Resolucija IV. banovinske skupščine JUU sekcije za dravsko banovino Na IV. banovinski skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za dravsko banovino v Ljubljani dne 7. in 8. julija 1934. zbrani opolnomočeni zastopniki 34 sreskih učiteljskih društev smo kot legitimni predstavniki učiteljskega stanu v dravski banovini razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z izobrazbo in vzgojo naroda, proučili pa smo tudi sodobni položaj in potrebe narodnih šol in učiteljskega stanu. Po razpravi o vseh teh vprašanjih smatramo potrebno ugotoviti naše jasno anodušno stališče do vseh omenjenih problemov in predajamo javnosti sledečo resolucijo: Banovinska skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani z zadovoljstvom ugotavlja, da ,so po zadnji seji Glavinega odbora dani pogoji za mirein potek in plodno delo na glavni skupščini. Vsem sekcijam in članom g^lavnega odbora, ki so posvečali svoje sile za ureditev razmer v udruženju iareka skupščina svoje priznanje, apelira pa istočasno na članstvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja zlasti ,pa na delegacijo XIV. glavni skupsčini, da nadaljujejo z delom v duhu popolnega sporazuma in pomirjenja v udruženju, kar je predpogoj uspešnega dela za napiredek irtašega šolstva in za dobrobit stanu. Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sreskih društvih dravske banovine včlanjeno domala vse učiteljstvo, kar dokazuje njegovo visoko razvito stanovsko zavest. Ob tej priliki pa apelira na učitelje in učiteljice, ki stoje danes še izven vrst stanovske organizacije, da vstopijo v Jugoslovensko učiteljsko udruženje in ga podpirajo pri njegovem deli} za dobrobit šole in stanti. V svrho gospodarske osamosvojitve si je osnovalo učiteljstvo dravske banovine tekom let celo vrsto stanovskih, gospodarskih in socialnih ustanov. Ker se more uspešno potezati za svoje dobrine le stan, ki je gospodarsko organiziran, apelira skupščma na vse organizirane člane, da pristopijo v učiteljska gospodarska podjetja in socialne ustanove in pospešujejo njihov razvoj. Da bi se napredna načela čim uspešnejše uveljavljala v razvoju jugoslovanskega šolstva in narodnega Izobraževanja, apelira Iskupščina na vse prizadete faktorje, da poklanjajo sledečim zahtevam posebno pozornosft: 1. Skupščina opozarja na neobhodno potrebo sistematičnega zidanja novih šolskih poslopij, ki bodo zmogla čim bolj normalizirati sodoben pouk in vzgojo in razbremeniti šole in učiteljstvo prenatrpanosti učencev po razredih. Le na ta način bo mogoče izboljšati kvaliteto izobirazbe. 2. Vzdrževamje šol je v mnogih krajih nezadostno in tako neznatno, da ovira uspeh dela v šoli in povzroča učiteljstvu največje skrbi. Radi tega je potrebno, da oddajajo upravne oblasti šolam redno dvanajstine, kakor je to predvideno v zakonu o narodnih šolah in v zakonu o občinah. Treba pa je dclovati tudi na to, da bosta banovina in država vzdržeyali šole vsaj v siromašnejših krajih. 3. Na vprašanju šolskega nadzorstva, od katerega zavisi v nemali meri uspešen razvoj naše narodne šole, je ves učiteljski stan neposredno zainteresiran. Skupščina ugotavlja, da je skrajni čas, da se to vprašanje ireši, ker zahteva to interes šole. Ker je za napredek naše nafodne šole in za pravilno ocenjevanje učiteljevega šolskega dela poleg temeljite osehne pedagoške in metodične izobrazbe nadzornikov dobro poznanje notranjega ustroja nar. šole prvi predpogoj, smatra skupščina, da si lasti učiteljstvo teh šol upravičeino pravico do'nadzorstva na narodnih šolah. Zato naj se izpremene vse določbe, ki bi učitelju narodnih šol kakorkoli otežkočale dosego položaja sreskega, kakor bainskega šolskega nadzornika, ker le učitelj narodnih šol izvršuje z ozirom na svojo šolsko prakso, instruktivno nadzorstvo. Skupščina ugotavlja, da je imenovanje šolskih preglednikov kvarno za razvoj narodne šole in želi, da se čimprej postavijo ukazni šolski nadzorniki. Tem naj se zasigurajo stalnost, višji položaj in večja neodvisnost. 