Poštnina plačana v gotovini. fiVFlv. RS, V LJUBLJANI, sobota, 10. marca 1928. Posamezna številka Din i*— LETO V. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. Neotivisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Naročnikom in prijateljem. Z današnjim dnem preneha izhajati »Narodni Dnevnik« in današnja številka je zadnja, ki bo pozdravila njegove zveste prijatelje in naročnike, a obenem prva, ki bo v resnici razveselila vse njegove, ne ravno maloštevilne nasprotnike. Vseskozi borben list je bil »Narodni Dnevnik« in zato je dvakrat težko, da moramo z nezlomljeno voljo le vsled materielnih neprilik končati prezgodaj z bojem, zlasti še, ko ni boj dobojevan in ko je Slovencem vsaj količkaj neodvisen list zlasti potreben. Na drugi strani pa nam lajša slovo od svojih prijateljev zavest, da smo več ko štiri leta zvesto vršili svojo časnikarsko dolžnost in to v tako težavnih prilikah, s kakršnimi se ni imel boriti niti en slovenski list. Zato se ne poslavljamo z bridkostjo v srcu, temveč z zavestjo pošteno izvršene dolžnosti in v prepričanju, da naše delo ni bilo zaman, temveč da bo rodilo še svoje pozitivne uspehe. To verujemo pa tem trdnejše, ker moremo pokazati tekom svojega boja na uspehe, kakor jih ni le s silo argumenta dosegelnoben drug list. Zaman se nas je skušalo omalovaževati in prezirati, zaman je strankarska žurnalistika skušala z molkom izbrisati naše argumente, naša beseda je "vendarle prodirala in danes osvajajo tudi naši nasprotniki naša načela. Pa tudi čisto konkretne uspehe moremo pokazati. Da ni bilo »Narodnega Dnevnika« bi slovenski narod še vse drugače občutil katastrofo Slavenske banke. In brez »Narodnega Dnevnika« se tudi boj za osamosvojitev učiteljstva ne bi končal z zmago, kakor se je. Tudi naša zasluga pa je nadalje* da so se politične persekucije nehale in da se prišle ob veljavo metode, ki so prizadejale slovenskemu narodu toliko gorja. Vseh teh uspehov pa ne bi dosegli, če nas ne bi podpirali zvesti prijatelji in požrtvovalni sotrudniki. Vedno so nam stali ti zvesto ob strani in se z nami vred borili za lepšo bodočnost slovenskega naroda. Iskreno hvalo vsem tem idealnim Slovencem! Obenem pa tudi še bolj iskreno prošnjo, da ostanejo zvesti sebi, slovenstvu in pravemu napredku. Kajti daleč je še čas in veliko bojev bo še treba, predho si bo priboril slovenski narod ono mesto, ki mu gre. Še vedno zatemnujejo pogled prazna gesla, še vedno ni prišlo do obračuna z bese-dolomstvom in vse afere iz temne povojne dobe so ostale nekaznovane, kakor so bile. Predvsem pa vstaja nevarnost, da zapademo zopet v stari in čisto neplodni boj med liberalstvom in klerikalstvom. Vso našo narodno silo izpodjeda ta boj •in mesto da,bi.vsi skupno poskrbeli, da postanemo pravi lastniki svoje zemlje, se gremo liberalce in klerikalce. Cisto zastrt od strankarskega fanatizma je slovenski pogled in v tem je največja nesreča slovenskega naroda. V tem pa je bila tudi največja utemeljitev »Narodnega Dnevnika«, ker ven iz strankarstva v produktivno delo, je bil njegov klic. Ta klic mora ostati glavna misel slovenske politike in potem bo pot v bodočnost za slovenski narod aigurna in uspešna. • * o.. In če ne more več izvajati tega klica »Narodni Dnevnik« sam, naj ga izvajajo njegovi prijatelji, ker ni še vseh dni konec in tudi čisto napredna misel bo zmagala. • - Proračun poljedelskega Ministrstva sprejel Beograd, 10. marca. Narodna skupščina je včeraj popoldne ob pol 5. začela sejo. Na dnevnem redu je nujni predlog o likvidaciji kmečkih meničnih dolgov, ki sta ga vložila gg. Petrovič in Tupa-njanin. Predlog bi moral utemeljevati g. Petrovič, ki pa je izjavil, da pred prazno dvorano noče govoriti. 'Protestiral je proti amalovaževanju in zaklical: »To ni parlament, ko nimam nikomur govoriti. Zato tudi ne bom govoril.« Nato je zapustil govorniški oder. Za njim je dobil besedo dr. Tupanjanin, ki je tudi ugotovil, da ni nikogar v dvorani, ko gre za življenske interese kmetov. Pridružuje se zato Petroviču in noče dalje govoriti. Predsednik Hrasnica je nato prekinil sejo za pet minut. Čez 10 minut se je seja nadaljevala. Govoril je dr. Tupanjanin. Pravi, da je Velja Vukičevič obljubil, da se bo vprašanje kmečkih dolgov rešilo. Tu poseže vmes Vukičevič z besedami: »Nisem rekel tega kot Velja Vukičevič, temveč kot predsednik vlade.« Tupanjanin: Ta obljuba se je razširila med narodom in ljudje so ji verjeli. Tudi drugi načelniki strank, kakor Ljuba Davidovič, so isto obljubovali kmetom. Čakali smo, da vlada načne to vprašanje, ko pa smo videli, da smo še daleč od tega, smo stavili dva predloga glede razdolžitve kmetov. Tudi sestal, po tem pa je bilo rečeno, da bo vlada rešila vprašanje. MiDister Stankovič je izjavljal, da pride zadeva pred ministrski svet. Kmetom, da se mora pomagati z organiziranjem kmečkega kredita ali z ustanovitvijo kake banke. Toda s to rešitvijo po ministrskem svetu ni bilo nič. Minister Stankovič je tudi obljubil, da bo skupno s finančnim ministrom to vprašanje rešil. Finančni minister pa je odšel v inozemstvo in ko se je vrnil, je že vse vprašanje zaspalo. Zato govornik vlaga svoj predlog in prosi zanj nujnost. Za Tupanjinom je govoril minister za kmetijstvo Stankovič in dejal: Znano je, da sta dr. Tupanjanin in Nastas Petrovič že lani vložila dva zakonska predloga glede razdolžitve kmetom. Tudi Predavec je takrat stavil enak predlog. Vsi trije predlogi so bili odkazani posebnemu odboru, ki naj bi jih obravnaval. Vprašanje je prišlo tudi pred vlado, ki pa je zaključila, da nobeden od teh treh predlogov ni primeren. Obvestila je skupščino, da bi stavila svoj lasten predlog, ki pride v najkrajšem času pred skupščino, da ga odobri. Na koncu je minister izjavil, da ne sprejema nbjno-sti. Nujnost je tudi skupščina odklonila, TRUMBIČEVA misija. Beograd, 10. marca. Te dni je baje prišel po privatnih opravkih v Ženevo dr. Ante Trumbič. Dr. Marinkovič je po sestanku z Berthelotom posetil dr. Ante Trumbiča, ki je potem iz Ženeve odpotoval v Pariz. MARINKOVIČEV SESTANEK Z BBR-THELOTOM. Ženeva, 10. marca. Včeraj se je naš zunanji minister dr. Marinkovič sestal z glavnim ravnateljem francoskega zunanjega ministrstva Berlhelotom in z njim obširno razpravljal 0 vseh aktualnih vprašanjih na Balkanu. — ■ i 11 fi ' ■■' i., i 11 i ,n ... MONOŠTRSKA AFERA — ODLOŽENA NA JUNIJSKO ZASEDANJE. Ženeva, 10. marca. Tričlanski odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov Holandije, Cile-a in' Finske, je razpravljal o elaboratu izvedencev vrnonoStrski zadevi. člani nikakor niso mogli dobiti listin, iz katerih bi se pojasnil izvor strojnih pušk in naslovnik. Iz tega izhaja, da mora postati vsa ta afera predmet posebne ankete. Poročilo tričlanskega odbora bo tudi v tem smislu sestavljeno in pride danes pred plenum Zveze narodov. Ženeva, 10. marca. Nizozemski zunanji minister Bellerts je izjavil, da odbor trojice ne bo mogel v določepem roku treh dnj, to je do danes, sestaviti poročila v zadevi, ki mu je poverjena. Najbrž tega ne bo mogel storiti niti do konca sedanjega zasedanja. Zato bo odbor prisiljen, da nadaljuje