že kot otroci smo lahko opazili n. pr. pri kuščarju. da izgubi, oziroma žrtvuje svoj rep, da si s tem reši življenje. Kot otroci se sicer nismo več zanimali, kaj je potem bilo s kuščarjem. Ce bi pa tega kuščarja opazovali naprej, bi videli, da mu je zrasel nov rep, dasi sicer ne popolnoma enakovreden prvotnemu. Strokovnjaki pravijo, da je kuščar svoj rep regeneriral.
Na nekako regeneracijo naletimo tudi pri človeku: če ima poškodbo in če ta poškodba ni prehuda in če ne nastopijo kake komplikacije, potem pravimo, da se je rana zacelila. Tudi to je gotova
vrsta regeneracije. Zelo očiten in poučen je problem regeneracije pri črvu — deževniku. Kdo bi n. pr. pri košnji pazil, da grede ne bo oplazil kakega črva. Pa tudi črv se pred tem ne more zavarovati. Ima pa zato toliko več možnosti, da se regenerira, t. j. da nadomesti odsekane dele z novimi.
Iz teh enostavnih ter vsakemu razumljivih primerov je nato prešel predavatelj na eksperimentalno proučevanje regeneracijskega problema. Tu nam je zopet na izredno lahko razumljiv način predstavil eksperimentatorja, ki dela, poskuša, meri. beleži in opazuje.
Bolj in bolj smo se s predavateljem poglabljali v znanstvene probleme regeneracije najprej pri nižjih živalih in rastlinah potem pa v te probleme pri višjih živalih. Vmes pa nam je predavatelj predočil praktično uporabljivost tega pojava. Ob koncu je prešel na regeneracijo kot znanstveno metodo ter poslušalce docela pripravil na drugo, nekako nadaljevalno predavanje, ki ga bo 3. novembra t. 1. imel primarij g. dr. B. Lavrič o transplantaciji tkiva pri človeku
Kakor rečeno, so spremljale predavanje skioptične slike in je bilo predavanje zato vseskozi nazorno in razumljivo tudi za laike. V najodličnejši meri pa je k temu pripomogel tudi predavatelj sam, ki je za svoja temeljita izvajanja žel vsesplošno odobravanje hvaležnih poslušalcev.
Sezona za tatove dežnikov se |e pričela...
Ljubljana, 21. oktobra
Takole na pomlad in na jesen, ko nastopi de-že-vna doba z vsemi svojimi prijetnostmi in neprijetnostmi, se prične velikopotezen lov na dežnike. Tisti, k< jim »finančni minister« vsakega prvega v mesecu stavi v proračun tudi postavko za takele neobhodno potrebne reči, kol so duhovite naprave proti moči z neba, navalijo na prodajalne dežnikov, drugi, kd včasih niti za sol nimajo, pa skušajo priti do dežnikov na bolj enostaven način: kadar jim voda tako rekoč že v grlo teče, )o mahnejo.v kavatrno ali gostilno, naročijo čašico kave ah vina, potem pa spet — tiho, kot so prišli — odidejo. Z njimi pa »odide« tudi tvoj dežnik, če nisi pazil nanj kot na punčico svojega očesa!
Tri kategorije tatov
Tri kategorije tatov, ali lepše povedano:, praktičnih kavarniških gostov, poznam.__V prvo kategorijo bi pri št el vse tiste, ki si prilaščajo tuje dežnike -iz potrebe, za lastno uporabo. To so ljudje, ki jih je življenje vrglo na cesto brezdelja, pa so nekoč videli žc boljše čase in so iz tistih boljših časov ohranili še toliko ponosa in človeškega dostojanstva v sebi, da bi jih bilo sram obešati svojo revščino na veliki zvon. Kaj je, prosim vas, človek brez dežnika na cesti, kadar se odpro nebeške zatvomice in lije, lije kot ob vesoljnem potopu? To je po vsem videzu manf vreden človek, ki ga je družba izobčila iz svoje srede; vesoljni svet gleda nanj s prezirom in omalovaževanjem — vsaj tako si on sam v svoji zagrenjenosti misli. S tujim dežnikom oborožen slopi spet kot polnopraven član v človeško družbo in hpdi.jKtfiosno po meslnih ulicah, čeprav mu v preluknjanih čevljih večkrat škk>fota voda.
V	drugo kategorijo »praktičnih« kavarniških in gostilniških gostov spadajo tisti ljudje, ki imajo skromno eksistenco in se lahko potrkaijo na prsi, do so lastniki še (kolikor toliko dežnikom podobnih streh. Ker pa je ta streha včasih v dokaj klavrnem nasprotju z njihovo elegantno zunanjostjo in imajo smisel za formo in harmonično ubranost, gredo in položijo svoj kakor rešeto preluknjani dežnik med dTuge dežnike v kavami. Pri odhodu pa svoj dežnik zamenjajo — seveda »pomotoma«! — za dežnik, ki je navadno vsaj za 50% boljši kot njihov. Zgodovina teh svojevrstnih kavarniških in gostilniških tatvin ne pomni, da bi
takšen »praktični« gost zamenjal svoj dežnik — za slabšega.
V	tretjo kategorijo pa spadajo uzmoviči najslabše ikaikovosti, ki so domalega že kriminalni tipi. Ti hodno po javnih lokalih zgolj s tem namenom, da si prilaščajo tuje dežnike na debelo. Nakradeno robo potem prodajajo dalje, izkupiček pa zapijejo. Ta kategorija tatov je brezobzirna do skrajnosti in asocialna do dna. Z mirno vestjo okrade prav tako reveža kot bogatina, se zadovolji z najfinejšim dežnikom prav tako kot z najslabšim, ki spada že domalega v pokoj. Dovolile, da pljunem: fej!