4. Za dosego boljše kvalitete pouka je neobhodno potrebno zmanjšati veliko število učencev po razredih. Aktivina jugoslovanska nacionalna šola bo popolnoma zgrajena šele tedaj, ko bo število učencev fiksirano največ na 40. Zato naj se, kjerkoli je potreba, otvarjajo novi razredi in nastavljajo nove učne moči. Le na ta način se bo pripomoglo šoli do preobrazbe. 5. Da bo mogoče ustrezati potrebi narodne šole, naj se leto za letom povečava v drž. proračunu postavka za move učitelje, ki ča- kajo v velikem številu na nameščanja. Ako je v tem trenutku nemogoče namestiti vse, tedaj naj se nameste najprej siromašni abiturijentL Vsa z upokojitvami izpraznjena mesta naj se takoj izpolnijo z učitelji novinci. .<>. Vprašanje učnih knjig za osnovne šole je treba postaviti na drugačno podlago. Učne kinjige naj bodo po vsebini izraz skupnosti in sodobnih nacionalnih, pedagoških in učnih načel. Vse učne knjige je treba po sprejetju novega učnega načrta pregledati in zboljšati v umetniškem in tehničnem pogledu. Preprečiti je treba preveliko število enakih khjig in pretirane zaslužke pri izdaji. 7. Zaradi nejasnosti poedinih določb zakona o narodnih šolah se pojavljajo često največje težkoče. Skupščina zato poudarja, da je treba čim prej izdati izvršilne predpise k zakonu o narodnih šolah ali, kar bi bilo še boljše, izdelati novelo. 8. V zadnjem času se množijo premeščanja učiteljstva med šolskim letom. Taka premeščenja, utemeljena s potrebo službe, se izvršujejo tudi tedaj, ko dejansko službena potreba ne obstoja in čutijo zato prizadeti premestitev za težko in nezasluženo kazen. Premestitve med šolskim letom škodujejo v prvi vrsti pouku, vplivajo pa tudi porazno na učiteljstvo. Zato je treba onemogočiti vsa premeščanja, ki niso posledica disciplinskega postopka in obsodbe, ali ki jih ne narekuje resnična potreba službe, oziroma ki niso izvršena na izrecno prošnjo učitelja. Vsem premeščenim naj se izdajo dekreti. 9. Da se omogoči učiteljeva nacionalna kulturna misija v službenem kraju in da bi se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli, je potrebno uzakoniti učiteljevo stalnost na službenem mestu. Stalnost na mestu je prvi in osnovni predpogoj za uspešno delo učitelja v in izven sole. 10. Na učiteljska premeščanja ne smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posamezne korporacije in neosnovane in anonimne obtožbe. Ker se vedno zakasnijo krediti in ker so učitelji v slabem gmotnem položaju, je potrcbmo, da se izplača učiteljsvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov. Učitelj naj se ne razrešuje službe na starem mestu, dokler se mu ne izplača akontacija. Učiteljstvo želi, da se obravnavajo vse obdolžitve v irednem disciplinskem postopku. Ker so disciplinski predpisi za učiteljstvo y zakonu o narodnih šolah neprimerni in zastareli, prosi skupščina odločujoče kroge, da se zadevni členi v zakonu o narodnih šolah razveljavijo in uveljavijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi zakona o u<radnikih. V to svrho inaj se uzakoni projekt, ki jim ga je dostavila lani sekcija JUU v LjubIjani in glavni odbor JUU v Beogradu. Skupščina ponovno poudarja, naj se vse anonimne ovadbe odklanjajo, ker so nemoralne. Na podpisane ovadbe naj se uvede disciplinska preiskava. Ako ta pokaže, da je bila ovadba neutemeljena in zlonamerna, naj prosvetna oblast ovaditelja uradno zasleduje in skrbi, da prejme obtoženi zadoščenje. Učiteljstvo smatra, da bo preinehalo zlonamerno ovajanje le tedaj, ako se bo inicijator zavedal, da mora za svoje dejanje tudi odgovarjati. 