preiskavo v tej zadevi do prihodnjega zasedanja Zveze narodov, ki .se bo vršilo meseca junija. VPOKLIC REKRUTOV. Beograd, 10. marca. Po ukazu vojnega ministra morajo vojaški novinci letnika 1907 nastopiti službo v kadru pri pehoti .25. L-m., pri drugih vrstah orožja pa 19. t. m. nato pa je prešla na razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo in vode. K proračunu je podal minister Stankovič dolg in obširen ekspoze, v katerem je obdelal vse podrobnosti. Proračunski predlog za njegovo ministrstvo znaša 130,342.657 Din. K tej vsoti pa je treba prišteti tudi izdatke: za gospodarske ustanove v zneskih 78,055.970 Din, ki so prenesene v pristojnost oblastnih samouprav. Ker je v finančni zakon vnesen še neki posebni kredit v višini 30 milijonov Din, znaša skupen proračun izdat- < kov pravzaprav 302,357.000 Din. Prora* j čuu ni visok. Moral pa bi postajati ved- i no večji in večji. Moj predlog je bil mnogo višji, ni pa bilo možnosti, da se sprejme. Minister našteva potem vse probleme, ki bi jih moralo ministrstvo rešiti. Veliko zlo, da nimamo organiziranega kmečkega kredita. Vlada je že pred tremi leti začela reševati to vprašanje. Sprejet je bil tudi zakon o kmečkih kreditih, ki pa še do danes ni mogel stopiti v življenje. Pojavile so se namreč težave v samem zakonu. Zato minister izjavlja, da bo ,v prvi vrsti pripravil predlog, s katerim se bo spremenil zakon o kmečkih kreditih. S to izpremem-bo naj bi se omogočilo hitro organiziranje zadrug in razdelitev kreditov. Kmečki kredit pa s tem še dolgo ne bo rešen. Ko govorimo o hipotekarnih posojilih, naletavamo na velike težave. Treba je poudariti, da naša kmečka posestva v velikem delu države niso urejena., Nimamo še katastra, nimamo posestnih listin in nimamo pravice na in-tabulacijo. Sedaj se dela na katastru. Kadar bo ta stvar rešena, se bo lahko začelo s podeljevanjem kreditov. Od tega, kar sem povedal, že v odboru, tudi danes ne odstopam. Kadar bo to vprašanje na tak način rešeno, po tem ne bo treba moratorija, kakor ga je predlagal Nastas Petrovič. Po ekspozčju ministra Stankoviča je povzel besedo Voja Lazič, za njim pa sta govorila še demokrata Ognjanovič in Matič in radikal Puniša Račič. Ko je ta končal, je prišla v dvorano skupina poslancev in začelo se je neko prerekanje in prepiranje. Govoril je potem še Štefan Kobasica. Nato pa je sledilo glasovanje in ob 1115 je bil proračun sprejet, seja pa zaključena. Prihodnja seja se začne danes ob 9. dopoldne z dnevnim redom: izvolitev odbora za proučitev predloga o spremembi uredbe o ustrojstvu ministrstva za žume in rudnike. Zatem pa bo sledila razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike. Univerza — samopomoč Kakor je bilo kratko že objavljeno, se vrši prihodnjo nedeljo 11. t. m. v zbornični dvorani univerze ob 10. uri (dopoldne) ustanovni občni zbor »Društva za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada« v Ljubljani. Sklicatelji so določili za to prvo zborovanje bistveno sledeči dnevni red, kakor se nam poroča: 1. Pozdrav udeležnikov. 2. Hi-sterijat vse akcije. 3. Razjasnitev namena in sredstev, ki naj služijo v dosego stavljenega cilja temeljem pravil, ki so odobrena. 4. Volitev prvega odbora in preglednikov računov. Slovenska javnost ve zadostno, koliko se je trudil naš narod v preteklosti, da pridobi najvišjo kulturno institucijo, kakor je vsaka univerza. Ve pa naš narod tudi, v kakšnih finančnih stiskah se nahaja ta naš najvišji zavod. Po temeljitem prcmišljanju eo se odločili merodajni krogi za princip samopomoči. Narod slovenski je sicer brezdvomno danes do skrajnosti obremenjen po najrazličnejših dajatvah tudi ako se ne oziramo na državne davščine. Ako se obračajo sklicatelji v danem položaju navzlic temu do slovenskega naroda, računajo edino le še z ono ljubavjo, s katero se je zavzemal tnali naš narod v preteklosti vedno za idejo univerze. Česar nismo mogli doseči do oslobojenja, tega ne pustimo, da se nam ogroža danes od katerekoli strani. To tudi ne za ceno, da moramo doprinosa ti kakih posebnih tozadevnih irtev. Morda bodo vsaj te dovedle merodajne kroge do spoznanja, da se s pra-šanjem obstoja naše univerze nima sploh nič več pečati — politika.! Naša univerza — je, ona — obstoji, še giblje in prinaša tudi že —sadove! Velika splošna kriza, pod katero trpe danes države sploh, je vzrok, ki pritiska tudi na naš ideal, in zato so «e odločili sklicatelji za ustanovitev predmetnega društva, ki naj ne bo sicer nikaka demonstracija, ki naj pa vendar pokaže, kaj je srčna želj« našega naroda. Do ustanovitve novega društva naj pride, s katerim se obračajo sklicatelji do celokupnega slovenskega naroda brez vsake razlike strank. V tem društvu in v njegov prospeh naj politika sploh ne obstoji. Zastopani naj bi brli najširši krogi naroda. Snujoče se društvo naj ne bo niti najmanj kako profesorsko ali univerzitetno društvo. S tem, da se hoče voliti odbor na najširši demokratski podlagi, da bo zastopan v njem ves slovenski narod, se hoče dokazati, da je tu mesta za vsakogar. Temu primerno so se tudi določili prispevki Članov, ki ee razvrščajo v več vrst, da je omogočena udeležba med nas najširšim slojem. Vsaj 20 Din letne članarine utrpi pač vsak izmed nas kot podporni član. Redni člani bodo plačevali letno le po 50 Din, ki jih pa lahko plačajo celo v obrokih. Juridične osebe 100 Dih. Dobrotniki, udanovniki in pokrovitelji prispevajo seveda primerno več. To je pa povsod taka navada. Zgornja meja prispevkov se zato sploh ne določa. Apel naših akademskih krogov ee obrača tako do posameznika kakor do občin, Bra-hilnic, posojilnic,- bank in raznih drugih gospodarskih podjetij. Obrača se pa klic univerzitetne samopomoči ne le do Slovencev v ožji domovini, marveč tudi do oblagodar-jenih izVen nje. Tudi oni, ki jih je srečala sreča morda širom sveta, v Ameriki aii kjerkoli, tudi za te je mesta v snujočem »e društvu. Dobrodošli kot člani! NOBENE POZITIVNE REŠITVE V ŽENEVI. Ženeva, 10. marca. Na tajni seji Sveta Zveze narodov, ki je trajala od 6. do 7., ni bil dosežen sporazum. Sklenjeno je bilo samo to, da se Chamberlainov predlog dostavi rumunski in madjarski vladi in da se zahteva njun odgovor do prihodnjega zasedanja Zveze narodov v mesecu juniju. TROCKI SE VRNE V MOSKVO. Parii, 10. marca. Trockij bi se imel vrniti v Moskvo. Stalin je uvidel nevarnost nadaljnje agitacije in je voljan, sporazumeti se s Trockim ter mu omogočiti nadaljnje bivanje v Moskvi, Če se umakne iz političnega življenja. USMRČENA KOMITAAA. * Atene, 10. .marca". Danes zjutraj sta bila ustreljena dva bolgarska komitaša Nanev in Kulevi, ki sta bila pred kratkim v Solunu od prekega sodišča obsojena na smrt. Dr. Drago Lončar: Vsakemu mit* (Epilog k Župančičevi petdesetletnici.) Dilficile est saturam non scrfbere. Juvenalis Saturae I, 30. Ob Župančičevem jubileju so se oglasili oboja ekstremisti z nazori, ki ne vsebujejo stvarnosti in zato zmožnosti za obstoj in razvoj. Oboji obožavajo vsak s svojega stališča državno-politično moč, ker ne priznavajo duševnosti, kakor se kaže v svobodnem verstvu, svobodni narodnosti, umetnosti in znanosti, tistega pomena, ki ji gre; zakaj vsaka diktatura, naj jo izpoveduje in izvaja ekstremni nacionalist ali socialist, je zanikavanje svobodne individualnosti, ki je temeljni oo-goj globlje duševnosti in s tem prave človečnosti. Najprej izpregovorim o t. zv. deklaraciji kulturnih delavcev, zaradi katere »Orjunac (21. januarja 1928, štev. 4) in »Jutro« (24. januarja 1928, štev. 20) hvalita Zupančiča, da je ni podpisal. 