Dežnik za dežn*kom izginja
Vse tri kategorije tatov so ob deževnih dneh marljivo na delu. Sistematično kradejo in zamenjujejo dežnike, kjerkoli se jim nudi prilika Tako je oni dan v eni sami ljubljanski goslilni izginilo kar pet dežnikov, trem gostom pa so bili dežniki zamenjani za slabše. Predrznost tatov tretje kategorije ne pozna moje. Eden izmed njih je nekemu gostu dežnik ukradel tako rdkoč izpred nosa Gost ga je obesil na naslonjač stola, na katerem je sedel, ko pa se je čez pol urice dvignil in hotel oditi domov, je na svoje presenečenje videl, da je dežnik izginil kot kafra. Drugi gost se je samo za minuto odstranil, ko pa se je vrnil, dežnika, ki je visel na obešalniku, ni bilo več. V nekem lokalu pa je tat tretje kategorije slabo naletel. 2e je bil v posesti skoraj čisto novega dežnika in že je z njim srečno prišel do praga. Na pragu pa ga je nekdo od zadaj energično zgrabil za vrat, mu iztrgal dežnik iz roke in ga z njim trikrat tako krepko mahnil po grbi, da se je prelomil na dvoje. Dežnik namreč. Tatko sta bila nazadnje brez dežnika oba: lastnik in tat.
Izumitelji na plani
Milijonar bi postal, kdor bi izumil takšno napravo, ki bi enkrat za vselej onemogočila tatvine dežnikov po javnih lokalih! Nemara bodo te vrstice rodile genija, ki bo z vsem notranjim ognjem in navdihnenjem šel na delo in nas že čez mesec dni presenetil s senzacijonalno vestjo, da ie varnostna naprava proti tatvini dežnikom izumljena. bog daj! Pisec teh vrst, ki je že trikrat Po vrsti postal žrtev kavarniških lovcev na dežnike, bi žoniijcilnemu izunilelju še prav posebej pel slavo in čast.
JNS-arji vzdihujejo:
Toliko te strašne luči..."
f*
V nedeljo je bilo po vseh krajih Slovenije precej shodov JRZ. Kako to vsakovrstnim nasprotnikom ne gre v račun, a na živce, se vidi iz tega, da so skušali na vsak način tu in tam preprečili, da bi žel kdo drugi uspehe, ne pa oni sami. )e pač križ, če si kdo na tak način zapravi ves kredit, kakor si ga je zapravila »v narodu ukoreninjena« JNS. Ker so ti ljudje uvideli, da ne bo nihče
Med ameriškimi rojaki
Tri leta bo minilo v nedeljo, 25. t. m., odkar
je agilnemu lunju Marčanu uspelo, da je v Chicagu med ostala radio-program uvrstil tudi vesti
o	naših izseljencih v Ameriki, ki je postal vse bol) popoln _m zanimiv in ki ga z ljubeznijo do vsega domačega oklepajo tisoči in tisoči ameriških Slovencev. To obletnico bodo naši rojaki to nedeljo prav svečano proslavili.
Za ameriško državljanstvo prosi mnogo naših rojakov, ki so prcživei tam že dolgo vrsto let in s tem tudi izpolnili vse pogoje, da postanejo pravi Amenkancj. Za vse te je prav gotovo, da se ne nameravajo več vrniti nazaj v domovino, ker so si že tam postavili svoj dom, ali pa morda nimajo toliko denarja, da bi se sploh mogli prepeljati čez morje domov, čeprav bi se rnorda radi. Tako poročajo iz Clevelanda, da je konec septembra postalo 22 ameriških Slovencev in Slovenk tudi ameriških državljanov.
V	premogovniku l.ouisville se je prejšnji mesec smrtno ponesrečil pri delu rojaik Franc Intihar, ki je bil doma iz Starega trga na Notranjskem.
Pri živem telesu sta zgorel^ v avtomobilu Slovenca 20-letni Stanko Savinšek in Franc Sei-”er. ko sta bila namenjena iz Sheboygana v Chicago. Ponoči sta zadela s svojim avtomobilom v zadnji konec nekega drugega avtomobila, Hipomase je njun avto vžgal in pred.no sta mogla skočiti na cesto, jih je že zajel pininen. Zgorela s‘a_ 7 av}°mobilom vred, tako da iih ni bilo mogoče več Prepoznati
Škoda je bilo 100 dolarjev, ki jih ic moral plačati zaradi tega, ker je prehitro vozil, 36-letni Slovenec Marko Gorše.
Slovenski duhovnik C. Smodej je v zadnjem času nekam slabega zdTavja. Po nasvetu svojega zdravnika se je podal v Koloradske gore na zdravlcnje in odj>očitek od svoje težavne službe.
Vsi ameriški Slovenci, ki so ga kdaj imeli priliko spoznati, žele, da bi skoraj popolnoma ozdravel.
družine v Clevelandu gdč. Irena Jazbec. Opera oifo je srečno prestala in je sedaj zopet doma. Ni ga v Clevelandu Slovenca, ki gdč. jazbečeve ne bi poznal, posebno še, ker slovi kot odlična pevka.
V	Dobrepoljah pri Vipavi se gotovo komaj še spominjajo rojaka j Misleja, p. d. Janezovega. Ze pred 24. leti je prišel v Severno Ameriko iz Brazilije. Po večkratni selitvi se je končno za stalno naselil v Chardonu, kjer se je tudi poročil.