11. Sistemizacija mest za učitelje narodnih šol naj se izvrši z ozirom na veliko število učiteljstva po banovinah, kakor je že sedaj urejeno v drž. proračunu. Ker je še mnogo učiteljskih mest nezasedenih in je potrebno ustanavljati nove šole in otvarjati tnove razrede in oddelke, je neobhodno potrebno zvišati sedanje stanje učiteljstva v banovini najmanj za 500 mest, zlasti pa je potrebno zvišati število mest za pripravnike. Za učiteljstvo se zahteva daljši študij kot za ostalo uradništvo istih položajev, zato naj se zanj sistemizira večje število mest v 5. skupini. Pogoji, ki jih navaja za dosego 5. skupine § 258. uradn. zakona, naj se ukinejo. Skupščina želi, da se smatrajo zadeve glede napredovanja v grupe in prevedbe po stopnjah za nujne. Istočasno želi spremembe zakonskiih predpisov, tako da se poviški prejmejo takoj in ne šele po enem letu. 12. Uradniški prejemki danes daleko ne dosezajo eksistenčnega minima, radi česar trpijo zlasti uradniki s številnimi družinami. Skupščina zato želi in apelira na odločujoče kroge, da se premeščajo v kraje s srednjimi šolami prvenstveno učitelji in učiteljice s številnimi otroki. 13. Zvanje šolskih upraviteljev naj se uzakoni. Upraviteljem naj se prizna primerna mesečna nagrada po številu razredov. Zopet naj se uveljavi prvotno besedilo § 113. zakona o narodnih šolah, ki določa, da se upravitelj z nad 12 oddelki osvobodi razrednega pouka. Vsak oddelek otroškega vrtca naj se smatra kot razred. 14. Pravica do stanarlne naj sc prizrna vsem učiteljem in učiteljicam brez ozira na njihovo zakonsko stanje in brez ozira, kam so dodeljeni. Ravno tako je potrebno, da se precizira količina drv, ki pripada učiteljstvu osnovnih šol. 15. Kr. banska uprava naj namešča za honorarne učitelje v obrtno trgovskih in kmetsko ter gospodinjsko inadaljevalnih šolah prvenstveno učitelje osnovnih šol, ki so za ta pouk kvalificirani, ker je ta šola pravzaprav le tip višje narodne šole. Učiteljstvo želi, da se nameščajo za upravitelje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol upravitelji onih šol, v katerih se vrši pouk, ker so oni tudi materijalno odgovorni za šolsko imovino. 16. Kontraktualni učitelji, ki soizpolnili predpisane pogoje, naj se čimprej prevedejo v državno službo. Učiteljem, ki so prišli iz Julijske krajine tudi po preteku zakonitega roka za priznanje službonih let, prevedenih v Julijski krajini, naj se ta leta priznajo za napredovanje in penzijo, kakor onim, ki so prišli pred potekom zakonskega roka (§ 54. zak. o državljanstvu). 17. V najtežjem položaju so učitelji dnevničarji, od katerih čakajo nekateri že od leta 1927. na sprejem v državno službo. Skupščina apelira zato na vse odločujoče kroge, naj se pri novih postavljenjih upoštevajo v prvi vrsti učitelji dnevničarji in učiteljice dnevničarke. 18. V uradniškem zakonu je izostalo zvanje učiteljic ženskih ročnih del, radi česar te učiteljice ne morejo niti napredovati, niti ne morejo prositi za premestitev. Skupščina ugotavlja, da bi se v teku treh let, odkar je stopil v veljavo novi uradniški zakon, položaj učiteljicam ženskih ročnih del že lahko uredil in apelira na naše narodne poslanoe in ostale merodajne činitelje, da se zavzamejo, da se za te učiteljice uredi zvaiije po skupinah, kakor zabteva § 347. uradn. zakona. V istem položaju so veroučitelji narodnih šol. Nujno je ipotrebno, da se tudi zanje razporedi zvainje po iskupinah § 346. uradn. zakona. 