'Pobudo zadnjo je dal Albin Prepeluh, sestavil sem jo jaz in zadnji stavek je oblikoval dr. Ivan Prijatelj, a Pr. Erjavec je kot tehnični urednik takratnih »Naših Zapiskov« nabiral podpise — to je dejanska njena zgodovina. Odgovarjam zase; zato ne vem, zakaj se kulturni delavci niso oglasili Ob vojni, a sam sem v svoji skupini po svojem prepričanju storil svojo dolžnost, a pri tem videl v italijanski intervenciji nesrečo za nas. Ako je ta deklaracija .»krpa papirja« .in bi bil Zupančič visoki ugled brez-dvomno trpel, ako bi se bil s svojim podpisom dal zavesti v vrtinec vsakdanjih strankarskih bojev, kakor stoji to zapisano v »Jutru«, .potem vprašam; Kako to, da se je v tistem »Jutru«, ki varuje danes pesnika pred »strankarstvom«, takrat isti pesnik »strankarsko« izrabljal proti deklaraciji? Slovenstvo namreč ni fantom, ampak grenko-slad-ka življenska resničnost, ki brez nje ni polnega južnega slovanstva; zato načelna zahteva, da pride ta resničnost tudi do politične veljave v južnoslovanski državi, ni strankarska zahteva, ampak narodna, naj jo potem uveljavlja Peter ali Pavel. Pri obstoječem stanju je premoč srbstva uzakonjena, a slovenski očetje zatajujejo svojega lastnega otroka, ako se sedaj pritožujejo, da niso mislili ob njegovem rojstvu, da se bo tak6 razvil, kakor se je po njih krvi logično razviti maral. iNa drugi strani pa kažeta »Enotnost« (27. januarja 1928, štev. 4) in »Naprej« (28. januarja 1928, štev. 4), da Župančiča ali ne poznata ali pa ga namenoma nečeta poznati. Osebno moram ugotoviti dejstvo, da pobude za njegovo slavje nisem dal jaz, a sem jo sprejel iz treh razlogov: 1. izmed znane pesniške četvorice je bil on moj sošolec in pozneje sodelavec pri »Naših Zapiskih«; 2. dolgo vrsto let je odbornik pri »Slovenski Matici« in 3. glavno, ker je njegova pesniška tvorba narodno-socialna v najlepšem pomenu te besede. Ako trdi »Naprej«, da Zupančič sodobno ne pomenja ničesar, se to pravi: ako človek, ki seznanja Slovence vseh slojev v prevodih s klasičnimi književnimi deli petih svetovnih narodov, nima pomena, potem ga sploh književnost nima! Njegovo pesniško ustvarjanje ima pa tudi krepko, silno socialno vsebino, ki je ne vidi sam<5 slepec ali zlobnež: prvi, ker je ne more, a drugi, ker je neče! Opozarjam le na >xDumo«, kjer seveda ne rešuje narodno-so-cialnih vpraašnj politično, organizatorično, ampak pesniško-umetniško (primerjaj o tem Kocjančičev članek v »Ljubljanskem Zvonu«, 1928, štev. 1). Ako pravi »Enotnost«, da je Zupančič pesnik dekadence kapitalisti črte revolucije, kakor je Walter von der Vogelvvfeide produkt fevdalne družbe, potem moram ugotoviti dvoje. Prvič: Zupančič ni izraz dekandence kapitalistične revolucije v tem pomenu, kakor bi jo pospeševal ali zagovarjal, ampak nasprotno njene kvarne posledice za Slovence v narodnem in socialnem oziru pesniško sijajno razgrinja in pobija. Drugič: ni sam6 Walter von der Vogeiweide predstavnik fevdalstva, ampak ludi Shakespeare, kakor to dokazuje duhoviti Carlyle v svojih »junakih« — in vendar uprizarjajo Shakespeara cel6 v boljševiški Rusiji . . . I »Enotnost« i »Naprej« pa svoje nazore o Zupančičevi umetnosti skrivata za Cankarjev hrbet. Res je, da je Zupančič osebno mehak v primeri z Levstikom, Aškercem in Cankarjem; toda tudi on z mogočno evolucijo ustvarja duševne pogoje, da bo mogla kdaj ob njih umetniški živeti slovenska socialna revolucija »Enotnosti« in oNapreja«. Končno še eno opazko. Kakor je gotovo, da bi se bil jaz ob morebitni Cankarjevi petdesetletnici postavil zanj, ako bi bil za to izbran, kar -bi bil enako storil tudi za Ketteja in Murna (ž njimi vsemi sem se bil spoznal v svoji dijaški dobi), tak6 je zopet res, da je bil Cankar preveč človek in umetnik, da ne bi bil takšnih nazorov »Enotnosti« in »Napreja« o Zupančičevi umetnosti odločno zavrnil s Prešernovimi besedami: Vsi p6jte rakom žvižgat, Lažnivi pratika rji, Lažnivi zvezdogledi, Vremena vi preroki! * Čeprav se je priobčite v članka iz raznih vzrokov zakasnila, ga vendar objavljamo, ker je še vedno aktualen in tudi zelo potreben. — Uredništvo. Ali ie to dopastn! Splitska »Nova Doba« objavlja interview z našim novim poslanikom in upolnomočenim ministrom iv Buenos Airesu g. Ivanom Gri-sogonoro. V svojem inteviewu je novi poslanik odgovoril na vprašanje novinarja, kakšna je kvaliteta naše emigracije s Južno Ameriko, to-le: »V veliki večini dober. Krepak je naš delavec in dober gospodar, toga njega je malo ali skoraj nič slišati. 'Nasprotno so mnogo bolj glasni oni, ki niso prišli tja, da delajo, temveč, da ali »učine Ameriku« ali pa čisto navadno zato, ker niso hoteli doma pošteno zasluževati in so zato šli čez morje, da poskusijo »srečo«, kakor pravijo oni ali da žive na tuj račun«, kakor pravijo oni, ki jih sodijo ne po njih besedah, temveč po njih dejanjih. 'Prvi sanjajo samo o tem, kako bi se čim preje in čim bolj obogateli, a drugim je glavno, da žive brez pravega dela in dosti udobno. Dostikrat so jim vsem skupne Črte te: megalomanija, površnost in zlasti skrajna predrznost. To je vseskozi pokvarjen element. Tako je govoril naš poslanik in najvišji zaščitnik naših izseljencev v Južni Ameriki. Recimo, da je vse suho zlato, kar pravi novoimenovani poslanik, toda ali je treba ravno poslaniku te žalostne lastnosti naših izseljencev obešati na veliki zvon? Ali ni naravno, da morajo od take sodbe trpeti tudi naši dobri izseljenci? Naj n. pr. samo en italijanski list ponatisne, kar je dejal naš poslanik o kvaliteti naših izseljencev v Južno Ameriko in ves naš ugled mora iti rakom žvižgat. O izvrstnih sposobnostih našega dobrega izseljenca en sam stavek. O slabih lastnostih našega slabega izseljenca pa cele litanije! Ali je to dopustno? In to o južno-ameriškem našem izseljencu, ki je pokazal med svetovno vojno tako divno požrtvovalnost, ki je vzdrževal ves Jugoslovanski odbor, ki je dal tosoče in tisoče zlate valute za srbsko deco. Ali ta naš element res ni zaslužil nobene lepše besede? AH je res treba, da je ta element imenovan v eni sapi z najslabšim elementom? Naši ljudje, ki morajo v Južno Ameriko so končno popolnoma isti element, kakor so bili izseljenci, ki so Šli v Sev. Ameriko. Razlika (je le ta, da je pot v Južno Ameriko mnogo dražja in da kompletni reveži sploh tja ne morejo. In sedaj naj bi se nakrat v Južni Ameriki nateplo toliko našega slabega elementa, da se čuti celo naš poslanik primoranega, da nanj javno oposorja! Mi v to potrebo ne verujemo, ker poznamo trpljenje našega izseljenca, pa tudi njegovo dobro kvaliteto, v&led česar sa, je naš izseljenec priboril tudi veljavo povsodi, v severni Ameriki prav tako ko v južni, v Avstraliji enako ko v drugih krajih. In zakaj ne more dati naš poslanik, ki je v prvi vrsti dolžan ščititi našega izseljenca, nobene lepše .izjave o našem izseljencu? Kaj pravijo na to naši poslanci? Kaj reče k temu izseljeniški mrad? V našem interv,iewu pa si je g. poslanik še prav posebno privoščil naše novinstvo v Južni Ameriki. Dejal je: »Našega novinstva — ni. Je samo nekaj slabih časopisov, tiskanih na našem jeziku. Oni žive redno le od izsiljevanja, kajenja in najbolj smešne osebne nečimerno-sti. Kakšna je njih strokovna sposobnost, morete konstatirati, če jih čitate tudi z najmanjšo pozornostjo. Uredniki so običajni tipi, ki so imeli več posla z drž. pravdništvom, kakor pa s kakšnim učiteljem ali moralistom. Takšno je bilo stanje pri mojem odhodu, če se je od tedaj, kaj spremenilo, ne vem. Brez dvoma je, da potrebuje naše izse-Ijeništvo pošteno in dobro časnikarstvo in jaz se nadejam, da bo mogoče enkrat priti do njega.