V	zadnjem času ie bil preddelavec pri nekih javnih delih blizu Chardova. Pri tem svojem poslu pa sc je konec prejšnjega meseca smrtno ponesrečil. Bil je star šele 48 let in zapušča ženo in tri otroke.
Iz Unca pri Rakek« se je pred 32. leti preselil v Ameriko Martin Zalar. V Rockingamu je preživljal svoja stara leia v krogu svoje številne družine, sedaj pa ga ie v starosti 60 lel pobrala smrt.
Žrtvi težke avtomobilske nesreče sta postala
dva komaj 20 let stara Slovenca 1 rane Grabner | jc celo dolgo pot zabaval orožnika in pripovedo in Jožef Kocjan, ko sta se v družbi nekega Nem- ! '■*> j ,.i—:i_i„
ca peljala z avtomobilom iz lndianopolisa v Chicago. Vozili so z veliko hitrostjo. Na nekem ovinku je avtomobil izgubil ravnotežje in strmoglavil y precej globoko strugo potoka. Franc Grabner ie obležal mrtev, Jožef Kocjan pa ie dobil težke poškodbe in jc zelo malo upanja, da bi okreval.
Slovenci slove po svoji muzikalnosti tudi v Ameriki. Nekaj Slovencev, ki žive v Joiletu, je tudi v mestni višji glasbeni šoli. Več jih je dobilo celo vodilna mesta v kadetski godbi. Za kadeta stotnika ie imenovan ]osi Klepec, za kadeta drugega poročnika Albert Riffel, za kadeta narednika Bernard Baher in V. Špelič V tej godbi so poleg tega še Robert Baher, Franc Muhič in Julij Žlogar. Slovenci so pa res povsod!
več verjel njihovim besedam, če jih bodo zastavili za »svojo stvar« na shodih samih, kjer bi vsekakor z besedami na dostojen način lahko prepričali naše poštene ljudi o tem, da res kaj veljajo, so si v svoji »skrbi za narod« poslužili ponekod po njihovih mislih boljših sTedstev.
Na Breznici na Gorenjskem je bil v nedeljo tudi tak shod JRZ, na katerem sta govorila radovljiški odvetnik dr. Albin Smajd in jeseniški kaplan g. A. Križman. Dvorana je bila do kraja zasedena. Prišlo je na shod, ne z namenom, da bi poslušali, pač pa da bi razgrajali, tudi nekaj zapeljancev, pristašev )NS, ki se še danes niso sprijaznili z dejstvom, da so minili »zlati časi JNS«. _	.	...	, . ,	,	.	,	,	Ker	so	le	videli, da se zanje nihče ne zmeni, še
Operirana je bila hčerka ugledne slovenske	manj pa za ^jjhove besede, so pobrali šila in kozine v Clevelandu gdc. Irena Jazbec. Opera-	pjfa jn ocjšij iz dvorane. Tedaj pa so se šele po-
kazali v svoji pravii luči: Naenkrat ie nastal nekie na daljnovodu kratek stik in je bila dvorano v hipu v temi. Toda, kadar kdo hoče s silo, da mu kaj uspe, mu gotovo ne bo uspelo, posebno če bo imel opraviti s fanti in možmi, kakršni so brez-niški. Ti so namreč pofegnili iz žepov svoje sve-tiljke in ob njih poslušali pošteno besedo, ki jo Po mnenju JNSaijev Slovenec ne zasluži več in obsodbo vseh, ki so nastopili proti Slovencem
Bezovšek Ivan prepeljan v Gornji grad
Kamnik, 20 oktobra.
Strahovalca kamniškega in gornjegrajskega okraja sta orožniška kaplarja Langenfus in Kovačič po zaslišanju odvedla v ponedeljek zjutraj ob 7 v Gornji grad, kijer sta mu preskrbela zopet začasno bivanje v sodnijskih zaporih Bezovšek
val razne dogodivščine svoje vlomilske kamere | Med potjo ga je tudi nekoliko /.mučil glad in prosil je orožnika, da mu privoščita mala prigrizek Čim bolj sta se orožnika približevala Gornjemu i gradu, tembolj se je ljudstvo zahvalno izražalo orožnikom, ki so vlovili nevarnega zločinca Z | vidnim zadovoljstvom pa je tudi ljudstvo v Gor-I njem gradu sprejelo svojega rojaka. Marsikateri 1 trpek medklic je padel na Bezovška, orožnika pa bi najraje neslo na ramenih skozi mesto. Ko i sta orožnika odvedla Bezovška v sodno poslop-| je, je še vsa množica čakala na orožnika in ho-j tela zvedeli celoten potek o aretaciji zločinca. ; Po zaslišanje tamk. sodišča bo oddan v varne zopore okrožnega sodišča v Celije, kjer bo delal 1 pclkoro za svoje zločinsko delo.
Od tu in tam
Novega župnika v osebi stolnega vikarja g.
Alojzija Košmerlja je dobila največja župnija v ljubljanski škofiji, župnija pri Sv. Petru v Ljubljani. Novi župnik je star 37 let.
V ljubljanski bolnišnici je včeraj umrl po tritedenskem trpljenju 13 letni Ludvik Bartol, ki je podlegel opeklinam, dobljenim ob priliki reševanja
! svojih staršev in bratcev ter sester iz goreče hiše i v kočevski vasi Draga.
Mlad pastir v Bezeni pri Rušah je zbesnel in na strašen način razmesaril hčer svoje gospodinje, Marijo Robičevo. Baje je Robičeva obdolžila pastirja tatvine. Fant je bil zaradi tega tako užaljen, da je storil zločin in se nato sam obesil. V poslovilnem pismu pravi, da ga je pognala v smrt I obdolžitev, da je kradel.