19. Učiteljstvo ne dela le v šoli, marveč izčrpava svoje sile tudi pri izvenšolskem delu, ki je po zakonu zanj obvezno. Radi prekomernega napora ostari in oslabi prej kakor ostali državni uradniki. Zato naj se učiteljstvu službena doba zniža na 32 leti. 20. Upokojitve naj se izvršujejo po podatkih v uslužbenskem listu, a do makazila pokojnine naj se izplačujejo upokojencem redni prejemki. Isto naj velja tudi za rodbinsko pokojnino. 21. Zaradi poznanja narodne šole in njenih potreb, kakor tudi razmer in potreb učiteljstva, naj se izberejo referenti pri prosvetnem oddelku banske uprave, kakor tudi pri oddclku za osnovni pouk v ministrstvu prosvete, le iz vrst učiteljstva narodnih šol. 22. Učiteljstvo se v toliki meri javno 23. V interesu državne in patriotične vzgoje je potrebno, da se uredijo osnovne šole za narodne manjšine po določilih §§ 45. udejstvuje, kakor noben dru,g stan. To delo in 46. zakona o narodnih šolah na podlagi vrši z največjo požrtvovalnostjo in v najtežjih razmerah. Ravno radi svojega dela pa zadnjega ljudskega štetja. 24. Potreba po otroških zavetiščih in šol- pribaja v konflikt z osebnimi interesi in am- skih kuhinjah je zlasti v industrijskih in obbicijami, ter preveliko občutljivostjo krajev- mejnih krajih zelo občutna. Skupščina nanih činiteljev. Posledica tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerim se mora boriti >danes mnogo učiteljev, najboljših javnih delavcev. Skupščina ugotavlja, da uživa učiteljstvo premalo uradne zaščite in apelira na vsa oblastva, da se to v bodoče proša oblastva, da te ustanove čim bolj gmotno podpirajo. 25. Upokojancem naj se prizna železniški certifikat v palnem obsegu, kakor aktivnim nameščencem. 26. V studijske svrhe naj dovoli ministr- izpremeni in se učitelj&tvo, v interesu šol- stvo saobračaja učiteljem narodnih šol o po- fl L«.«.«_._.u44 4«__¦¦ _. __l — skega, kakor tudi izvenšolskega dela, vsestransko uradno zaščiti. Zakon o narodnih šolah nalaga učiteljstvu obveznost izvenšolskega dela, kar razumejo lajiški krogi tako, da je le učitelj dolžan ia sicer povsod delati. Proti takemu na- čitnicah enkratno krožno brezplaono vožnjo po vsej državi. 28. Smer našega dela mora iti v to, da bodo vsi stanovi v ikraljevini apravili svoje strokovne in stanovske interese v sklad z interesi ostalih strok in stanov ter z obče narod- ziranju se moramo najodločneje boriti. Uči- nimi in državnimi interesi brez kakršnekoli teljstvo je delalo že pred uveljavljenjem šol. zakona in to na področjih, ki si jih je po svojih zmožnostih iin sposobnostih izbralo samo. Načelo prostovoljne izbire delovnega področja mora biti ohranjenO' tudi danes, prodreti pa mora tudi načelo, da ni dolžno težnje hegemomije enih nad drugimi in brez predpostavljainja lastnih interesov obče narodnim in državnim potrebam. Stroke in stanovi, ki so bili do sedaj pri soodločevanju javnih vprašanj potisnjehi popolnoma v ozadje, morajo dobiti odločilnejšo delati le učiteljstvo, marveč tudi ostalo urad- vlogo tudi v narodnem, javnem in državnem ništvo in druga inteligenca, ne izvzemši domače krajevne. Zaradi izvenšolskega dela v nobenem primeru ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Da se to prepreči, je treba učitelja zaščititi življenju. Skupščina naroča vodstvu sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Ljubljani, da priobči sprejeto resolucijo v stanovskem glasilu in obvesti o njeni vsebini tudi pred prekomernim izerpavanjem in izrablja- osebno vse merodajne kroge v dravski bano njem. vini, kaikor tudi ceotralno upravo udruženja. Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani V Ljubljani, dne 8. julija 1934. Predsednik:Tajnik: Dimnik Ivan, s. r.Kumelj Metod, s. r.