« To, prosim, je govoril naš glavni zastopnik! V brk njegovim trditvam pa konstatiramo: Ne poznamo vseh listov, ki izhajajo v Južni Ameriki, toda dva bomo omenili. Je to predvsem »Jadran«, ki je izhajal par let dn pred kratkim prenehal, pa čeprav je bil na ugledni višini. Kot dokaz navajamo 6amo to, da je češkoslovaški konzulat v ujem vedno objavljal vse svoje objave. To priznanje pove dovolj. Nadalje izdaja inž. Jekovec list »Gospodarstvo«, ki je bil med ustanovitelji »Slovenskega tehnika«, ki je izhajal pred vojno v Pragi. Tudi ta list je na lepi višini, dasirav.no skromen, ker pač tistih par tisoč Slovencev ne more izdajati svetovnega lista. V tem listu smo tudi v resnici čitali ostre napade na g. Grisogona, toda nikakor ne v nedostojni obliki. AM si moramo misliti, da so ti napadi v kakšni zvezi z neverjetnim mnenjem g. Grisogona o našem novinstvu? Ponoviti pa moramo tudi trditev v tem slučaju. Tudi če bi bilo vse res, kar je dejal g. Grisogono, potem on lega kot naš poslanik ne bi smel reči! Našel naj bi kogarkoli, ki bi mesto njega to povedal. Toda poslanik takih ujav ne sme dajati. Pač pa bi ne samo smel, temveč moral povedati, kaj je on storil za dvig časopisja isse-ljencev! Tu pa, kjer bi moral novoimenovani poslanik govoriti, je molk njegov edini govor. Zato pa prosimo slovenske in dalmatinske poslance, da se za izjavo g. -poslanika Grisogona zanimajo in da {»gledajo dobro 3. stran »Nove Dobe« z dne 5. marca! Politične vesti. ~ Seja narodne skupščine. Včerajšnja seja skupščine se je pričela ob pod 11. Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje je prišlo do običajnega incidenta, ker ni bilo v zapisniku, da so poslanci seljačke demokracije pred pričetkom proračunske razprave zapustili dvorano. Protest opozicije je večina zavrnila. Nato je prišel na vrsto običajni nujni predlog seljačke demokracije. To pot je predlagal dr. Maček, da se prenese uprava •občinskih in drugih javnih gozdov na občine, oz. prejšnje lastnike. Ministrstvo za šume in rude pa naj še naprej vrši vrhovno nadzorstvo. Obenem naj bo tudi prevedeno po-, trebno uradništvo. Minister Miovič je nato izjavil, da v načelu sprejema predlog in da more biti uprava takoj prenešena na občine, glede prevedbe uradništva pa je treba rok podaljšati. V smislu ministrove izjave je ■bila nato priznana nujnost predloga dr. Mačka. Seja je bila nato prekinjena in se je popoldne nadaljevala. = Za prvi april napoveduje esdeesarski popoldnevuik spremembo v vladi. Da bi mu njegovi naivni bravci bolj verjeli, citira izjavo nekega »uglednega radikalnega voditelja«, ki je baje med drugim izjavil, da ne gre za poedine osebe, temveč za popolno spremembo sistema. V ospredje sili revizija ustave in temeljita decentralizacija uprave. Pri tem pa morejo sodelovati vsi brez izjeme iu seveda tudi slavni esdeesarji, kar je esdeesarski popoldnevnik v svoji skromnosti pozabil dostaviti. Za mesec marec 'bodo torej esdeesarski bravci zopet delefai vsakdanjih obljub o novi vladi in o esdeesarski gloriji, ki bo zopet v vladi. Mi gospodom vse te nade iz srca privoščimo. Vseeno pa bi jih spomnili, da ne bodo preveč razočarani, na nemški pregovor, ki pravi: Zum ersten April, scbickt man den Esel wohin man will. = Balkanski Lorarno. »Excelsior« prinaša izjavo dr. Laze Markoviča, da gre Jugoslavija z vso resnostjo za tem, da se ustvari ne samo balkanski temveč tudi srednjeevropski Locarno in da se med temi državami ustvarijo boljši odnošaji. Navzlic komita-škemu pokretu v Makedoniji se resno dela za zbliža n je Bolgarije in Jugoslavije, in to tembolj, ker je tudi v Bolgariji močan po-kret za tako abiižanje. = Ru-ija in indijsko nacionalno gibanje. Sovjetski tisk poroča o medstrankarskem kongresu.v Indiji, ki so ga izvolile vse stranke, da izdela načrt statutov za indijski parlament. iNačrt predlaga statute na podlagi organizacije indijske narodne stranke Sva-radi, nadalje vsebuje načrt deklaracijo pravic kmetov in delavcev Indije ter osnutek izjave o »Združenih državah Indije«. Ti načrti so bili predloženi dne 8. marca kongresu. — Sovjetski tisk poroča dalje, da piše glasilo indijskih nacionalistov v »Hindustan Times«, da je razorožilveni predlog sovjetske unije učinkoval v Indiji ko bomba. Do-čim se druge države z razorožitvijo le igrajo, je samo sovjetska vlada odločno za razorožitev. Zato vnaša predlog sovjetske vlade nov element v neodločne mirovne predloge drugih narodov. Zlasti angleška diplomacija je zagazila do kolen v nasprotujoča si mnenja. — Obe vesti dokazujeta, da ima indijsko nacionalno gibanje zelo mnogo zanimanja za notranjo in zunanjo politiko sovjetov. — Ibn Sand napoveduje vojno Iraku in Transjordaniji? Po nekaterih vesteh je Ibn Sand že napovedal vojno Iraku in Trans-jordaniji. Vest še ni 'potrjena, vendar pa računajo londonski listi, da do vojne sigurno pride. V Iraku je povzročila vest o vojni napovedi Ibn Sanda naravnost paniko, če bi res prišlo do vojne, potem ugasne pogodba, sklenjena med Veliko Britanijo in Ibn Sandovim sinom Fejzalom dne 20. maja v Džida. — Najvažnejše točke te pogodbe so: 1. Velika Britanija prizna popolno neodvisnost Hedžasa in Nedšda. 2. Obe po-godbini strani se obvezujeta, $a ne bodo njih ozemlja baza za nobene akcije, ki bi mogle ogrožati mir v njih deželah. 3. Obe 'pogodbeni stranki bosta v prijateljskih odno-šajih s Kovejtom. 