Miša Trifunovič je bil včeraj v Zagrebu in se
I seveda zopet razgovarjal z voditelji hrvatskega de-\ la združene opozicije. Zvečer- pa se je že povrnil v Belgrad, Pravijo, da se stališče starih radikalov i ni nič premaknilo od starega, ki pa, kakor je znano, rie gre v račune Hrvatom in b. SDS. Torej zopet ena pot v dvoletnem »sporazumevanju« združene opozicije.
Volilna borba v Dalmaciji se je tudi že začela.
Najbolj živahni so Mačkovi pristaši.
Kerestinski proces traja že deset dni. Včeraj je sodišče zaslišalo pet prič. Povedale pa te priče niso nič značilnega.
Zračni napad bo imel tudi Zagreb. Kakor znano se po vsej Jugoslaviji vrše taka vežbanja, da se prebivalstvo izuči za primer resničnega zračnega napada.
Včeraj so na zagrebškem velesejmu svečano odprli posebni francoski paviljon. Otvoritvi je prisostvoval francoski poslanik v Belgradu grof Dam-pierre ter predstavniki naših oblasti.
Zagata, v kateri so se znašli uslužbenci zagrebškega tramvaja zaradi odpovedi, je postala tolikšna, da so uslužbenci po dolgem posvetovanju sklenili spet obrniti se na podbana Mihaldžiča in ga prositi za posredovanje. Stvar se zaostruje, ker je mestna hranilnica kot lastnica tramvaja dala odpuščenim uslužbencem kratek rok, v katerem morajo vrniti družbi vse bloke vozovnic, vse uniforme in podati račune.
Splitska trgovska zbornica se je bavila z vplivom razvrednotenja tujih valut za naše gospodarsko stanje in trgovino z inozemstvom in so sklenili obrniti se na Narodno banko s predlogom, naj se naša valutna politika orijentira k angleškemu funtu, Naerodna banka mora ohraniti razmerje 1 funta napram 250 dinarjem. Smatrajo pa tudi za potrebno, da banka ukine razliko tečaja za devize v zasebnem prometu na borzi in da obračunava zasebne devize po tečajih borze.
Pančevska elektrarna se bo zvezala z elektrarno v Zemunu. To pa za primer, da bi v pančevski elektrarni nastal kak nenaden defekt. Zraven tega pa bodo prebivalci Pančeva dobivali cenejši tok, ker v Zemunu kurijo s premogom in ne z nafto, kakor v Pančevem. Vezni kabel so položili v dno donavske struge, zraven pa enega za primer kake pokvare. V načrtu pa imajo tudi še zvezo obeh teh elektrarn z belgrajsko, kar bi prišlo prav v primeru kake vojne ali pa nezgod,e.
V Sarajevu živi že nekaj let Abesinec Sam-batu Mangestn. Te dni se je zglasi! na italijanskem konzulatu in podpisal v hrvatskem jeziku vdanost italijanskemu kralju in cesarju Abesinije.
V Osjeku se je pred dnevi napil neki ruski emigrant. V takem razpoloženju je obupal in ’ se obesil za jermen. Jermen pa se je pod težo pretrgal, obupanec pa je začel klicati ljudi na pomoč. Kmalu nato se je ponovno obesil, vendar so bili ljudje preblizu, da bi se mu izpolnila ta želja.
Novi Sad je dobil novega župana v osebi dosedanjega mestnega svetnika dr. Miloša Petroviča.
Obilne padavine zadnjih dni so povzročile, da
so reke, ki se izlivajo v Skadersko jezero, nanesle toliko vode, da je jezero visoko naraslo in preplavilo vso okolico. Tako je voda zalila tudi velik del Skadra. Ker se pa vode ne morejo zaradi prevelikega pritiska rek odtekati, zaustavlja jezero dotok, voda zapira reke, ki potem v svojih dolinah povzročajo poplave.
Z napetim revolverjem je vlomilec počakal policaje v Vinkovcih. Trgovski pomočnik Jakob Ka-tušič je vlomil v stanovanje neke zasebnice in ji pokradel mnogo stvari. Policija je po opisu takoj spoznala, kdo je zločinec. Vdrla je v njegovo stanovanje, toda pomočnik je bil na tak obisk dobro pripravljen. Prisebni stražniki pa so ga razorožili prej, preden je mogel sploh streljati.
V Raščane v Imotskem se je povrnil Mijo Prgomet, ki je moral odsedeti šest let robije za umor svoje žene in nekega dekleta, v katerega je bil zaljubljen. Komaj je pTišel domov, so se že pojavile razprtije med njim in njegovim bratom zaradi užitka pri hiši, Mijo je jezen iskal prilike za maščevanje nad bratom. Ko so vsi drugi delali, je Mijo nenadno prišel domov in zahteval od svoje svakinje, naj mu da čevlje. Ker je to odklonila, je pograbil za koso in ji jo zalučal v glavo. Žena se je sesedla, nakar ji je s prav isto koso odsekal še glavo.
Spomenik Stjepanu Radiču bodo v nedeljo odkrili v Petrinji. Slovesnost se prireja v velikih izmerah ter pričakujejo prihoda preko 30.000 Hrvatov iz vseh delov. Baje bodo prišli Hrvatje tudi iz Dalmacije, Bosne in Vojvodine. Ministrstvo je odobrilo za to priliko polovično vožnjo.