4. Ibn Sand bo podpiral britansko vlado v boju proti trgovini s sužnji. KAKO ČASTE ANGLEŽI SPOMIN SVOJIH VELIKIH MOŽ. V Londonu se je vršila od londonskega župana sklicana seja, kako počastiti spomin maršala Haigha. Seje sta se udeležila tudi princ Waleški in ministrski predsednik Bal-dwin. Sklenjeno je bilo, da se izda oklic na narod za zbirko pol milijona funtov (okoli 135 milijonov Din) za zgradnjo stanovanj, namenjenim udeležencem vojne. Te hiše naj bodo spomenik za poveljnika angleške armade v svetovni vojni maršala Haigha. Oklic so podpisali Baldwin, vodja delavske stranke Macdonald, vodja liberalne stranke Lloyd George, lord Jellieve in glavni poveljniki vojske, mornarice in letalstva. Angleži, ki imajo denar časte spomin svojih velikih mož na ta praktičen način. Mi Jugoslovani, ki nimamo denarja, pa hočemo paradirati s spomeniki. Ali ne bi mogli počakati vsaj tako dolgo, da mine gospodarska kriza? KRATKE VESTI. Italijanska armada šteje danes 165.000 rezervnih oficirjev, dočim jim je imela pred vojno le 30.000. Zunanji odbor reprezentantske sbornice je odklonil resolucijo za odpravo podmornic, ker so podmornice edino obrambno orožje malih držav proti velikim. Za sprejem albanskega kralja in darila afganski kraljevski dvojici je izdala nemška vlada okoli 1 milijona mark, v nadi, da dobe nemške tvrdke velika naročila piri izgradnji nove aflganske prestolice. Te nade pa so se izjalovite in naročila ter nakupi af-ganskega kralja so bili malenkostni. Svet iveie narodov je na svoji zadnji seji razpravljal o sporu med Madjarsko in Romunijo zaradi zaplembe veleposestev mad-jarskih optantov. Vsa seja je bila iaponjena z govorniškim dvobojem med Titulesoom in Apponyijem. Po vsej verjetnosti bo zmagalo romunsko stališče. V Kairu je prišlo vsled demonstracij dijakov do krvavih spopadov med policijo in dijaki. I«ia Hribar: 53 I MOJI SPOMINI. Mnenji obeh struj kresali ste se v živahnih razpravah. Končno je prodrlo mnenje mehi nasprotne struje in narodni centralni odbor je sklenil, da v ljubljanski okolici ne postavi kandidatov, temveč prepusti vollkem naj si sami izbero dva moža svojega zaupanja. S tem sklepom so moji protivniki v volilnim odboru mislili, da so zadeli žebljico na glavico. Nikdo namreč ni dvomil o tem, da bo d r. Karol Bleiweis, ki je v tem volilnem okraju že preje zast6pal ljubljansko okolico, zopet izvoljen; o meni pa- so moji nasprotniki pričakovali, da pri volitvah gotovo propadem. Ko se mi je prijavil ta sklep narodnega volilnega odbora, podal sfero sel na agitacijo takoj, ko so bile izvršene volitve volilnih mož. Na vsem potovanju po ljubljanski okolici sta Me spremljala Gabrijel Viktor Jelovšek z Vrhnike tn njegova soproga Valentina. Obiskujoč volilnega moža za volilnim možem, imeli smo štirinajst dni prijetnega, pa tudi zanimivega potovanja. Ko smo 'bili z agitacijo gotovi, smo bili prepričani,, da imamo najmanj SO glasom večine, kajti okrog 80 volilnih mož — vseh je bilo ICO — segla mi je v roko ter mi z moško besedo ob- ljubilo, da me volijo. A v dan volitve prišlo je iznena-denje. Prezaupen sem bil do posestnikov na kmetih, preveč sem dajal na njihovo moško besedo 1 Petdeset kremenjakov pojedlo jo je. Pri volitvah sem dobil namreč le trideset glasov. Ostal sem torej v manjšini z 21 glasovi. Padel je pa tudi dr. Karol B1 e i w e i s, proti kateremu se je nagloma vzdignila agitacija, češ, da je liberalec, in ki je zato dobil samo sedem glasov. Mesto naju dveh sta bila izvoljena Fran Povše in Vinko Ogorelec s Škofljice. Ta izid, še bolj pa dvoličnost narodnega volilnega odbora, ogorčila sta ljubljanske volilce, ki So simpa-tizovali z mano. Gez noč so brez moje vednosti v gostilnici pri »Roži< sklenili, da me kandidujejo v mestu proti ofioijelnemu kandidata dr. Alfonzu M o -sfchetu. Razdelili so si agitacijo in dosegli so toliko, da sem par dni nrfto pri volitvi iz mestnih skupin, prišel z dr. Moschetom v ožjo volitev. Agitacija •/a ožjo volitev je bila živahna. Za d* Mo seta et a, je po naročilu župana G r a s s e' H j a delal ves mest-fr aparat; aa mene navdušeni moji politični prijatelji, med katerimi dta se riasti odlikovala stavitelj Filip Z u p »te 5 i č Ut velet rž,ec Vikor Rohrmann. Napeto« ha dan ožje volitve je bila velikanska. Jaz sam v zmago nisem verjel; iznehadilo me je tarej, ko so agitatorji por končan? volitvi »Filipom Z u pr n - č i č e m na čelu pridrveli k meni na stanovanje ter mi 7. radostjo na licih naznanili, da sem zmagal z 29 glasovi večine. Obenem se je zbralo tudi volilstvo ter nii priredilo viharne ovacije. Dr. M o s« h e je bil določen, da postane deželni glavar. Če bi ne bil v narodnem volilnem odboru intrigoval proti moji kandidaturi za ljubljansko okolico, bil bi te časti postal tudi deležen; tako pa so mu volilci ljubljanski — ogorčeni nad intrigami proti moji osebi — prekrižali račun. Koj po dovršeni ožji volitvi sreča me na frančiškanskem mostu stavbni svetnik Franc Potočnik, bivši deželni poslanec in prijatelj dr. Janeza B1 e i w e i s a. On skoči k meni, objame me, ter mi pol slovensko, pol nemško pravi: >Danes je Ljubljana povedala, da ste vi mož bodočnosti. Prav iz srca se tegai veselim. Od zdaj naprej vas spoštujem še veliko bolj in sem že svoji rodbini naročil, naj moje politične spomine izroči po moji smrti vam.c — Fran Potočnik si je namreč zapisoval vse važnejše politične dogodke in je bil prav ponosen na te svoje zapiske. Vsakemu je rad o njih pripovedoval. Nje je takrat v mislih imel. Mož je bil že dokaj čez 70 let »tar in je nekaj let nato umrl. Dotič-nih zapitkov pa po njegovi smrti nisem dobil in mi tudi ni zbano, kam so prešli. Dnevne 'vesti- — Odlikovanje francoskega poslanik« v Tirani. Naša vlada je odlikovala francoskega poslanika v Tirani Devoisa za zasluge, ki si jih je stekel, ko je zastopal naše interese v Albaniji za časa spora med Jugoslavijo iu Albanijo, z redom 9v. Save I. stopnje. — Predavanje dr. Milana Vidmarja na Dunaju. Minulo sredo je imel naš prof. dr. Milan Vidmar predavanje v dvorani Društva inženjerjev in arhitektov. To se je zgodilo na povabilo dunajskega društva, ki je hotelo slišati dr. Vidmarja z ozirom na njegove najnovejše publikacije na polju transformatorjev, kjer je Vidmar eden .prvih strokovnjakov. Ni znan po svetu le radi svojega šahovstva, marveč še veliko bolj radi svojega znanja v svoji profesorski stroki. Njegova druga izdaja knjige o transformatorjih, je utrdila v svetu učenjakov njegovo slavo. Zato so ga hoteli na Dunaju tudi osebno videti in slišati. Dvorana tega društva je bila napolnjena, gotovo čez 250 oseb. Predsednik društva je pozdravil gosta in ga naprosil, da predava. — Dr. Vidmar je govoril skoro poldrugo uro, Govoril je o najtežjih problemih prosto in .poslužil se je rokopisa te tedaj, ko je pisal na tablo razne formule kot rezultat njegovih izkušenj. Na koncu je sledila viharna pohvala. In vendar vedo vsi, da je dr. Vidmar Slovenec, — ki je govoril tako lepo nemščino, ‘tako gladko in razločno, da so se mu vsi čudili. A. G. — Gradnja drugega tira na progi Zagreb —Beograd se je pričela. Gradbena dela so razdeljena med beograjsko in zagrebško železniško direkcijo. Od 'Novske dalje sta predvideni dve progi, ena preko Siska, druga preko Dugega Sela. Pri delih je zaposlenih doslej 2500 delavcev. Tračnice in ostali za zgradbo potrebni material dobi prometno ministrstvo na račun reparacij iz Nemčije. — Vprašanje podržavljenja vicinalnih železnic. Že pred meseci so se vršila med lastniki vicinalnih železnic in prometnim ministrstvom pogajanja glede podržavljenja vicinalnih železnic. Pogajanja so bila spričo pretiranih zahtev lastnikov vicinalnih železnic prekinjena. V drugi polovici t. m. se bodo nadaljevala. — Iz diplomatske službe. Generalni konzul v Monakoverti Jovan Milenkovič je imenovan za poslanika v Varšavi. — Iz diplomatske službe. Za svetnika našega poslaništva v NVashingtonu je imenovan dosedanji svetnik našega poslaništva v Rimu dr. Božidar Purič. — »Uradni >list< št. 28 * dne 8. t. m. objavlja dopolnitev k tarifi o pobiranju taks za oregled in žigosanje mer in merilnih ipri-prav ter pravilnik o zavarovanju dnevničar-jev, zaposlenih v državjii službi po čl. 130 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. — Ameriške vojne ladje na Jadranu. Dne 27. t. m. prispejo v dubrovniško pristanišče tiri ameriške vojne ladje, namre* Rrlterka ^Detroit« in rušilca >Bary« in >Wiiple«. Posadka ladij znaša 800 mož. — Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt ii Ljubljane priredi propagandno razstavo čipkarskih izdelkov v nedeljo, dne 11. marca 1928 v osnovni šoli v Litiji. Vabimo zlasti ženski svet na to razstavo. Vstopnine ni. — Stanovanja ta železničarje na Rakeku. Generalna direkcija državnih železnic b> ogradila na Rakeku poslopje s 16 stanovanji za železniško osobje., — Bolgarska vlada je dovolila udeležencem Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 2. do 11. junija 50% popust na vseh svojih železnicah. To velja tudi za interesente, ki potujejo iz Turčije preko Bolgarije na naše ozemlje. Olajšava velja za dohod na velesejem od 17. maja do 7. junija t. J., za povratek pa od 5. VI. do 18. VI. t. 1. — Kožni sejem v Ljubljani na veTčsejmu se ponovi dne 20. marca t. J. Interesenti naj jjošljejo na naslov »Divja koža«, Ljubljana, Kože vseh vrst divjačine, dobro sušene in tičustrojene, do 15. marca. — Ii državne službe. Suplent Ivo Zupančič je imenovan za profesorja specialne kmetijske Sole v (Maribomi. — Zračna poštna >re*a Anglija—Palestina. Angleški visoki komisar za Palestino je sklenil z angleško zrakoplovno družbo »Imperial Arrways Ltd.« pogodbo za prevoz potnikov in pošte. Pogodba je sklenjena za enkrat za pet let, kdaj pa stopi v veljavo, še ni znano. — Začetek sramne trana oceanskih poletov. Predvčerajšnjim se je pričela v Londonu levinja sezona transoceanskih poletov. V grofiji Ljncolnshire je »tartal letalec HinchcliMe z miss Hackay-evo. — Nove uniforme italijanskih diplomatov. Iz Kima poročajo: Kralj je izdal ukaz, ki predpisuje nove uniforme za diplomate. Diplomati bodo nosili na .levi strani ;prs nad odlikovanji zlate fašistične znake. — Kam gre denar sa gladu joče. Zoper blagajnika notranjega ministrstva Stepiča, ki je bil, kot smo poročali, radi raznih malver- zacij obsojen na 20 let ječe, je dvignjena nova obtožba. 'Gre za 500.000 Din, namenjenih za gladujoče v Bosni in Hercegovini. Zneska Stepič ni vknjižil. S Stepičem vred se bodo zagovarjali radi te zadeve sekcij&ki šei notranjega ministrstva Drag ut in Antič, policijski kšmiisar na beograjskem kolodvoru Mita Lazarevič, uradnik računske koatrole Ivan Val-čič in več drugih. — Makedonski komite pripravlja nove vpade na naše in na grško ozemlje. Kot poročajo solunski listi, pripravljajo makedonski komitaši zopet vpad na grško in na naša ozemlje. Vojaški guverner grške Macedonije je napram novinarjem vesti potrdil. — Protižidovski izgredi v Lvovu. V Lvovu je prišlo te dni do velikih pr-otižidovskih izgredov. Demonstranti so izropali več židovskih trgovin. Kot poročajo, bo proglašeno, čr-se izgredi ponove, v Lvovu izjemno stanje — Konfiskacija rumunskega salonskega voza na Madjarskem. Z Dunaja poročajo-Madjarske ohlasti so konfiscirale na polu na Dunaj salonski voz rumunskega kmetijskega ministra. Madjari trdijo, da je salonski voz last madjarskih državnih železnic ter da so ga odvedle leta 1918 rumunske okupacijske čete. — Eksplozija v šlezijskem rudniku. V rudniku v Ludwigsdorfu v Šleziji se je pripetila te dni eksplozija. Šest delavcev je mrtvih, osem je še zasutih, če so živi aP. mrtvi, se ne ve. — Med kinematografsko predstavo umrl. V budimpeštanskem kinematografu »Ufa« je ■te dni med predstavo mlad tehnik nenadoma umrl. 'Njegova smrt je povzročila med občinstvom paniko. Vse je drvelo proti izhodom. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je zadela mladeniča kap. — Škandalozna afera bivšega avstrijskega konzula v Varšavi. Afera bivšega avstrijskega generalnega konzula v Varšavi Adolfa Ronau-a zavzema vedno večje dimenzije. Vse kaže, da bo razkrinkan gospod generalni konzul kot slepar. Ronau se zagovarja, da grofice Ostrovske ni nameraval ogoljufati ter da ji je ponudil kot garancijo za stotisoč šilingov, ki mu jih je posodila, cesijo več hipotekarnih terjatev, pristoječih mu na razne hiše v Berlinu. Zastopnik oškodovane grofice pa izjavlja, da so bile hipoteke v kritičnem času že prepisane na baronico Nikolič, obenem je vložil zoper baronico Nikolič tožbo, v kateri trdi, da baronica ni imela nikoli nobenega pravnega naslova, na podlagi katerega bi bila mogla zahtevati prepis terjatev nase. Če se to dokaže, bo uvedena tudi zoper baronico Nikolič kazenska preiskava. — Zaklade jezuitov bi radi našli. Iz Liverpoola je odšla te dni pod vodstvom Edgarja Sanderja ekspedicija v bolivijsko pogorje Ande, da bi poiskala tam zaklade, ki so jih zakopali leta 1778 jezuiti. — Sicilijanska malija. Kot poročajo iz Palerma, je bilo te dni v raznih obShiah Sicilije aretiranih 275 članov mafije. Lopovi so izvršili od leta 1921 dolje 54 roparskih umorov, 14 poizkušenih umorov dn 27 drugih *to-činov. — Svoj pogum plačala z življenjem. V neko privatno hišo v enem od pariških predmestji sta udrla te dni dva vlomilca. Vratar, ki se je vsled hrupa prebudil, ju je hotel zadržati. Zato sta oddala lopova več revolver-skih strelov, od katerih je 'pogodil eden portirjevo ženo v ramo. Zena se je vrgla svojemu možu na prsi. Medtem sta vlomilca pobegnila. Petnajstletna portirjeva hčerka je hitela za »jima ter vjela enega od njiju za suknjo. »Da se je rešil, je oddal nanjo strel. Pogumna deklica je obležala pri pnlči mrtva. Ko je prihitel na lice mesta oče, sta lopova že izginila. — Pretep na angleškem parniku. Na angleškem parniku »Dorington Court« se je 6 1 igral te dni pretep, ki je stal dva mornarja življenje, enega pa dolgotrajno ječo. Na potu iz Vancouver-a v Antwerpen, ko se je nahajal parnik sredi Atlantskega oceana, se je sprla trojica mornarjev-Arabcev. Vročekrvni možakarji so potegnili revolverje ter jeli drug na drugega streljati. Eden od pretepačev je imel srečo ter je ustrelil oba nasprotnika. Ko so ga hoteli razorožiti in ukleniti, je skušal izvršiti samomor. Njegovi tovariši so to preprečili ter ga končno obvladali in vrgli v zapor. Ustreljena mornarja so »pokopali« v morju. Ko je prispel paimik v Antvverpen, je bil izročen morilec policiji. — Posledice pretepa med duhovniki ▼ kapeli Sv. Groba v Jeruzalemu. V kapeli Sv. Groba v Jeruzalemu je prišlo meseca decembra radi verskih ceremonij med rimsko-kato-liškimi in grško-katoliškimi duhovniki do tako srditega pretepa, da je bil Sveti Ginob omadeževan s krvjo pretepačev in so ga morali umiti. Kot poročajo, je bila stvar sledeča: Ko je pospravljal neki portugiški frančiškan oltar, sta ga nenadoma zahrbtno napadla dva ortodoksna duhovnika tor ga jela pretepati. Tepeni portugišk! duhovnik je jel klicati iz vsega grla na pomoč. Prihitel je neki italijanski duhovnik in razvil se je sijajen