Na postaji v Rutincih pri Rnmi sta trčila dva vlaka, ki sta bila oba tovorna. Pri tem je bilo strtih šest vagonov, strojevodja in kurjač vlaka, ki se je zaletel v prednjega, pa sta se smrtno nevarno poškodovala.
Mnogo bogomilskih spomenikov hrani Bosna,
katere danes čuvajo prav enako skrbno kakor rimske spomenike in ostanke iz dobe pred rimsko. Ker pa so bogomilski spomeniki na prostem, jih kmetje v svoji nepoučenosti večkrat rujejo in porabljajo kot navadno kamenje za zidanje. V Tur-betu pri Travniku pa je bila ohranjena prava redkost, namreč obsežno bogomilsko grobišče, eno ~ V ir. Ralkanu sploh. Neki kmet je hotel dobiti v svojo last njivo, ker zemljišča s spomeniki oon ajno nimajo lastnika. Ker jih ni mogel odstraniti z njive, je spomenike enostavno razstrelil z dinamitom. Tako je uničenih nad trideset nagrobnih spomenikov.
Tudi Oljka jo letošnje leto slabo obrodila, ne
samo po količini, temveč tudi po kakovosti. Olje iz letošnjega pridelka bo slabo.
Na sušaško letališče je prispelo ali za r njega \ odletelo v letošnji sezoni 3670 potnikov. Upoštevane so vse proge. Na progi Ljubljana Sušal; je bilo 693 potnikov.
Barvna fotografija poenostavljena
I	olografska industrija zaznamuje v vojnem, zlasti pa v povojnem času izreden napredek. Proizvajanje za svetlobo občutljivega materijala sc ie stopnjevalo v nepojmljivi hrzanj ta:ko po množini, kakor tudi po kakovosti in občutlivosti. Pred leti je bilo za fotografe izredno pomembno deistvo, da so nemške tovarne zvišaJe občutljivost negativnega materijala, dvignile tudi občut-luvost_ objektivov, momentni posnetki so postali mogoči tudi ob pičli razsvetljavi in v poltemi. Tudi zvišanje občutljivosti za razne barve je pomenilo velik korak naprej. Natjveč muke in truda pa so kemiki vložili v posikuse, da bi iznašli barvno fotografijo.
Občutljivost barvnega filma odslej enaka ostalim
Dragi in dolgotrajni posikusi so že pred leti po.kazali delen uspeh in dvignili upe, da se bo res našel tak negativni materija!, ki bo dojemal slike v naravnih barvah. Najnovejše odkritje pa je naredita veliik .skok. V kemičnih delavnicah nemške kemijske tovarne I. 0. Farbenrndustrie (AGFA) v Berlinu so pred nekaj dnevi pred izbranimi strokovnjaki prikazovali postopek barvne fotografije. Ta nova fotografija sloni na čistem kemijskem procesu in pomeni v primeri z dosedanjimi izsledki pravcato odkritje. Po dosedanjih dognanjih so bile pri fotografiranju potrebne dolge osvetljitve tako, da so bili momentni posnetki skoro v vseh primerih nemogoči. Predvajanje novega izsledka s fotografijami je dalo slike v pristnih naravnih barvah in njih živosti, kajti skoro vse slike so bile posnete z najmanjšimi momenti.
Razmnoževanje pa še nemogoče
Barvni ozki film je dokazal, da se je danes dejansko iznašla barvna fotografija, ki bo ob vsaki priliki in splošno uporabljiva. Pomanjkljivo je pri tem le šc to, da je mogoče za vsa.k posnetek narediti le eno pravo (pozitivno) sliko, ki jo je mogoče občudovati le proti luči ali pa pro-icirati na platno, kakor sc dogaja pri vsakem filmu v kinematografu. Niso šc dognali postopka, da bi se izdelal barvani negativ, ki bi se dal na barvno občutljiv papir razmnožiti. Tudi ni mogoče filma, posnetega v barvah, razmnožiti v več izvodih. Zaenkrat ostane le eden, ki je posnet na pozorišču dogodika.
Fotografiranje brez pripomočkov
Postopek sam pa je zelo enostaven. Barvni film sc sestoji iz treh za svetlobo občutljivih plasti, ki se vrste druga za drugo. Ena teh plasti
s 4* m ‘V■T* 'M sV«.' r	►	^i.-*	,	&
;	,	v	I
je občutljiva za modro barvo, druga za rumeno in tretja za rdečo. Te spektrumske barve se mešajo potem v druge barve, kakršna je pač svetloba ob času snimanja. Vselej pa so barve Jake, kakor jih vidi oko v naravi.
Doslej je bilo fotografiranje v barvah mogoče le tako, da se je uporabljala vrsta posebnih barvnih sit, kii pa so bila za vsako barvo posebna. Po novem izumu vse to odpade. Poslej bo imel vsak, kdor slika, možnost, da dobiva slike v naravnih barvah, ne da bi pri tem moral zamenjati aparata ali pa lečo. Ker sc barve ohranjajo v vseh odtenkih, kakor jih imajo v naravi, so odpadla razna sita, ki so v tem primeru močno zmanjševala dotok svetlobe. Zato so odslej mogoči tudi momentni posnetki v mejah, kakor jih pozna dosedanji negativni materija!.
Razvijanje
Novi izum sloni na starih opazovanjih in dognanjih kemika dr. Fischerja, ki so pa pred nekaj leti zapadla pozabljenju. Agfa je v svojih delavnicah spravila na dan prav enaka dognanja in ugotovila dolgo vrsto podstativ, za svetlobo občutljive plasti, ki se med seboj zapleteno mešajo. Vendar se pa vse te snovi mešajo že pri vlivanju občutljive mase. Tudi razvijanje filma je zelo enostavno, potrebno je le, da pridejo pravkar razviti filmi na svetlobo, da se osvetle tudi deli, ki sc preje niso mogli. Potem je treba film razvijati še v posebnem razvijalcu, v katerem izstopijo vse barve v pravem razmerju. S posebnim slabil-cem se potem odstrani vse srebro in slika je popolna.