pretep, pri katerem so udrihali svečeniki drug po drugem s težkimi bakrenimi oltarskimi svečniki. Stvar je imela zanimive diplomatične posledice: Na predlog frančiškana-kustoza svete dežele ter italijanskega in španskega generalnega konzula itd. je moral razsojati o zadevi britanski visoki komisarijat. Sodnikova naloga ni bila lalika, ker je šlo takorekoč za mednaroden konflikt. Izrekel pa je salomonsko sodbo ter kaznoval pretepače s tem, da jih je suspendiral za daljši ali krajši čas od svete službe, in sicer dva ortodoksna duhovnika, enega za pet, drugega za tri leta, enega od frančiškanov za dvanajst, drugega pa za šest mesecev. Kljub temu pa s sodbo nobena od strank ni bila zadovoljna in čuje se, da so storili palestinski katoliki korake, da bi uvedla sv. Stolica z Londonom pogajanja v svrho ukinitve kondominija glede svetih mest. — Pri vpadlem, rjavosivem obrazu, utrujenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijemo na tešče kupioo prirodne grenčiče '»Franz-Josef«. V zdravniški praksi zato predvsem | uporabljajo vodo »Franz-Josef«, ker na lahko j odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih po-' javov. OPERNI ORKESTER NA SPOREDU: J OS. B. FOERSTER VIT. NOVAK ADAMIČ AXMAN ŠANTEL PEVSKI ZBOR »SLOGA« KONCERT V P0NDELJEK 12. T. M. V VELIKI DVORANI H0T. UNION Ljubljana. 1— Porama klasifikacija na ljubljanskih meščanskih šolah. V drugem trimesečju ni bila porazna samo klasifikacija na ljubljanskih srednjih šolah, temveč bila je porazna še bolj klasifikacija na na ljubljanskih meščanskih šolah. Gospodje učitelji so bili prisiljeni pometati od 1206 učencev in učenk nič manj kot 621, to je 51 odstotkov. Tudi meščanske šole imajo rairede, v katerih je padlo po 50 do 60% učencev. V statistične podrobnosti se ne bomo spuščali. Poudarjamo pa ponovno, da je vzrok poraznih neuspehov v prvi vrsti dejstvo, da se peča mladina, pa bodisi visokošolska, srednješolska 'ali katera si 'bodi vse proveč z drugimi stvarmi kot pa s šolskimi knjigami, dalje dejstvo, da gre v primeru s predvojni časom za manjvreden človeški materijal in konečno — v zadnji vrsti — dejstvo, da si izmišljujejo ljudje iz tega ali onega vzroka (da ne bomo preostri) takorekoč vsak dan druge učne metode in sisteme. Da ipa otroci in fantiči, ki so se vsega mogočega učili, pa ničesar ne znajo, »cveke« zaslužijo, drži. 1— Kje so naši cestni nadzorniki vprašuje po pravici »Slov. Nair-od« z dne 8. t. m. Mi doda je mo še vprašanje: kje so naši cestni inženjerji mestnega gradbenega urada, da ne ukrenejo ničesar glede posipanja cest v času, ki je za to najbolj primeren in glede tega, da se vsaj blato postrga. Ko zasije zopet solnoe, pa bo prepozno. 1— Koncert ge. Iranke Negro-Hrastore. V petek, dne 16. marca se vrši v Filharmonični dvorani samostojen konoert koncertne pevke ge. Ivanke Negro-Hrastove, ki je s voj čas ab-solvirala solopetje na šoli Glasbene Matice v Ljubljani ter nato študirala petje na Dunaju in Budimpešti. Ga. Hrastova je v zadnjem času absolvirala celo vrsto koncertov v Budimpešti in raznih drugih ogrskih mestih, ter žela povsod veliko pohvalo. Njen petkov koncert je po daljšem presledku zopet njen prvi javni nastop v rodnem mestu, saj je gospa iz znane narodne ljubljanske družine, hranilničnega ravnatelja g. 'Hrasta. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. — Opozorilo! V pondeljek, 12. t. m. ob 8. uri zvečer vsi na koncert. Izvajajo se najodličnejše skladbe čeških in slovanskih skladateljev. Popoln operni orkester pomnožen s člani Orkestralnega društva in društvenega orkestra »Sloge«! Društveni pevski zbor! 1— Mladinska čajanka »Atene« se vrši v beli dvorani »Uniona« v nedeljo 11. t. m. od 17. do 19. ure popoldne. Vabimo člane in prijatelje društva k udeležbi. 1— Predprodaja vstopnic ta pondeljkov koncert železničarskega pevskega društva >Sloga« je od danes (sobota) popoldne dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 1— Trije odlični češki skladatelji so na sporedu koncerta »Sloge« v pondeljek, 12. t. m. v Unionu: Axman, Jos. B. Foerster in Titčzslav NovcLk. Zbor izvaja Axmanovo a cappella skladbo Božič sirot. Velezanimiva skladba, ki je zložena sicer v modernem vokalnem duhu, a je vendar umljiva vsakomur. Harmonično je nenavadno pestra in hodi nova pota. Jos. B. Foerster-ja veliko domovinsko legendo izvajata mešani zbor in orkester. Vit. Novak se nam predstavi na koncertu s svojimi tremi pesmimi (Tri češke spevy): Naprej, (Domovini in Na boj! Te skladbe so polne navdušenja in ljubezni do domovine. Med tem ko prevladuje v zboru slog himne, razvija orkester v medigrah in s spremljevalcem teme zbora, jih razširja, imitira,, pretvarja in izčrpa. Ciklus zapusti v vsakomur mogočen vtis. Spored izvajata pomnožen operni orkester in pevski zbor »Sloga«. Prosveta. Cyrano de Bergerac v blestečem prevodu Otona Zupančiča se vprizori prvič v tej sezoni v nedeljo, 11. t. m. Ljubljanskemu občinstvu je ostala gotovo v spomin zanimiva kreacija tega junaka, kot ga je podal pokojni Putjata. Njegov naslednik in dedič vloge g. Levar je ie tedaj prejel od strani občinstva vse priznanje. Predstava, ki se vrši za premi-jerski abonma, je delno novo inscenirana in del glavnih vlog prezaseden. Roksano igra prvič gospa Nablocka, De Guicha g. Gregorin. .Začetek ob osmih, konec po 11. uri. ■ * Fragor: Ziifita stanovanj. v. Uravnava, ki jo predlagamo, jemlje za izhodišče položaj, kakršen je, ter gradi na tej novi osnovi. Res pa je, da vsi sedanji klici po reformi terjajo povra* v laščito * ofieUl-nim reguliranjem najemnin. Njim bodi povedano, da je vsakršno podaljašnje zaščite najemnikov glede najemnine, bilo v isti, bfrlo v modificirani obliki, pač že zategadelj matnj ustrezno, ker bi bila ta restitucija vendarle zopet utesnitev las-tninskopravaih pravic hišnih posestnikov. Zdi se pa, da bo zakonodajalec moral izvoliti ta način uravnave, iko se ne bo odločil za valoriziranje stanarin svojega nameščenetva in za kazenskopravno ali vsaj upravno pobijanje odiranja z najemninami. Tertium non datur. Zato je treba, da povemo svoje mnenje brez oai-ra na desno in levo tudi v tem pogledu. Jas- _ _ — ............................ 7 I S a A R N /> MERKUR LJUBLJANA SIMON O K E OORČIČE V A U W: M priporoča Sr za naročila o tiskarski stroko spadajočih d* , V,* mm SALDA-KONTE, STRACE, JOURNA-LE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMA LNE KNJIŽICE, RISALNE BlA/KE mtt,T ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/II. S Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri papilarnem zavodu, ki obstoji le 64 let CELJSKA MESTNA HRANILNICA V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) ko« roiaftd* * Za hranilne vloge jamči poleg premoletija hranilnice HtaaUaiea daj« po- j; _ _______ ______ MU* ** MmlJIlCa. SE MESTO CELJE ift em »«™w» s vsem premoSenjem in vso davCno moCjo. r«i«j* br*spU£n< Prihrankov rojakov v Aaarlkl. doa«rJn a*do> latalk, ki 0« vlagajo ao-dlkCa, (ar aalolbam car« m Se priporoča sa VINOCET ir JOelesnikar. — Urejujei VhuUmir Bretok. t Im tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. —i ---------- g--------- - Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi, Telefon 2PSO. dobite vedno In najceneje pri KUD. BARAGA - LJUBLJ ANA, Selenburgova Telefon 2080. ulica štev. Od dobrih so najboljil sinini strojil* kolesa znamke GRITZNER in ADIER za dom, obrt in industrijo. * NOVOSTI Šivalni stroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri JOSIP PETELINCU LJUBLJANA blisu Prešernovega epomenika ob yodi »•IflnuJII In naloltutnalll namlinl kis is vlnsknoa kisa. i tmtmUmm la hliOdalla« aa|m«earaa|a MALI OGLASI Zs vsako besede ee plafo 50 par. Za debele dekana pa Din 1.