Agfa je znala za svoje prve uspehe in razširitev novega izuma tudi poskrbeti. Vsak amater, ki bo v trgovini kupil tak film, bo obenem plačal tudi razvijanje. Tako zle posledice slabega in ncstrokovnjfiškega razvijcnja izostanejo, veselje pa bo le veliko.
Kaj snufefo kemiki dalje
Prvo stremljenje, ki bo sledilo temu izumu, bo šlo za tem ciljem, da se omogoči razmnože-vr.nje slik. Zadevni posikusi so že v teku. Ko bo tudi v tem izpolnjena vrzel, bomo gledali v kinematografih le barvane filme. Kajti veliko filmsko podjetje bo šele takrat uporabljalo barvno fotografijo, čim jim bo omogočeno razmnoževanje filmov v neomejenem številu. Cim bodo kemiki rešili to vprašanje, bodo kmalu rešili tudi vprašanje kopiranja barvene slike na papir.
»Koliko pa plačate vašemu umetniku za stradanje«, vpraša njegovega impresarija obiskovalec.
»Vsak dan dobi 100 Din pa prosto prehrano.«
Človek povzroča največ prahu
Na Betlehemski cesti v Jeruzalemu škotski vojaki preiskujejo Arabce, če morda ne nosijo med
svojimi tovori orožja.
Narava sama proizvaja neprestano prah. Pod vplivom vode in temperature (ogrevanje in ohlajevanje) drobi zemeljsko skorjo. Prav majhni delci se ločijo od zemlje, ki jih nato veter odnaša in raznaša daleč naokoli. To je prah. Gore razpadajo v prah. Vulkani delujejo in pošiljajo v ozračja ogromne mase prahu in pepela.
Tudi rastline in živali povzročajo tvorbo prahu. Seveda varujejo rastline zemeljsko plast pred prevelikim rušenjem, vendar pa oddajajo svoj cvetni prah. Prav tako delajo tudi živali. Pomislimo samo na lesnega črva, ki kljub svoji malenkosti izvrta iz lesa ogromne količine prahu. Ce pa upoštevamo še to, da je teh živalic izredno mnogo, potem ne smemo omalovaževati tega dejstva. Največji povzročevalec prahu pa je človek. Vseko njegovo dejanje dela prah, če pa ne to, pa ga dviga s tal. To je takoimenovam industrijski prah, ki ga povzročata človek in stroj. Vsaiko presnavljanje je neizogibno zvezano z odpadki, ki se največkrat spremene v prah. Ce drevo razžagamo, nastane prah-žaganje. Ce krojač kroji in reže obleko, nastajajo odpadki in prah.
V	tej vrsti so tudi neke posebne »industrije prahu«: tovarne cementa, mavca, apna, dalje rudniki, pilarne, tekstilne in tobačne tovarne.
Kdo se še ni pritoževal nad cestnim prahom. Promet dviga prah v zrak. Gornja površina ceste se neprestano tare, prav tako se tarejo ob cesto kolesa voz, se obrabljajo in zraven obrabljajo cesto. Vse to odpadlo se pomeša med prah. Presenetljivo je tudi dognanje, da je treba vse tire v podzemskih in navadnih železnicah obnoviti v sedmih letih.
Povsod drobni odpadki, prah
Največja škodljivca pa sta dim in rja. Koliko je rje na kovinaslih predmetih in koliko dima gre iz tovaren in peči v zraik. Dim je posebno škodljiv pozimi. Mnogokje povzroča dim zgoščevanje megle.
Odkod prihaja večni prah v sobah, čez katerega se vedno pritožuje gospodinja. Ne samo od zunaj, tudi v sobi sami nastaja ta prah. Od oblek, od pohištva in od preprog odpadajo dnevno delci, prav tako od hrane in kruha. Ko stopamo po tleli, drgnemo prah. In še mnogo je povzroče-vateev prahu v sobah. Dognali so tudi, da ie rja prav tako pogosta in razširjena v sobah, kakor zunaj. Tako se zdi, da se bodo gospodinje vekomaj morale boriti proti prahu, tako proti »domačemu«, kakor proti enemu, ki ga prinaša s seboj zrak.
Znanost pa si na dva načina razlaga obstanek prahu. Ugotavljajo ga gravimetrično ali optično in po množini ali po številu. Prah se najlažje zbira na vodoravnih ali pokončnih ploščah, ki jih nastavljajo proti vetru. Po določenem času jih odstranijo, nakar pod dTobnogtedom prešte-jejo prašek za praškom, kolikor se jih je nabralo na ploščah.
Narava modro izravnava
Marsikdo bi po tem razglabljanju utegnil misliti, da bo lepega dne nastopil nevaren čas, ker se bo zrak zarodi tolikih množin prahu in dima nenadno prenasitil in zastrupil. Zraku hi zmanjkalo kisika, človeštvo bi šc udušiJo. Vendar je narava tudi za ta primer sama sebe zavarovala. Naj tovarne še tako puhajo dim v zrak, narava je večja im popolnejša kaikor pa katerakoli panoga drnašnje tehnike. Narava zna vedno in povsod sama poskrbeti za ravnotežje.
Nastaja pa sedaj vprašanje, kako hi se mogel človek obvarovati prahu. Videli smo, da je problem prahu zelo pomanjkljiv. Znanost in tehnika bi naredili le polovico poti, če bi problem le ogledovali in opazovali, ne se pa trudili, da bi ga rešili.
Da bi pa preprečili nastanek prahu sploh, na to ne smemo niti misliti. Teko nam preostaja edino to, da se ga z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušamo omejiti in ga napraviti neškodljivega.
Modema gospodinja ne ometa več svojega stanovanja z omeli in metlami, temveč maže tla z oljem in pri tem pobira prah! Na ta način ga dejansko odstranjuje z hišnih prostorov. Posipanje cest se prav tako opušča. Nič več kamenja in grušča, temveč asfat, naravni ali umetni, betonska plast ali pa plast iz tera, so danes sredstva, s katerimi se človek uspešno bori tudi proti cestnemu prahu.
Izboljševanje kurjave gre za tem, da se kolikor mogoče pozimi zrak obvaruje pred njo. Centra'na kurjava, kjer izgoreva premog do skrajne svoje sile, nadomešča danes v mnogih primerih stare peči. Prav tako so železnice elektrificirajo. Industrijska podjetja, kjer je veliko od-
padkov in prahu, morajo to zbirati na eno mesto in jih potem narediti neškodljive.
Toda ta razvoj še dolgo ni zaključen. To delo se s temi začetki šele uvaja in bo mnogo časa minilo, preden se bo dal zaznamovati velik uspeh.
Socialistični francoski voditelj La Rocgue, ki ga notranji minister toži zaTadi tega, ker zopet snuje prepovedano stranko ognjenih križev.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 21. oktobra. 12 Reproducirani oitrnSki kon-cort. — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Ca.s, spored, obvestila. — 13.15 Vse inogoee, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14 Vreme, borza. — 18 Mladinska ura: I. Si>o. znajmo glasbila! (flavta, pikolo, klaiinet, razlaga gosp. dr. A. Dolinar, igrajo člani radijskega orkestra).
— 18.20 11 Lutke iz gomoljev (gosp. prof. Niko Kuret).
— 18.40 Pogled v sodobno Kusijo (glavni urednik gosp. dr. Ivan Ahčin). — 10 Ca,s, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: O slovenski solistični pesmi (gosp. prof. Slavko Osterc). — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos i& ljubljanske opere: Verdijeva opera «Ples v maskah«. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (gosp. V. Ukmar). V II. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored.
Drugi programi
Sreda, 21. oktobra. Belprad I.: 19.50 Humoristični časopis. —- 21 Prenos evropskega koncerta iz Bruslja.
22.20 Komorna glasba. — 22.45 Plesne plošče. — Belgrad II.: 20 .Jugoslovanski cement (dr. Kislic). — Zagreb: 20.25 Plošče. — 21 Bruselj. — 22.20 Jazz. — Bruselj: 20 GiLsonova dramska kantata «Francesca da i,,,1!11** r~ Dunaj; 19.20 Vokalni kvartet. — 20.20 Ka-
ij orke"ter- - 21 Bruselj. - 22.20 Koračnice iai vaJJki. - 23« Plošče. - Budimpešta: 19.45 Salonski orlfester. — 21 Bruselj. - 22.25 Jazz. - 23.20 Ciganska glasim. — Trst—Milan: 17.15 Sopran. — 20.40UMM&h' glasim. — 21.30 Bruselj. — 22.10 Plosna glasba. — /Hiti -Bari: 20.40 Leharjeva opereta «Frasquita«, nato plesna jra»ba. — Pragrt: 20.15 Stare melodije. — 21 ISh&ttj*
— Urno: 19.20 Del boso v balet «Coi>oliia<. — 20.55 Vojaška godba in harmonika. — 22.15 Meyerbeerjeva klavirska sonata. — Bratislava: 20.25 Stare židovske pesmi. — 20.55 Weberjeve «Precio-/.e«. — Varšava: 21 Chopinove skladbe. — 21.40 Lahka in plesna glasba.
— l'sa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije. — Berlin: 20.45 Italijanski umetniki. — VratisKlva: 20.45 Bruck-nerjeva velika maša. — Lipsko: 21 Simfonični koncert.
— Kol n: 20.45 Iz Verdijevih oper. — i
ijev ih oper. nart: 20.45 Schubertov večer.
Frankfurt—Stutt.
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Danes se dobi vse na garancijo:
Avtomobil za 1 leto.
Radio za 2 leti.
Frigidaire za 3 leta itd.
Pri umetniku se je dala gospa X. portretirati. Pa ga vpraša:
»Za koliko pa mii garantirate sličnost te slike?«
»To se samo ob sebi razume!«
»Toda povejte mi, za koliko let m.i garantirate sedanjo sličnost portreta.«
81
Zeleni pekel
Nazadnje in konec koncev je pod večer tretjega dne menil njihov poglavar, da bi zdaj že bil čas, da bi lahko en naš avtomobil prepeljali čez reko. »Res je,« je zatrjeval možak, »še zmeraj zelo nevarno, toda vsak trenutek lahko po njegovem spet kak oblak odpre svoje za-tvornice, pa bomo spet sedeli najmanj teden dni v pasti.«
On in njegovi ljudje so potem privlekli od vasi dve plitvi zvezani barki. Ko sta barki pristali, smo ritensko zapeljali najtežji avtomobil po nekaj širokih deskah na krov tega nezanesljivega vozila.