—. šivilja, ki dobro šiva, išče službe. Gre tudi na dom. Naslov v uipravi -lista. Sprejme se kovaški pomočnik v stalno službo. Zmožen more biti vseh boljših in prostih del ter kovanja konj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo starejše moči. Naslov: Aloja Butkovič, kovaški mojster Karlovec. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 1,00 W Dslniika glavnica: PODRUŽNICE: Brzojavni naalovi OiN 50,000.000'—. Brailca, Celja, CraemolJ, Kranj, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Novo mesto, Banka Ljubljana. Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Oorica, Trst. Skupne rezerve ca: — ■.- - ■ Tel. Stev. 2861, 2418, oin 10,000.000* . Se priporoča sa vse bančne posle. 2002,2*03. no je ,da zaščite niso več potrebni meševiti zdkupi, "he samo Oni, kjer-se pri poslovnih lokalih nahaja kot nebistven, včasa kar ne-pomenfiben skdesorij .stanovanjska enota če-sto primitivnega tipa, marveč tudi oni najemi stanovanjskih prostorov, kjer najemnik del stanovanja trabi za poslovni prostor, v katerem- izvršuje svoj poklic, in niti tedaj ne, kadar bi bil ra bok upnik takih prostorov državni nameščenec (ali gre za zakuip ali za najem, bi bila Cesto cjuaestio facti). Drugič bi moralo ostati pri zaščiti najemnine največ štirisobnih stanovanj z določbo, da se pri-tekline med sobe ne smejo šteti. Tretjič bi se morala zaščita najemnin omejiti na stanovanja'državnih in samoupravnih nameščencev, a še tu z izjemo nameščencev, ki se poleg svoje službe bavijo z liberalnim poklicem. Zaščita mora hiti omejena na državne in samoupravne nameščence kot očšvidna edina-izjema s čisto začasnim značajem, povzročena po trenutni tehnični nemožnosii države, da bi svojemu nameščenstvu zvišala stanarine v hipu, ko si to nalogo stoprav ureja v svoj program prihodnjega budžeta. Zaščita najemnin bi morala potemtakem biti zgolj provizorična obramba nemeševitih, največ štirisobnih stanovanj državnih in samoupravnih nameščencev, ki se ne bavijo s svobodno prakso. Sama pa ta obramba, kakor že vemo, ne bi imela nobenega efekta. Treba bi jo bilo zvezati z neodpovednostjo najemov. To bi bil velik korak navzad. Že zato bi moral biti pr 0 vizo rij polovičarske solucije časovno kar najbolj kratek. Definitivne solucije po naših mislih druge ni nobene, nego takšne, da se stanarine najemninam priravnajo. Vrhu vsega pa bo zadivjal zopet boj za to, kolikšen najemninski ključ (mnogokratnik predvojne najemnine) naj se določi za zaščitena stanovanja starih hiš (nove hiše so po dosedanjih zakonih itak izvzete): V tem boju bi se jako organizirani hišni lastniki bojevali z vso brezobzirnostjo, češ da iz ustavno zajamčene lastnine nikakor ne izvirajo take obveznosti, ki uničujejo ustavno jamstvo lastnine, in da oni niso dolžni, euptirati preživek, ki ga država svojemu uradništvu utrguje. Strasti bi zaplale do vrha.- Vrhu tega bi se moral vos, jedva 1. novembra 1927. 1. razpuščeni aparat stanovanjskih sodišč z vsemi funkcijami vzpostaviti. Sami znaki so to, da zakonodaja ne bi hodila po pravem potu. Vsekako pa že teče voda v grlo. Niti dva meseca nas več ne ločita od dobe, ki bo po prerokovanju nekaterih hujša od ljubljanskega potresa. Naš zakonodajni aparat ima jedva mesec dni na razpolago, da ukrene kaj ali nič. Dokazali smo, da je kaj ukreniti sila težko. Bodočnost pa bo maščevala, ako ne ukrenejo ničesar. (Konec.) MOŽ SVOJE ŽENE. Ko je bila Ruth Elders, v morje padla transoceanska letalka, še junakinja dneva, ni nihče mislil, na to, da je pustila doma moža, ki: ni bil za njeno avanturistiko prav nič navdušen. Nesrečni soprog se piše mister Lile Womack. Gospod Womack je prispel kot eden cd častnih gostov k sprejemu svoje so- proge v Newyork. Ko ga je zagledal neki neokretni reporter, ga je nagovoril »gospod Ruth Elders«. Za las je manjkalo, da mu ni pripečatil gospod Womack krepke zaušnice. Bil'je hudo užaljen. Kijub temu pa ni mogel preprečiti, da nazivi jej o njegovo boljšo polovico še danes vedno le miss. Ruth Elders, nikoli :pa gospa Ruth Womack. Sicer pa imajo zakonski možje v Ameriki itak bolj malo govoriti. Zato se ne bi bilo čuditi, če bi uvedli običaj, da bi navajali na svojih vizit.-nicah, da preprečijo neljube zamenjave tudi popularna imena svojih boljših polovic. Analogen slučaj, kot se je pripetil gospodu V/o-macku v ‘Newyorku, je doživel te dni soprog Glorije Svvanson, francoski marquis de la Falaise de la Coudray. Ko je odpotoval te dni marquis v Pariz, je naslovil neki .list vest z besedami: »Mister Gloria Svvanson je odpotoval danes v iPariz.« Zdi se, da je skrajni čas, da se o pozore na novo pretečo nevarnost »Zveze za zaščito pravic moških« (tam, kjer take organizacije obstoje, pri nas jih žal še ni). KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Baloni poidi« HrnHolc« M. UJII. rag. M*r. * ««•«». *•*. Braajaaka: „KM«T*KI DOM". TmtmU »L 2847, V LJUBLJANI •* Tavčarjeva (Sodna) ulica Stev. 1. pritličje. • BBISTUJB VLOOI na Himne« Band 6% braa «dp«v««U. I A J 11 Paaajlla aa vdaJlEd«, pr«« »«r«ltvu t«r aa> atavt t*mmm fta vraBaaataik p«plrj«v ler d«v«ijuj« kradli« v Mfc«(«ao računu p«d V«CJ« atam« vlog« l« vloge v tak. računu pa dagovaru. PIIIKRlUJli Kavcij«, taikas«, arečke In vradnaatna papirja tar čaka I« nakaanMa (nakaslla) na druga mesta. URADNI Ulil Vsak dalavnlk od 8. da 18.*/, ki «d 8. da 4.V.. PooblaSlBnl prodafalBC snik (Irlavm razrBdnB lotarll«. \V-alther Nissen:. Odpeljana. ■ < -• i. ■ • '■ Amerikansko časopisje poroča o dogodku, ki ima to prednost, da se zdi nemogoč, dasi fe resničen. c Gre za zadevo, kako je bila odpeljana go->j>:i Croswell. Gospa Crosvvell, zdaj okrog tridesetih, je bila š svojim možem veleindustrijcem z gumijem, Hhrry F. 'Crosvvellom, v Bostonu že deset let .tako srečno poročena, da se je čutila zaradi pomanjkanja neizpolnjenih želja, nesrečno. Njeno zivl/enje je zasenčil tisti dopoldanski strah«., ki se pojavlja na vrhuncu sreče, in ki ga'pameini ljudje, namesto, da bi se bali, pozdravljaj« z radostjo kot edino rešitev pred monotonostjo in dolgčasom brezoblačnega življenja. Gospa Crosvvell se je ,pa udajala žalosti in zrla v dan kakor skozi Črna očala. iNjen mož se ji je zdel star, dočim se v resnici ni prav nič izpremenil. Njegova nepresinna prijaznost jo je jezila. »Proč, samo proč!« Včasih ,se zdi potrebno, da menjamo kraj, kjer živimo. .Malo pozneje se je izkrcala s svojim možem v Aleksandriji, egipčanskem pristanišču. 2. Zaostalost Afrike jo je raztresla le za par dni. Potem je vrgla svojo potniško knjižico