To je zahtevalo precej časa, ker blato v Rio Grande, ki se še ni docela posušilo, je bilo prav tako varljivo in nestalno, kakor maslo na soncu. Tvorilo je mehak, premakljiv pokrov in prevleko, ki je pokrivala vse obrežje ter se je v resnici zibala tako, kakor slabo privezano jadro v vetru, kadar je bil tako nespameten, da se je upal nanjo. Zaradi blata bi nam bilo kmalu vse skupaj izpodletelo.
Kljub temu smo bili že dobre pol ure prej, preden je sonce zašlo, z delom gotovi. Potem sem jaz splezal na šoferjevo mesto v avtomo-' bilu.
Domačini so to v začetku mirno gledali, ko so pa zapazili moj pravi namen, so začeli takoj ognjevito ugovarjati. Govorili so, da je splav že tako in preveč obložen in da je breme
prehudo. Gospod — to sem bil jaz — naj bi bil tako prijazen in legel pod stroj v isti višini, kakor je stala vodna gladina. Ce že ne more pomagati pri prevozu, naj vendar nikar tovora še bolj ne obtežuje. Tako je bilo njihovo mišljenje. Tako so govorili Indijanci.
Kaj sem hotel) Polahko sem klel in se udal temu, kar so zahtevali.
Na to vožnjo čez razdivjano reko pa bom mislil do konca svojega življenja.
Na vsakem voglu splava so stali po štirje močni Indijanci ter vneto migali z rokami in pregibali močna, dolga vesla. Pri tem delu so bili podobni kuharju, ki meša božično potico. Dvaintrideset šibkih domačinov, ki so bili iste barve kakor oni na splavu, je čepelo na tistih svojih drevesnih koreninah in z usnjatimi jermeni vleklo barki, na katerih se je vozil avtomobil. Jermene so držali v zobeh in tako vlekli splav za seboj. Do srede reke je vožnjo spremljalo klepetanje in govorjenje, ki ni hotelo nehati.
Ko so prišli do srede veletoka, nam je vožnja oropala že vso moč. Prastari Rio Grande nas je gledal in se igral z nami kakor z igračo. Visoki valovi, ki so imeli tako barvo kakor kava, so nas suvali sem in tja, nas gonili v naročje svojim vodenim bratom, ki so z nami ravnali še bolj nevredno in zlivali cela vedra vode v naše vozilo;
Zibali smo se, opotekali in stokali, se dvigali v vrtoglavo višino, pa spet drseli v globino kakor v nesmiselnem pijanem plesu. Do-
| mačini, ki so veslali, so nas pa kar naprej in
1	naprej opominjali z glasnimi klici.
Moj, krov se je dvakrat pogreznil pod vodo, pa se spet dvignil iz nje ter pustil mene v pravi blatni kopeli.
Tik pod visoko rdečo pečino smo pa zabredli v prav resno nevarnost. Voda je bila nemirna in razburkana kakor v kanalu velikega mesta, le da je bila tu v veletoku dosti bolj umazana.
Spravil sem samega sebe v boljši in ugodnejši položaj, da bi lahko v primeru nesreče skočil na glayo in se poskušal rešiti.
Nenadno pa sem začutil kakor po nekem notranjem nagonu, da moram pogledati navzgor. Tam zgoraj, navidez kilometer višje nad mojo glavo, se je s pobočja pečine utrgal droben peščen oblaček. Ta oblaček so zapa> zili tudi domačini. Namah je iz njihovih grl udarilo glasno jadikovanje in stokanje.
»Jesuchristo«, so cvilili, »reši nas!«
Takoj je čez valove zadonel glas njihovega poglavarja.
»Bodite tiho,« je kričal in pokorno je zadonel s splavov odgovor:.
»Molčimo.«
Tedaj se je s strahotno drsečim gibanjem odtrgalo nekje zgoraj deblo ter na vrat na nos strmoglavilo v globočino. Z bolečim hrešča-njem in šumenjem je vrglo svoje veje v višino ter se potopilo.
Ta zadeva bi čisto lahko tvorila lep zaključek tega mojega popotnega poročila.
Toda Rio Grande, ki nas je spravil v nevarnost in nas je iz nevarnosti tudi rešil in sicer z vljudnostjo, ki zasluži vse priznanje.
Silovit vrtinec valov je pograbil našo barko ter nas naglo odvlekel kakih dvajset metrov daleč od nevarnega mesta, kjer je udarilo drevo v vodo. Kliub temu pa nas je prah od tega plazu ovijal kakor umazana dušljiva cunja. Imeli smo srečo in smo ušli iz nevarnosti v zadnji sili.
Polagoma se je možem na koreninah posrečilo, da so nas zvlekli na blatno obrežje. Bili smo premočeni in blatni, toda polni globoke hvaležnosti, da smo si rešili v tej dogodivščini življenje. Tako smo pristali na vznožju kamnitega predgorja.
Ko so mi zvečer vaščani kuhali za večerjo debelo kokoš, sem jo počasi mahnil do rdeče pečine ter gledal čez reko proti mestu, odkoder je iz teme svetlo sijal čez reko Urrijev taborni ogenj.
Čez nekaj časa se mi je pridružil še indijanski glavar.
»Zadnji trenutek se nam je posrečilo uiti, senor; ta drevesa imajo satana v sebi.«
»Zakaj si prav za prav zapovedal svojim ljudem, naj molčijo, ko smo se borili s tokom in valovi?« sem poizvedoval.
»Rečni duhovi nimajo radi vpitja in vreščanja, senor.«
Zamišljeno sem se obrnil od njega. Prvi vzklik, ki je prišel iz ust Indijancev, se je glasil »Jesuchristo«!
tSlovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/tIL Telefon 29°4 in 299h (Jprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ce6 Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiček.