u Ul <2 i < K O O S Reforme sprožijo vedno zapostavljeni. Kdor ima štiri adute v rokah, ne zahteva novih kart. prof. W. Hennis ■Tl Številka 8 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 1. marca 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b.’ Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9Ö20 Celovec CITAT TEDNA Patriot ljubi svojo domovino in vse, ki v njej živijo. Nacionalist pa razlikuje in deli v dobre jezike in narodne skupnosti. Rudolf Altersberger, pod-preds. dež. šolskega sveta Urad za Slovence vodi državni sekretar Simoniti Stran 3 AVSTRIJSKA VICEPRVAKINJA Irina Lopinsky iz Dvora pri Šmihelu, je preteklo nedeljo v Bad Kleinkirchheimu na letošnjem državnem prvenstvu v deskanju na snegu osvojila v slalomu srebrno kolajno pri mladincih (letnika 85/86). 16-letna dijakinja Slovenske gimnazije sodi med največje avstrijske talente v deskanju na snegu in je dobila tudi že nekaj avstrijskih Pokalnih tekmovanj. Na avstrijskem prvenstvu je med drugim sodeloval tudi Fabian Satschen 2 Bistrice nad J* Šmihelom in ” dosegel v f doardercrossiti ~ Ja t 15. mesto. ^*"5 '' ^ I Foto; i, Kärntner Sparkasse POLITIKA Minister Rupel na Dunaju Obisk je bil v znamenju avstrijsko-slovenske zgodovine, na tapeti pa so bila tudi manjšinska vprašanja. Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN www.globasnitz.at Globaški podžupan Bernard Sadovnik je občini ponudil kompromis, ki koristi vsem občanom. Stran 7 IZ NAŠIH OBČIN Topografija v Rožeku V občini Rožek po razsodbi ustavnega sodišča dvojezični napisi niso tema v občinski politiki. Stran 5 ŠPORT Društvena prvenstva ŠD Šentjanž in DSG Sele sta izvedli društveno prvenstvo v smučanju oz. v teku na smučeh. Stran 15 2 Politika petek, 1. marca 2002 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Tudi v Ljubljani I. Prejšnji teden je zvezni kancler Schüssel obiskal Ljubljano. V pogovoru s predstavniki medijev je dal zelo jasno razumeti, da je z razvojem avstrij-sko-slovenskih odnosov izredno zadovoljen. Sam jih je dobesedno označil kot „ekselentne”. Svoje stališče je Schüssel utemeljil predvsem z gospodarskimi uspehi, ki jih je po zaslugi avstrijsko-slovenskega sodelovanja deležna Avstrija. Poleg tega se je prisrčno zahvalil Sloveniji, da je tik pred njegovim obiskom ratificirala avstrijsko-slovenski kulturni sporazum in s tem priznala nemško manjšino. Optimističen je tudi, kar zadeva vrnitev premoženja, ki so ga po koncu 2. svetovne vojne zaplenili pripadnikom nemške manjšine. Konretno pričakuje, da bodo pristojni slovenski organi s pomočjo slovenske vlade pospešili tekoče pravne postopke, pri čemer ni treba posebej poudarjati, kakšen naj bi bil po predstavah avstrijske strani njihov izid. Glede odprtih manjšinskih vprašanj, še posebej, kar zadeva uresničitev razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov, je bil zvezni kancler dokaj manj konkreten. Sicer je poudaril, da spoštuje razsodbo, hkrati pa je menil, da dopušča precej manevrskega prostora in da hoče sprva počakati, kakšen bo izid ljudskega štetja 2001. Zelo jasno je dal tudi razumeti, da si prizadeva za čim širšo rešitev. Ali naj bi na takšno rešitev pristal poleg deželnozborskih strank in narodne skupnosti tudi KHD, tega Schüssel ni povedal. Pač pa se je pred obiskom povezal z deželnim glavarjem Haiderjem. Očitno sta se uskladila. Vsekakor zvezni kancler Schüssel načelno ne odklanja Haiderjevega stališča, po katerem morajo na dodatne dvojezične napise na vsak način pristati prizadete občine. Hkrati se je izkazalo, da Haider ni edini, ki zahteva kot pogoj za uresničitev razsodbe soglasje občin: istega mnenja sta tudi ostali dve deželnozborski stranki in KHD. II. Da so avstrijsko-slovenski odnosi odlični, tega prepričanja ni samo Schüssel. Enako stališče zagovarja tudi pretežna večina slovenskih politikov z vladnim predsednikom Drnovškom na čelu. Prav tako-je to potrdil slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl pretekli ponedeljek, 26. februarja, na diskusijski prireditvi v celovški Evropski hiši. Omenil je svoje izkušnje po štirih letih službovanja na Dunaju (meseca maja 2002 bo prevzel vodstvo slovenskega veleposlaništva v Berlinu) in menil: „Prej smo pri pogovorih z avstrijsko stranjo vedno imeli v črni torbi akte, s katerimi smo dokazovali, da so naša avstrijskim nasprotujoča stališča utemeljena. Sedaj ni problemov in se lahko sproščeno pogovarjamo. S trenutno situacijo sem zelo zadovoljen.’’ Podobno se je izrazil tudi glede odnosov med Celovcem in Ljubljano. III. O avstrijski politiki je znano, da zna zelo učinkovito in strateško premišljeno uveljavljati svoje_ interese do sosednjih držav. Še prav posebej velja to za njen odnos do države na sončni strani Alp. Predsednik Avstrijsko-sloven-ske družbe Caspar Einem, ki je sam več let sooblikoval avstrijsko vladno politiko, skratka mož, ki mora odlično poznati osrčje avstrijskega političnega zakulisja, je pred nedavnim opisal v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM (2/2002) avstrijske-slo-venske odnose takole: „Avstrijsko politiko zaznamuje določen napuh, ki izvira iz časov monarhije, ko je bila Avstrija veliko cesarstvo. Dobri odnosi pa so mogoči samo, če so enakopravni.” V interesu vseh prizadetih bi bilo želeti, da bi se tega ne zavedali samo na Dunaju, temveč predvsem tudi v Ljubljani - ob vsej potrebni podpori koroških Slovencev prizadevanjem za čimprejšnji pristop Slovenije k EU. Rupel na Dunajitema tudi manjšinsko vprašanje Zunanji minister Rupel je včeraj, 28. februarja (po redakcijskem zaključku), obiskal svojo dunajsko kolegico Ferrero-Waldner. bisk slovenskega zunan-I Jjega ministra na Dunaju V-X je bil v znamenju zasedanja avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev, na tapeti pa je bilo tudi manjšinsko vprašanje. Minister Dimitrij Rupel je zato pred pogovorom sprejel tudi predsednika osrednjih organizacij Bernarda Sadovnika in Marjana Sturma ter predsednika Kulturnega društva „Člen 7” Branka Lenarta, ki združuje Slovence na Štajerskem. Sadovnik NAŠEMU TEDNIKU: „S Sturmom sva ministru Ruplu ponovno obrazložila naše stališče glede razsodbe ustavnega sodišča, prav tako pa ga opozorila, da se naj zagotovi dolgoročno financiranje Radia dva. Minister Rupel nama je zagotovil, da bo ta vprašanja na svojem dunajskem obisku tudi tematiziral.” Sicer pa bo v ospredju Ruplovega obiska avstrijsko-slo-venska zgodovina. Kakor znano, so avnojski sklepi med najbolj kočljivimi odprtimi vprašanji v avstrijsko-slovenskih odnosih. Dunaj, ter še posebej Celovec in Gradec, si zelo prizadevajo, da bi jih Ljubljana docela zavrgla, ker naj ne bi ustrezali evropskim pravnim standardom. V ozadju pa so predvsem tudi prizadevanja, da bi t.i. Staro-avstrijcem vrnili po koncu 2. svetovne vojne zaplenjeno premoženje. Slovenska stran vidi zadevo v širšem kontekstu, ki je neposredno povezan z nacionalsocialistično in fašistično okupacijo slovenskega ozemlja. Zato se je zavzela za po možnosti čim bolj stvarno in objektivno znanstveno raziskavo kočljivih vprašanj v avstrijsko-slovenskih odnosih - od razpada Avstrij-sko-ogrske monarhije pa do razpada Jugoslavije. Za mešano komisijo zgodovinarjev, v kateri sodeluje tudi ravnatelj SNI Avguštin Malle, sta se avstrijska in slovenska vlada dogovorili lani, vendar očitno še niso rešena vsa vprašanja. Predvsem velja to tudi za teme, s katerimi naj bi se ukvarjali zgodovinarji. Ena izmed teh tem je tudi vprašanje Avstrijske državne pogodbe. Janko Kulmesch Diskusije o dvojezičnih napisih v šentjanškem k&k centru se je udeležilo lepo število ljudi. slika: Štukelj UNIV. PROF. DIETER KOLONOVITS SLOVENSKA VLADA Za koroške Slovence odslej pristojen dr. Simoniti Državna sekretarka Magdalena Tovarnik ne vodi več Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in se pripravlja na novo službo kot slovenska veleposlanica v Parizu. To pa ni edina sprememba: na zadnji seji slovenske vlade preteklo sredo, 27. februarja, so sklenili, da združijo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z oddelkom za sosednje države, ki ga vodi državni sekretar dr. Iztok Simoniti. Ta bo po novem pristojen tudi za zamejske Slovence in hkrati vodja urada. -Kuj- „Pristojen je Dunaj in ne občine” Manevrski sicer prostor obstaja, a vseeno naj bi se povečalo število dvojezičnih napisov. Manjšine upoštevati v evropski ustavi Karl Hren, predsednik avstrijskega EBLUL: „P' sredovali bomo EU konkreten predlog.” M: % #Evropski uniji razpravljajo \ / o skupni ustavi, njen na-V men pa naj bi bil, da bi prišlo do močnejše in učinkovitejše EU. Ta razprava je pomembna tudi za narodne manjšine. Prvič zato, ker pripisujejo evropski politiki manjšinskemu vprašanju veliko vlogo predvsem po razpadu komunističnega bloka, drugič, ker manjšine same, zlasti v okviru FUENS (Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti), že nekaj let zahtevajo skupno evropsko manjšinsko pravo. Včeraj, 28. februarja, so se na temo evropska ustava prvič srečali parlamentarni in vladni predstavniki članic EU skupno s predstavniki evropskega parla- menta in komisije EU. Ob tej priložnosti je Karl Hren, predsednik avstrijske sekcije EBLUL-Evropski biro za jezikovne manjšine (edina uradna manjšinska ustanova EU), zah- edtem ko svobodnjaška stranka na svojih shodih proti dodatnim dvojezič-nim krajevnim napisom razsodbo ustavnega sodišča o dvojezični topografiji skuša prikazovati pred-vsem v luči zarote proti Koroški in v duhu vnašanja nemira v deželo, Pa je Slovenska prosvetna zveza vabila pretekli petek, 22. februar-Ja’ v šentjanški k&k center na strokovno predavanje izvedenca 2a ustavno in upravno pravo Die-torja Kolonovitsa o tem perečem vprašanju. Razsodba ustavnega sodišča „ 0 dvojezični topografiji je pravno teval, da v evropski ustavi upos- obvezujoča odločitev, ki ji daje še tevajo tudi narodne manjšine- dodatno težo njena utemeljitev v Hren opozarja, da EU ni samo tretjem odstavku sedmega člena gospodarska skupnost. „EU Avstrijske državne pogodbe, ki je skuša prav tako uveljavljati mednarodno veljavna pogodba, evropske vrednote, katerih os- Zato Republika Avstrija na dolgi rednji del so človekove m man' rok ne bo mogla odlašati z ures smske pravice. Zato je skrajn n,citvij0 razsodbe. Vendar, kakor cas da to upošteva tudi v svoji ,e pretekli petek ponovno zagoto-nacrtovani ustavi. vn profeso^ za d^žavno in u^rav„ Predsednik avstrijskega no nra,,„ j ■ , ■ r EBLUL je napovedal, da bo nje- dLP na un,vAerzi gova organizacija v prihodnjih tri?® tKol™ts/ Je drza"' Avs-tednih izdelala ustrezni predlog, ij V0,J° tako -Kuj- O , “............ am je orisal dve alternativi, prostor. čemer pa je poudaril, da so prav gotovo mogoče še druge poti, le da bi jih bilo treba strokovno in pravno utemeljiti. Prvo alternativo bi morala skleniti zvezna vlada. Ta sicer pravno formalno ni vezana na vsebinsko utemeljitev razsodbe, temveč samo na sklep, s katerim je bila razveljavljena 25-odstotna meja za obvezno postavitev dvojezične topografiji. Kljub temu pa bi morala tudi taka rešitev upoštevati vsebinsko utemeljitev, da zadostuje sorazmerni delež 10 odstotkov dvojezičnega prebivalstva, če naj ne bi bila ponovno predmet pravnega spodbijanja na ustavnem sodišču. Konkretno bi po tej možnost zvezna vlada v soglasju z glavnim odborom državnega zbora po 31. 12. 2002 sprejela novelo slovenske topografske uredbe in novelo uredbe za slovenska krajevna imena. Drugo alternativo - novelizacijo zakona o narodnih skupnostih -pa bi lahko sklenil zakonodajalec, torej parlament sam. Ta sicer formalno ni vezan na razveljavitev 25-odstotne meje, novelizacija zakona pa bi morala prav tako biti v skladu z ustavo -morala bi torej vsebinsko upoštevati razsodbo ustavnega sodišča in določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki je veljavna na ravni ustavnega zakona. Zakonodajalec bi tako razveljavil dosedanje pooblastilo za izdajo uredbe in določil nov seznam krajev, ki naj bi v prihodnje imeli dvojezično topografijo, ter ga kot prilogo dodal zakonu o narodnih skupnostih. Po Kolonovitsevi oceni bi taka rešitev sicer dala več manevrskega prostora pri določitvi krajev z dvojezično topografijo, dol- goročno pa bi bila bolj zanesljiva. Ce bi kakšen kraj v prihodnje namreč sicer imel premajhen odstotek dvojezičnega prebivalstva, bi vseeno ohranil dvojezično topografijo, kajti za črtanje tega kraja s seznama bi bila potreba ponovna novelizacija zakona o narodnih skupnostih, kar pa bi bilo komaj verjetno in izvedljivo. Kolonovits pa je tudi poudaril, da pravno veljavna rešitev vprašanja dvojezične topografije ni mogoča na občinski ravni, temveč samo na zvezni ravni. V občinah je mogoč samo politični dogovor, ki bi ga lahko zakonodajalec upošteval. Tajno ugotavljanje števila pripadnikov manjšine naj bi pravno sicer bilo mogoče, vendar nikakor ne bi zagotovilo zanesljivih podatkov. Zaradi tega je ustavno sodišče kot osnovo za podatke določilo izide ljudskih štetij - s poudarkom na daljšem časovnem obdobju. Prav tako pa tudi referendum, kakršnega zahteva svobodnjaška stranka, pravno ne bi mogel imeti posledic. Manjšinske zadeve so namreč jasno v pristojnosti zvezne uprave. Bojan Wakounig univ. prof. Dieter Kolonovits 4 In memoriam Nepričakovana smrt župana Alberta Sadjaka Slovo nekdanjega urednika NT, prvega tajnika KKZ in dolgoletnega globaškega župana, ki je bil tudi zanimiva priča povojnih razmer znotraj slovenske narodne skupnosti. i^rejšnji teden, v četrtek, 21. 1-^februarja, sva se slučajno srečala pred poslopjem Zveze Bank. Kot vedno je tudi tokrat iskal pogovor. Pogovori z njim so bili namreč, še posebej po njegovem odstopu kot glo-baški župan leta 1997, dokaj odkriti in dajal je razumeti, da se v resnici vrača k svoji preteklosti, ko je bil trdno zakoreninjen v slovenski narodni skupnosti ter njenih ustanovah. Predvsem ga je še zanimalo, kako gre NAŠEMU TEDNIKU, zelo mu je bila pri srcu tudi Avstrijsko-slovenska družba, v kateri je vestno sodeloval kot član predsedstva, z velikim zanimanjem je spremljal manjšinskopolitična dogajanja in se z veseljem udeležil neposrednih volitev NSKS. Zadnji pogovor pa se je razliko,-val od prejšnjih: njegov obraz ni bil tako sproščen in nasmejan kakor po navadi, ni izžareval tiste mladostne dinamičnosti, ki si jo je ohranil kljub svojim več ko sedemdesetim letom. Domneval sem, da je temu kriva pred nedavnim poškodovana roka. Rekel mi je, da mora prihodnji teden v celovško bolnišnico na preizkavo, in močno je upal, da se bo lahko že v nekaj dneh rešil mavca. Toda niso minili niti trije dnevi, pa smo izvedeli, da je v celovški bolnišnici za vedno utihnilo njegovo srce. Nekdanji urednik NAŠEGA TEDNIKA, prvi tajnik Krščanske kulturne zveze in dolgoletni globaški župan Albert Sadjak je za vse nepričakovano umrl v soboto, 23. februarja, v 71. letu starosti. Zibelka mu je tekla 16. aprila 1931 pri Smodlnu v Štebnu. Nekaj let je obiskoval gimnazijo na Ple-šivcu. Leta 1953 je postal prvi tajnik KKZ ip hkrati urednik NAŠEGA TEDNIKA, za kar je na Prazniku NT leta 1988 prejel tudi odlikovanje. Dokler ni prevzel naloge v Celovcu, je bil tajnik SPD „Edinost” Šteben, v Celovcu pa je postal tudi tajnik Slovenskega kulturnega društva, ki je v njegovem času doživelo enkraten razcvet. Kot tajnik KKZ je skupno s prvim predsednikom, tedanjim šmi- helskim župnikom Jožetom Pice-jem bistveno pomagal pri poživitvi krajevnih prosvetnih društev, vzpostavljal je poglobljene stike s slovenskimi rojaki na Primorskem, v njegovi dobi pa so začeli zidati tudi farne domove mdr. v Selah in Šmihelu. Kot urednik NAŠEGA TEDNIKA je odločno podpiral politiko ustanovitelja in prvega predsednika NSKŠ Joška Tischlerja. V nekem pogovoru, ki je bil predviden za javnost po njegovi smrti, mi je povedal: „Z Joškom Tisch-lerjem sem rad sodeloval, čeprav smo delovali pod skrajno neugodnimi pogoji. Zlasti so primanjkovala finančna sredstva. Lažnive so tudi trditve, da bi v času Tischlerjevega predsedovanja NSKS in NAŠ TEDNIK dobivala finančne podpore iz Slovenije, sicer bi bil o tem zanesljivo obveščen. V resnici nam je moral finančno pomagati Joško Tischler iz lastnega žepa.” V smislu Tischlerjeve politike je Albert Sadjak odločno nasprotoval tudi vključevanju v večinske stranke. Prav tako je nasprotoval narodnostnemu zastopstvu, ki postavlja v ospredje ideološka načela. „Alternativo sem videl samo v tem, da si narodna skupnost ustvari čim učinkovitejše samostojne strukture na vseh področjih, predvsem tudi na političnem." Prišlo je drugače, raz šla so se pota med njim in narodno skupnostjo. Sam je to utemeljeval takole: „Nisem videl možnosti, da bi se dosledno uresničevala Tischlerjeva linija. Poleg tega sem ustanovil družino, socialni pogoji v delovnem okolju pa so bili nemogoči. Naknadno sem tudi ' ugotovil, da me nekaj časa niti niso socialno zavarovali. Zato sem želel najti službo, ki bi mi zagotovila življenje v socialno do-stojnejših in varnejših razmerah. Dobil sem jo leta 1957 - po zaslugi soustanoviteljev NSKS Dolfeja Piceja in Janka Uranka ter s pomočjo tedanjega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga - pri uradu koroške deželne vlade." Tam je Albert Sadjak delal do svoje upokojitve leta 1997 v občinskem oddelku. Vključil se je tudi v socialdemokratsko stranko in bil celih 41 let njen funkcionar, od tega 33 let (1964-1997) predsednik globaške krajevne organizacije. Leta 1970 pa je prvič kandidiral za župana in to ostal celih 17 let. Ne glede na to, da je bil politični nasprotnik samostojne frakcije EL, ki jo je javno označeval kot občinsko zastopnico narodne skupnosti in med katerima ni manjkalo večjih trenj, se je Sadjak stalno resno zavedal njenega pomena za globaš-ko občino in z njo dvakrat sklenil tudi formalno koalicijo. Pred svojim Občina Globasnica sporoča žalostno vest, da je v 71. letu starosti umrl gospod Albert Sadjak župan 1970-1997 vladni svetnik Občina Globasnica se ga bo vedno spominjala z globokim spoštovanjem. Pogrebna slovesnost je bila v četrtek, 28. februarja 2002, ob 15. uri na pokopališču v Šentrupertu v Celovcu. Za uslužbence: Za občino: Alojz Opetnik Paul Robnig vodja občinskega urada župan odstopom leta 1997 je skupno z EL uresničil tudi dvojezične napise na krajevnih tablah in javnih poslopjih, kot podpredsednik Koroške občinske zveze (8 let) je bistveno pomagal, da je EL zastopana v njenem predsedstvu, prav tako pa je vsestransko podpiral čezmejno sodelovanje. V dobi njegovega žu; panovanja so globaški občani dobili mdr. tudi dva sodobna gasilska domova in novo ljudsko šolo. Zelo pri srcu so bile pokojnemu globaškemu županu izkopanine na gori sv. Heme in Rozalska votlina. Sam je bil med glavnimi pobudniki Zgodovinskega društva „Juenna - Gora sv. Heme" it1 bil predsednik od ustanovitve društva pa do svoje upokojitve-Nato je postal častni predsednik čeprav bi zelo rad naprej opravljal formalne predsedniške naloge. Bil je za to tudi ustrezno kvalificiran, vrhu tega bi lahko časovno odlično usklajeval predsedniške obveznosti - vendar so temu nasprotovala na eni strah1 pravila, na drugi strani pa je novemu vodstvu Zgodovinskega društva manjkala vsakršna pripravljenost, da bi ustreglo njegovi srčni želji. Zaradi tega je še posebej močno trpel do svoje smrti- Življenjska ura Alberta Sadjak se je iztekla. Njegovo zadnje z6) meljsko počivališče je posta1 družinski grob na šentrupertskef’ pokopališču v Celovcu, njegov* duša pa je deležna trajne IjubezC Pravičnega sodnika. Ohranili bomo našega bivšega kolego v la’ pem spominu. Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesct Iz naših občin V Rožeku topografija ni tema v občinski politiki ■ V občini Rožek tudi po odločbi ustavnega sodišča ne računaju z novo debato o dvojezičnih tablah. Število Slovencev je prenizko. V Rožeku se tudi po 13. decembru 2001 v občini nič ni spremenilo. Po mnenju odbornika EL mag. Mirka Oražeta razsodba ustavnega sodišča ne vpliva na občino Rožek, verjetno v nobeni vasi ne živi več ko 10 % slovensko govorečih občanov. Prav zaradi tega po Oražetovem mnenju Oražeta dvoejzični napisi v Rožeku niso tema v občinski politiki. Naš tednik: AH se je ozračje v vaši občini po 13. decembru spremenilo. ORAŽE: V nobenem oziru. Dvojezična topografija tudi zdaj ni tema ne v občinski politiki in tudi ne v gostilnah. Vzrok je preprost, v občini Rožek verjetno skorajda v nobeni vasi ne živi več ko 10 % slovenskega prebivalstva, s tem Pa je tudi verjetnost, da bi dobili v občini dvojezične krajevne napise, relativna majhna. Izhajati moramo iz tega, da bomo v občini Rožek dobili - če sploh - le tu pa lam kak napis, prej nobenega. Zato se tudi ostale občinske frakcije s to tematiko ne ukvarjajo. AH je dvojezičnostna drug način tema v občinski politiki. So Slovenci zadovoljni s tem, kar imajo? Odbornik EL Rožek mag. Mirko Oraže: „ V naši občini se je ozračje v zadnjih letih bistveno izboljšalo!“ ORAŽE: Zadovoljni? Slovenci v Rožeku se trudimo na občinski ravni za konstruktivno sodelovanje z večino. Dvojezičnost je vsekakor tema v občinski politiki - v pozitivnem smislu. Tako nam je uspelo uresničiti večjezični otroški vrtec, za božič imamo tro-jezična voščila na občinskem božičnem drevesu, ozračje med občani obeh narodnih skupnosti je bistveno boljše kot še pred leti. Uspelo nam je tudi, da je občina začela sodelovati z občino Bohinj v Sloveniji. Meseca maja bomo sklenili celo pogodbo o sodelovanju in prijateljstvu in bomo obiskali Bohinjčane, ki nam bodo nato obisk vrnili. Mislim, da smo ubrali na splošno uspešno skupno pot sožitja v občini. Lahko bi rekli, da korak za korakom sestavljamo skupni mozaik. Tudi na občinski ravni. AH je po vašem uspelo ustaviti tudi asimilacijo v vaši občini? ORAŽE: To je težko vprašanje. V določenem smislu se je asimilacija gotovo ustavila. Število Slovencev zdaj lahko pade po mojem le še zaradi odseljevanja. Tega pa ne smemo podcenjevati. V naši občini je premalo delova-nih mest, mladino pa zato še posebej vleče v svet. Silvo Kumer Občina Rožek ima 1.806 prebivalcev, 18 vasi in meri 20,6 km2. Razpored v občinski sobi: NL Mit-sche 7, SPÖ 6, FPÖ 3, EL 1. Župan je Karl Mitsche. DVOJEZIČNE TABLE „Za Škocjan je zadeva jasna“ 1 Nekateri politični krogi v občini Škocjan se zelo trudijo, da bi preprečili dvojezični napis v Škocjanu. Odvetnik ! mag. Rudi Vouk, ki je s svojo pritožbo zaradi manjkajočega dvojezičnega napisa v Škocjanu dobil od ustavnega sodišča prav, je s tem v zvezi v * Pogovoru za NT potrdil, da je Y vsakem primeru vprašanje 1 Škocjana rešeno. Vouk: „O 1 drugih krajih se lahko gotovo še debatira, v nobenem primeru pa ne o Škocjanu, ki mora dobiti dvojezičen napis, 1 saj je bil ta kraj predmet pritožbe." Vsaka druga odloči-’ tov bi bila protiustavna, tako Vouk. To lepo slovensko krajevno ime so v bližini Šmohorja prevzeli kar v nemščino. Razlika je edino v naglasu. Nemci pravijo Pčstran, Slovenci pa Posträn. Tu torej dvojezični napis že stoji! SERIJA NT. Skupno z Greaejem Krištofom, ki je lani v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. FARANI VOLIJO Volitve župnijskih svetov 17. marca ■ Župnijski svet je skupina, v kateri izvoljeni in odposlani moški, ženske in mladinci skrbijo skupno z župnikom za dušnopastirsko dejavnost ter odločjo o vseh vprašanjih farnega življenja. Danes, ko vedno bolj čutimo pomanjkanje duhovnikov in drugih pastoralnih poklicev, je župnijski svet za življenje in razvoj fare zelo pomemben. Župnijski svet se trudi za sožitje vseh ljudi v fari na osnovi evangelija. Podpira dialog med norodnostnima skupnostima, med generacijami in krščanskimi Cerkvami. Poleg tega se župnijski svet trudi, da je v fari živa skupnost, ki se zbira k bogoslužju, oznanja evangelij ter pomaga ubogim in zatiranim. Petletna doba župnijskega sveta se sedaj izteka. V preteklih tednih so farani predlagali kandidate. Dosedanji župnijski svet na osnovi predlogov sestavlja seznam kandidatov. Pri tem skrbi za to, da so na kandidatni listi zastopana oba naroda, žene in možje, mladinci, srednja in starejša generacija. Po vsej škofiji bo okrog 7000 ljudi kandidiralo za župnijski svet. V času, ko poklicna obremenjenost raste, je to razveseljivo dejstvo. Volitve župnijskega sveta so izraz soodgovornosti za Cerkev - torej oblika soodločanja v krščanskem občestvu, ki mu pripadamo po krstu. Pomembno je, da se ljudje udeležijo volitev in s tem potrdijo pripravljenost kandidatov in kandidatk. Visoka udeležba pri volitvah je jasen znak podpore osebam, ki želijo sodelovati v župnijskem svetu. Vsem kristjanom v fari, ki so dopolnili 14. leto starosti, velja naročilo: Udeležite se volitev! S tem, da izkoristimo volilno pravico, pokažemo našo soodgovornost, ki jo imamo v farni skupnosti. Iti na volitve pomeni, razmišljati, koga potrebuje farna skupnost in odločti, komu bi dali svoj glas. mag .Tonč Rosenzopf Referent za župnije LEŠE 1945 Zamolčana vojna zgodovina ■ Pretekli torek, 26. februarja 2002, je bivši pliberški župan Othmar Mory v hotelu Breznik v Pliberku predstavil knjigo z naslovom „Liescha / Lese - 1945 - Stätte des Grauens und des Gedenkens“. Avtor je na predstavitvi, ki jo je obiskalo nad 200 poslušalcev, dejal, da želi s knjigo dokumentirati dogodke na Lešah maja 1945, kjer je nasilno prišlo v smrt nad 240 oseb, med njimi tudi 29 Pliberčanov. Partizani so zasilno na Leše odpeljali in ubili tudi Moryjeve starše. Leta 1990 je bilo s pomočjo občine Ravne in uradne Slovenije (Lojze Peterle) na Lešah mogoče prvič prirediti spominsko svečanost, ki jo imajo odslej redno vsako leto maja. Prvo spominsko mašo na Lešah je bral tedanji župnik Alojzij Kul-mesch, po njegovi smrti pa dekan Ivan Olip. Mory s knjigo ne želi obračunavati, temveč nakazati desetletja prekrito zgodovino in iskati pot sprave. Mory je zavestno izbral kot kraj predstavitve tradicionalno pli-berško gostilno Breznik, „kjer je bila leta 1942 izseljena slovenska družina Breznik, tri leta kasneje pa so bili odvedeni moji starši,“ tako Mory, ki vidi v kraju predstavitve knjige velik simbolični značaj v smer razumevanja in sprave med narodoma. Knjigo je Mory izdal v upanju, da bi Koroška za vedno ostala obvarovana takih dogodkov, kot so jih doživeli pripadniki obeh narodnih skupnosti v vojnih in povojnih letih druge svetovne vojne. Podobno mnenje sta na predstavitvi izrekla tudi župan mag. Raimund Grilc in njegov namestnik Gottfried Stöckl. Uvodne besede sta spregovorila tudi nekdanji glavni urednik Kleine Zeitung Heinz Stritzl in predsednik Landsmannschaft Sepp Prugger. Silvo Kumer Knjiga „Liescha / Leše - 1945 -Stätte des Grauens und des Gedenkens“ je na voljo pri Raibi in Kärntner Sparkasse v Pliberku in stane 25 evrov. Lv letu 1961/62 je 28 gojenk obiskovalo Kmetijsko gospodarsko šolo v Šentrupertu pri Velikovcu. Na sliki so gojenke v nošah, ki so jih šivate same pod navodili sestre Metodije. Foto: KK Po štiridesetih letih se bodo spet srečale bivše gojenke ■ To nedeljo se bodo po 40-ih letih v Velikovcu srečale bivše gojenke Kmetijsko gospodarske šole in obujale spomine. „To so bili lepi časi, ko smo hodile v Kmetijsko gospodarsko šolo v Šentrupertu," pravi bivša gojenka letnika 1961/62 Roza Po-lesnig iz Vogrč, ki se je ob 40. jubileju odločila, da bo organizirala srečanje tega razreda. Solo je tedaj vodila sestra Vendelina, poučevali pa sta mdr. sestri Me-todija in Monika ter župnik Zei- chen, glasbo pa je poučeval Silvo Mihelič. Šolsko leto se je tedaj pričelo 3. novembra, ker je bilo na kmetijah dovolj dela, končalo pa se je že 6. maja. Gojenke pa so šle domov le trikrat, za božič, za seme-stralne počitnice in veliko noč. Ob dolgih večerih so prepevale, šivale, pletle in se z župnikom Vin- kom Zaletelom za učile za igro, ki so jo uprizorile 8. decembra. Vsak dan zjutraj pa je bila sveta maša. To nedeljo, 3. marca, se bodo bivše gojenke s svojimi učitelji srečale ob 14. uri v šoli v Šentrupertu. Rozi Polesnig upa, da bodo Vse prišle, pa čeprav jih je življenje zaneslo v vse različne kraje po Avstriji in Sloveniji. Si-Ku K lapadalno je reagiral globaški IM župan Paul Robnig na kritiko na njegov način županovanja (NT 7/2002). Kdor je pričakoval, da bo Robnig imel v talonu vsaj nekaj tehtnih protiargumentov, se je zmotil. Kar zadeva kritiko, da hodi v zadnji vrsti procesije velikovških županov SPÖ, je Robnig celo menil, daje nato ponosen. Tudi kritika, da je šel na FPÖ-jevsko prireditev v Velikovec, na kateri so hujskali proti dvojezičnosti, ga ne moti. Za Robniga je pomembno dejstvo, da on ni hujskal, prav pa da je bilo, da je bil na tem „eventu" svobodnjakov in haj-matdinstovcev. To so mu menda potrdili številni Globašani. Vprašanje je le, kateri občan? Nobena skrivnost tudi ni, da ima Robnig težave v komunikaciji z raznimi občinskimi politiki. Njegov odnos do podžupana Bernarda Sadovnika je na takšni ravni, da ne moremo več govoriti o sodelovanju v prid občini. Pa ne samo s Sadovnikom Robnig ne Iz Ozadja občinske politike L piše Silvo KumerJ Paul Robnig (levo) ali Georg Wutte? Kdo bo kandidiral pri naslednji volitvah ? more. Tudi njegov odnos do na žalost že pokojnega predhodnika ni bil najboljši. Težave pa ima Robnig že dolgo tudi v lastni frakciji, kjer mu je verjetno trn v peti zbornični svetnik v Kmetijski zbornici Georg Wutte. Kot zbornični politik SPÖ ima Wutte zaupanje deželne SPÖ in je tudi v občini Globasnica precej priljubljen. Insiderji vedo povedati, da ga nekateri globaški socialdemokrati želijo pri naslednjih volitvah postaviti namesto Robniga kot glavnega kandidata. Lani je prišlo med Robnigom in Wuttejem v občinskem svetu do odprtega konflikta, ko je občina pri razdelitvi del za otroški vrtec „pozabila“ električno podjetje Georga Wutteja. Slučaj ali ne? Wutte je bil tedaj upravičeno užaljen in je hotel zapustiti občinsko politiko. Prijatelji v globaški SPO so ga potem pregovorili, zdaj pa se slišijo tudi že glasovi, da naj bi Wutte pri naslednjih volitvah bil glavni kandidat glo-baške SPÖ. Wutte v pogovoru za Naš ted; nik tega ni hotel ne potrditi in tudi ne zanikati. Potrdila nam pa je to oseba iz SPÖ-jevskih krogov, kjef se bojijo, da bo Robniga na naslednjih volitvah izgubil in vidijo v Wutteju trenutno edino osebo, ki bi lahko globaško SPÖ spravila spet na uspešno pot. Iz naših občin Internet: Globašani dobijo svoj naslov celo brezplačno ■ Brez velikih težav je Našemu tedniku uspelo najti konsenz v glo-baškem medmrežnem- prepiru. Zakaj to županu ni uspelo? OlobamlU - WS-Kommunal - N«Mrap« 6 O Iv»»» ] m Hom» Sfl IWeM|< l»er Občina dobi naslova www.globasnitz.at ter www.glo-basnica.at brezplačno na voljo za uporabo. Sadovnik bo prevzel celo vse obratne stroške. I Spletna stran občine mora biti večjezična (nem./slov./angl) > Vse občinske frakcije in društva morajo dobiti možnost, da se na tej strani predstavijo in to v necenzurirani obliki. Zdaj je na vrsti župan, da ponudbo sprejme v korist občini in občanom. To rešitev pa bi bil lahko že zdavnaj imel, če bi iskal pogovor in ne sodišča. Silvo Kumer i ) r i :i 3 UK RA ierernährung ZADRUGA www.zadruga.at mmmmmn. ZADRUGA market Pliberk in podjetje LIKRA vabita na strokovno predavanje, ki bo v četrtek, 7. marca 2002, ob 19.30 v Kulturnem domu v Pliberku! I Nova zdravstvena služba za živali -osnova za prihodnjo kvalitetno produkcijo Predaval bo univ. prof. dr. Maximilian Schuh Univerza za veterinarno medicino Dunaj t LIKRA - partner pri živinoreji Predaval bo poslovodja podjetja LIKRA dr. F.K. Berger Po predavanju vas prisrčno vabimo na prigrizek. Veselimo se vašega obiska Zadruga market Pliberk NATEČAJ SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Hanzi Mešnik je napravil najlepšo sliko o planinah M Slovensko planinsko društvo je v k&k centru v Šentjanžu v Rožu podelilo nagrade za najlepše fotografije iz planinskega sveta v okviru slikarskega natečaja „Planine v sliki 2002.“ Tričlanski odbor za ocenjevanje slik je za letošnjega dobitnika natečaja izbral Hanzija Mešnika iz Ziljske doline (motiv Dobrač), drugo mesto je osvojil Joško Igerc iz Male vasi, tretje pa Marija Ressmann iz Roža. Nagrade za najlepše slike je nagrajencem podelil predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak, ki je v tudi odprl razstavo fotografij planincev iz Koroške in Slovenije. Natečaja se je udeležilo 21 fotografov z 41 slikami. Razstava v prvem nadstropju k&k centra bo na ogled še nekaj časa. Nagrajenci natečaja „Planine v sliki 2002“: 1. nagrada (200 evrov) Hanzi Mešnik, 2. (150 evrov) Joško Igerc, 3. (100 evrov) Marija Ressmann, 4. Valentin Cidej, Janko Meglic, Malči Meglič, 7. Beate Sommer, 8. Franci Kropivnik, Lubo Urbajs, Gerd Truppe, 11. Franc Kukoviča, 12. Albert Lesjak, Gundi Rabič, Marian Micki, 15. Anna Schiemann. Zahvala! Ob boleči izgube moje žene, naše matere in babice Ivice Prusnik se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti in izkazali sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so sožalje izrekli pisno. Zahvala velja tudi vsem, ki so namesto rož ali venca darovali v dobre namene. Vladimir Prušnik z družino 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO 50-letnico je obhajala Tildi Wasle, Motijeva na Vesavi nad Kotmaro vasjo. Slavljenki želimo za zlati življenjski jubilej vse najboljše. Daj ji Bog zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo „Gorjanci” in EL Kotmara vas. Prav tako zlati jubilej je slavila Gabriela Kopasič iz Železne Kaple. Tudi njej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Rojstni dan je obhajala Jožefa Sottovia iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT. Na Djekšah je praznovala rojstni dan Marija Lessiak. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro v krogu najdražjih tudi naprej. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Vali Zablatnik in Dini Štornik. Vsi v društvu iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja. Osebni praznik je obhajala Berta Močilnik iz Libuč. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Te dni je obhajala 60-letnico Pepka Grilc iz Podkraja pri Li-bučah. Želimo obilo zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NT se pridružujeta MoPZ Kralj Matjaž in EL. Carini Paulitsch in Albinu Petschnigu s Ponikve se je rodila hčerkica Lara Denise. Mladim staršem iskreno čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Piskernik iz Sel, ki je obhajala osebni praznik. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Včeraj, 28. februarja, je v Pliberku pri Močku obhajal rojstni dan Franc Valeško. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam EL in SJK se pridružuje NT. 88-letnico je slavila Doroteja Paulitsch v Stranjah pri Kotmari vasi. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja. V Selah na Kotu je obhajala rojstni dan Mici Oraže. Člani društva upokojencev Sele iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Minulo nedeljo, 24. februarja, je v Rinkolah praznoval rojstni dan Albert David. Vsi domači mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Večni vasi pri Globasnici Je praznoval 40-letnico Valentin Žagar. Slavljencu, ki je v prostem času lovec z dušo in telesom in rad uživa lepoto Pece, iskreno čestitamo in želimo obilo zadovolj-stva v krogu domačih. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Jozanu Kaiserju iz Šentkan-dolfa pri Kotmari vasi želimo vse najboljše za 79-letnico. Številnim čestitkam se pridružujejo z najboljšimi željami „Gorjanci” in EL Kotmara vas. Prihodnji ponedeljek, 4. marca, bo v Podkanji vasi pri Galiciji obhajal rojstni dan Milan Blažej. Občinskemu odborniku EL Galicija in vodji Mohorjeve tiskarne od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, zadovoljstva in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. I“™ k. svet. Franca Gasserja I— posebej predstavljati na-L*šim bralkam in bralcem, zlasti še rožanskim, bi pomenilo nositi sove v Atene. Gre za enega izmed najbolj uspešnih podjetnikov na dvojezičnem ozemlju - podjetnika, ki ne vidi v ospredju samo črnih številk, temveč ima tudi zlato srce. Zelo pri srcu mu je družina, vedno so mu bili zelo pri srcu sodelavci iz lastnega podjetja, zelo pri srcu so mu njegovi številni prijatelji in znanci, zelo pri srcu pa mu je kot dolgoletnemu, sedaj že upokojenemu bilčovškemu podžupanu tudi blagor občine ter občank in V Srejah pri Šentjakobu je obhajala rojstni dan Terezija Hafner, za kar ji od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožetu Pasterku iz Kokja, Jožefini Planegger iz Belovč, Jožefu Hoblu iz Pogrč, Marku Marku iz Korc, Matildi Lient-sche iz Vijasc in Jožetu Karizlu s Polene. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitamo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti _ zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Tilki Enzi iz Doba, ki je slavila 50-letnico življenja. Slavljenki za ta zlati jubilej od srca česti- občanov. Prav tako žlahtni in prijetni so z njim pogovori: ne skriva svoje zvestobe socialdemokratskemu političnemu gibanju, hkrati pa je stvaren, konstruktiven, (samo)kritičen in odprt pogovorni partner. Kakršen je po značaju, takšno je bilo tudi slavlje, na katero je pretekli petek, 22. februarja, ob svojem 75. življenjskem jubileju, povabil k Miklavžu sorodnike, sosede, ostale domačine, prijatelje in znance. Prišlo je okoli 200 ljudi, od vsega začetka pa je bilo zanj jasno, da zaradi premajhnega prostora mnogo drugih svojih domačinov, prijateljev in znan- tamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav tako 50-letnico življenja je slavila Traudi Pruntsch iz Grabalje vasi. Tudi njej veljajo za zlati jubilej naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo vsi domači, sorodniki in dobri znanci. Prav danes obhaja rojstni dan Matilda Ženki iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT. Na Bistrici pri Šentjakobu je praznovala 13. pomlad Irina Rassinger. Čestitamo in vse najboljše! Minulo soboto, 23. februarja, je slavila 70-letnico življenja Kati Furjan. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. cev ni mogel povabiti k Miklavžu. Zato bo tiste, ki tokrat niso mogli z njim skupno praznovati visokega življenjskega jubileja, povabil v naslednjih dneh k Schaunigu. Nam pa preostane poleg najprisrčnejših čestitk za osebni praznik predvsem tudi želja, da bi mu Vsemogočni podaril čim več zdravja, da bi lahko še naprej užival radost in srečo v krogu svoje ljubljene družine in prijateljev ter da ga nikoli ne bi zapustil prirojeni čut za humor in sproščeno tovarištvo. Bog Te živi in na mnoga leta! Janko Kulmesch Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF ČESTITKA TEDNA Slavljenec ek. svet. Franc Gasser v krogu svoje družine. Foto: Jeiiitsch Slavje moža z zlatim srcem Rož - Podjuna - Žila 9 V Podgora: poslovil se je Bavčejev oče 19. februarja 2002 je za vedno zatisnil oči ljubljeni Bavčejev oče, Florjan Dlopst iz Podgore pri Globasnici. p™Morjan Dlopst se je rodil 1. r— maja 1908 kot sedmi otrok izmed devetih na kmetiji. Naveržnikove družine na Lomu. Na kmetiji je doraščal in spoznaval kmečko delo ter družinske vrednote. Kot mlad fant je v Črni zaključil poklic kolarja in po kmetijah služil denar. Leta 1936 gaje pot vodila na Koroško v Podgoro na Bavčejevo kmetijo, kjer se je poročil z ženo Heleno Bavče. Zakoncema sreča ni bila naklonjena v polni meri, saj je njegova žena vseskozi do rane smrti v 59. letu starosti leta 1966 zelo bolehala. V času, ko je v državi vladala gospodarska kriza in svetovna vojna ter tudi ob izgubi 7-letnega sina Viktorja, je bil rajni oče pomemben steber ženi in še ostalim štirim otrokom. Vso očetovo ljubezen jim je posvečal in s pridnimi rokami na kmetiji skrbel za vsakdanji kruh in potrebe družine. Tudi po smrti žene je pokojni posvečal naprej vso pozornost otrokom in ni obupal. Posredoval je družini tudi krščanske vrednote in materino besedo. Bil je vseskozi trdno povezan s faro in s cerkvenim življenjem ter kot član Narodnega sveta in zvest bralec Našega Tednika, Nedelje in Mohorjevih knjig tudi z narodno skupnostjo. Rad je zahajal na kulturne in druge prireditve društev v bližnji okolici in vedno z dobro besedo in nasmehom razveselil sogovornike. Kot dober sosed je izkazoval vso odprtost in ljubezen do sočloveka. Tako je bilo tudi za rpokoj-nega Bavčejevega očeta samoumevno, da je bila njegova hiša vedno odprta za vsakogar. Nešteto ljudi je bilo deležnih posebne gostoljubnosti Bavčejeve družine. Bila je tradicija, da so se ob godu sv. Florjana Florjan Dlopst t tudi v visoki starosti zbrali pri Bav-čeju vedno sosedje in sorodniki in tako skupno proslavili očeta. Pokojni, ki je predvsem vzljubil in ljubil domačijo, domača polja in gozdove je bil ravno v svoji skromnosti zgled, ne samo kot kmet, ampak v upoštevanju življenjskih in krščanskih vrednot. Te vrednote, ki jih je razdajal z vso ljubeznijo otrokom in tudi vsem, ki so bili z njim povezani, so mu jih v visoki starosti vrnili predvsem otroci. Hčerka Gretka in vsi domači so za očeta zgledno skrbeli, pred- Ob izgubi Bavčejevega očeta Florjana Dlopsta se družina Gretka Čepin zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogreba in se tako poslovili od pokojnega. Posebna zahvala velja cerkvenim pevcem, duhovnikom, gasilcem in sosedom. vsem še v času, ko se je ponesrečil in zbolel. Ravno tako so mu stali ob strani, ko je moral leta 1997 pospremiti k večnemu počitku že tretjega otroka, hčerko Heleno. Pogrebnih slovesnosti, v četrtek 21. februarja, je pokojnega pospremila velika množica sorodnikov in znancev na njegovi zadnji zemeljski poti v veško cerkev in na tamkajšnje pokopališče in se mu tako zahvalila za vse njegove dobrote. Pogrebne obrede je ob asistenci duhovnikov Franca Božiča, rektorja Jožeta Kopei-niga in prelata Stanislava Čegov-nika opravil župnik Franc Kramberger, ki je v svoji pridigi orisal zgledno življenjsko pot pokojnega očeta. Pogrebne obrede je s pesmijo olepšal veški cerkveni zbor pod vodstvom Bernarde Srienz. Besede slovesa in zahvale pa je spregovoril predsednik Narodnega sveta. Naj se pokojni Bavčejev oče odpočijejo od zemeljskega truda in dela ter prejmejo zasluženo plačilo večnega življenja. Hčerkama Gretki in Micej z družinama ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik Poklon slovenski besedi in pesmi KPD Planina v Selah je vabilo na proslavo ob selskem kulturnem prazniku. De! otroškega zbora ljudskih šol Sele in Sele-Kot srednje kulturno društvo v I Iselski občini - KPD Planina, obhaja svojo 100-letnico društva z raznimi slavji in prireditvami. Ena izmed teh prireditev je bila minuli petek, ko je KPD Planina v sodelovanju s PD Sele vabilo v farni dom na kulturni večer, ki je bil posvečen 100-letnici Milke Hartman - obenem pa so prireditev imenovali po „kulturnem prazniku” in se s tem spomnili tudi tega posebnega slovenskega kulturnega praznika. O Milki Hartman, Francetu Prešernu in nasploh o pomenu kulture in slovenskega jezika je spregovoril slavnostni govornik večera dr. Miha Vrbinc ter svoje misli zaključil z naslednjimi besedami: „Izkazati čast je lep poklon, ohranjati v spominu in ta spomin tudi živeti, pa je še bolje. Vsem nam želim, da bi nam to uspelo in da bi tako ostale med nami Milkine in Prešernove pesmi ter pesmi vseh, ki so nam pri srcu - da bi jih peli tudi v prihodnosti: saj so to pesmi naših, domačih, slovenskih tal.” Kulturni večer sam se je pričel s skupno Prešernovo pesmijo „Zdravljica" ter se prav tako s skupno pesmijo končal - „Piščal” Milke Hartman. Vmes so nastopili pevska skupina MePZ PD Obirsko pod vodstvom Berteja Logarja, MePZ PD Sele pod vodstvom Romana Verdela, otroški zbor ljudskih šol v Selah in na Kotu ter Mladinski zbor pod vodstvom Claudie Ogris. Med posameznimi nastopi ni zazvenel aplavz, temveč glasovi Petre Dov-jak, Milene in Majde Olip ter Katje in Simone Roblek, ki so izvrstno recitirale pesmi Milke Hartman. Franc Sadjak ZAHVALA vsem, ki so spremljali na zadnji zemeljski poti mojo drago teto Marijo Jančko. Zahvaljujem se vsem navzočim duhovnikom, govorniku farnega sveta Francu Jožefu Smrtniku, pevcem, pogrebcem in faranom s Suhe. Posebna zahvala velja dr. Stefanu Jelenu za vzorno zdravniško oskrbo, družini Martin in Mici Paulič, Novakovi in Hribernikovi družini ter družini Kristina Paulič za velikodušno pomoč. Bog lonaj tisočkrat! nečakinja Kati v imenu sorodnikov Kultura CITIRANO ■ X’o danes državni predsednik podeljuje avstrijsko-slo-I \venskemu pisatelju Janku Messnerju, zaslužnemu državljanu Republike Avstrije, Častni križ za znanost in umetnost I. razreda, naj nam bo to več kakor znamenje poravnave za vse tiste nagrade, ki bi jih ta avtor v naši državi moral že davno prejeti, pa jih ni. V duhu slavljenca pa naj bi bilo to odlikovanje tudi povod za nadaljnja načelna premišljevanja o situaciji te republike. Če pravim, da predsednik odlikuje Janka Messnerja kot neupogljivega avtorja, povem njegovim bralkam in bralcem nekaj, kar je zanje prvi pogoj za branje in spoštovanje. Neupogljiv bi rad bil marsikateri avtor. Kateri si ne bi želel plavati proti toku? Messner kljub svojim osemdesetim letom kljubuje vsem sovražnim napadom, dobro se zavedajoč svoje kompetence za analizo avstrijske zgodovine in zdajšnjih razmer, da, na osnovi svojih vsakdanjih skušenj še večje kompetence, kakor jo imajo samo nemško pišoči avtorji. Zato bi se temu kritičnemu oblikovalcu literature lahko očitalo še kaj hujšega kakor to, da je „onesnaževalec gnezda", saj je tudi varuh in branilec gnezda! Pri vsem potrebnem diskurzu o sprejemljivosti in odklanjanju tega starosta avstrijskih avtorjev, pišočega nemško, slovensko in (kot Pokržnikov Luka) v slovenskem koroškem narečju domače vasi Dob pri Pliberku, pa prav na tem mestu ne smemo prezreti, da Janko Messner kakor PLIBERK_____________ Simpozij zelo dobro obiskan Preteklo soboto, 23. februarja, so slovenske kulturne in znanstvene ustanove priredile simpozij o Milki Hartman. Številni referenti so razmišljali o pesničinem pomenu na literarnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Večerno prireditev, ki je orisala življenjsko pot Milke Hartman v besedi in pesmi, so pripravila domača kulturna društva. V njenem okviru so iz zapuščine koroške pesnice ob pomoči KKZ in SPZ Glasbeni šoli predali klavir. Več v naslednji številki. „Ne samo osnaževalec, tudi varuh gnezda” Lavdacija Gerharda Kollerja, generalnega sekretarja Zveze avstrijskih pisateljev (GAV), za prof. Janka Messnerja ob podelitvi Avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost I. razreda na Dunaju (20. februarja 2002.) le redki drugi ustvarjalci publicira v vseh literarnih zvrsteh in da njegov celotni opus zasluži občudovanje in spoštovanje. To občudovanje je privedlo že do številnih mednarodnih nagrad v dobi, ko jih v tej državi ni bil deležen. Tako je Janko Messner leta 1977 prejel ugledno mednarodno nagrado „Zlata Praha” za scenarij televizijske drame „Vrnitev” (RTV Ljubljana). Med 48 dramskimi deli iz 30 držav je sedemčlanska žirija s predsednikoma londonske in moskovske televizije izbrala prav to delo. Temu odlikovanju je leta 1978 sledila v Ljubljani Prešernova, leta 1987 Prežihova nagrada na Ravnah, 1989 v Trstu nagrada „Vstajenje”, leta 1995 „Zlati Aritas” I. Slovenskega trienala satire in humorja v Šmarjah: med 51 avtorji Republike Slovenije za najboljšo družbeno kritično in satirično poezijo. Leta 1998 je prejel nikaragovski „Pergamino de honor” za zbirko „Nikaragva moja ljubljena” in širjenja nikaragovske poezije v Avstriji. Pred desetimi leti je prejel avstrijski Častni križ za literaturo in umetnost, danes pa - v znamenju zaslug za Republiko Avstrijo -Častni križ za znanost in umetnost I. razreda. Upajmo, da bo to imenitno, čeprav pozno odlikovanje v avstrijski javnosti končno sprožilo zasluženo pozornost za njegov raznoteri opus, ki ga v pričujoči lavdaciji lahko osvetlimo samo z nekaj bežnimi citati. - Leta 1986 je Ulf Birbaumer izdal v dunajski založbi Europa-Verlag obširni izbor avtorjeve proze s programatičnim satiričnim naslovom „Ein Kärntner Heimatbuch”. Peter Turrini ji je za uvod napisal hommage za J. M.: „... Večkrat sem doživel, kako so Janka Messnerja silili v kak red - v šolski red, v diskusijski red, v partijski red, v nemški jezikovni red, v kapitalistični red. Sedel je ali stal med njimi, bil videti plah in v zadregi, toda ni odstopil od sebe niti za pičico. Ostal je pri svojem strahu, pri svoji ranljivosti, svojem prepričanju, svoji žalosti. Ni se jim sprenevedal in ni jim popuščal. Imam ga rad kakor brata.” Kako pa se ta nepopustljivost, ta kritična trdovratnost razodeva v Messnerjevem literarnem jeziku? Zmeraj in povsod presenetljivo, izvirno, neobrabljeno, nepredvidljivo, da, v najboljšem pomenu mladostno. Zmeraj spet odstira skur-no podobo jezikovnega zatiranja narodnih manjšin, terja zanje pravico kulturnega razvoja z upoštevanjem človekovega dostojanstva kot kvalitetno merilo vsake demokracije ter domovinsko pravico za ustvarjalnega duha. Leta 1995 je založba Drava izdala obširno knjigo „Schwarzweisse Geschichten (Črno-bele zgodbe)”, kjer je na koncu posebej izpostavljen „Avstrijski triptih”. Takšen je njegov začetek: „Avstrijci smo v primerjavi z narodi Severne Evrope nenavadno lažnivi, neodgovorni, zlovoljni požrešni in nažrti, mojstri po-tlačenja čustev, pokrite rihte, družbenopolitični prikrivalci zgodovinske krivde, svetohlinski spakovalci, zaničevanja vredni zaničevalci tujcev, neobvezne fraze mlateči zagotavljala tolerance, najvnetejši med evropskimi proizvajalci mo-ralinske kisline in hlinjenih solza ter neomajni iz prikrite in očite škodoželjnosti negativno energijo preživetja črpajoči filistri...” In takšne strune ubira dalje v stilu Abrahama-a-Santa Clara brez strahu, z neomajnim pogumom. Gotovo je poantirana formulacija, dialektično-ritmična polemika značilnost proze tega avtorja. Toda kako se glasi njegovo upravičevanje v jubilejni knjigi Aforizmov in bliskavic (Drava 2002): „Če pa v tej „domovini” kar naprej žolč požiram, kako čem med bruhati?" - Kdo bi se čudil, pri iskanju balzama za ranjeno dušo zašel v objem Ernesta Cardenala, k sandinistom, kjer je nastala njegova zbirka pesmi „Nikaragva moja ljubljena”? Ernst Jandl in Erich Fried sta jo občudovala. Prof. Hans Staudacher je s slikami pomagal, da so z izkupič- kom zanjo dobili Indijanci za alfabe-tizacijo abecednik z berilom ... Messnerjeva lirika pa je tudi elegična, refleksivna, „vendar mu ne gre za kake domoljubne, prirodne ali krajinarske motive, saj njegovi orisi življenjskih krajev in načinov induktivno odstirajo splošno stanje sveta” (dr. Jozej Strutz). Pa tudi samospevni toni so značilni zanjo, kakor nam razodene primer iz trijezične izdaje „Gedichte.Pesmi.Canti” (Drava 1996): „hodi, hodi/zlo po zemlji/ dan na dan/z vseh vetrov/na vse vetrove/in s strahotnimi kopiti/ reže smrtne rane vanjo//zemlja pa/še kar naprej/še kar naprej/ljubezen sanja”. Z vabili avstrijskih kulturnih inštitutov na branje v evropskih metropolah je ta izbor Messnerjeve so-cialnokritične poezije dosegel še nadaljnjih šest prevodov v tuje jezike. Celo v vietnamščino. Na drugih mestih Messner rad uporablja slovenske in nemške rime z vitalno neposredno prirodno in družbeno metaforiko, ki jo oblikuje v neke vrste programatično pregovorno poezijo: „Ljudstvo, ki se ne uči iz svoje zgodovine, je drevo, ki so spodrezane mu korenine.” Ko je avtor, ki ga danes slavimo, prejel omenjeno mednarodno nagrado za televizijsko dramo „Vrnitev", se to priznanje ni vrnilo v Avstrijo, kaj še v ORF, avstrijski televizijski program. Do danes je ta javnopravna ustanova svoji publiki ni privoščila. Dr. Jozej Štrutz je v Zborniku Messnerjevega simpozija na celovški univerzi imenoval to zamegljevanje „Nezaslišan škandal Avstrijske televizije”. Letos, 12. aprila, je 60. obletnica črnega dneva koroških Slovencev pod kljukastim križem -njihovega pregona v Hitlerjev „tisočletni rajh”. Kaj ni ravno ta dan groznega spomina pravšen, da avstrijska televizija to Messnerjevo dramo pokaže vsem državljanom. Saj je prav ta križev pot osrednja tema tega njegovega dela. (krepki tisk ured.) Želeti je, da bi Messnerjev kritični in demokratični glas segel v zadnjo avstrijsko vas. Dejstvo, da je za našo republiko zaslužnega avtorja danes odlikoval državni predsednik, naj bo medijsko odgovornim znamenje za popravo zamujene dolžnosti! Čestitam ti iz srca, dragi Janko! Gerhard Kotier, generalni sekretar Zveze avstrijskih pisateljev (GAV), Dunaj RS: Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Kultura 11 Zelo uspešne učenke Slovenske glasbene šole Pretekli teden je v Celovcu potekalo deželno glasbeno tekmovanje, na katerem je uspešno sodelovalo 12 učenk društva Glasbena šola. r^rima la mušica se imenuje deželno glasbeno tekmovanje, ki vsako leto poteka najprej na deželni ravni, kasneje pa še na državni. Pretekli teden, 21. in 22. februarja, je bilo na celovškem konservatoriju na sporedu koroško tekmovanje. Iz Slovenske glasbene šole je sodelovalo 12 učenk, ki so vse prejele nagrade. Prvo nagrado so prejele: Ana Filipič in Anja O raž e na violončelu (učitelj Pavel Rakar), Sara Gregorič na kitari (učitelj mag. Janez Gregorič) ter Ana in Nina Marija Popotnig (učitelj prof. Nikola Krstič). Drugo nagrado so prejele Mira Gregorič na violini (učitelj prof. Nikola Krstič), Alina Logar na kitari (učitelj mag. Janez Gregorič), ter Anja Maurer (učiteljica mag. Monika Thurner) in Katarina Schellander (učiteljica mag. Špela Filipič) na klavirju. Tretjo nagrado pa so prejele Vera Hartmann (učiteljica Vlasta Smon) in Nina Kompein (učitelj Dominik Hudi) na klavirju ter Rebekka Mesner na kitari (učitelj mag. Janez Gregorič). Za državno tekmovanje je odločilno število točk, Nina Popotnig se bo tekmovanja na državni ravni udeležila maja v Salzburgu. Ta uspeh je v primerjavi z drugimi glasbeni šolami nadpovprečen, veliki uspehi kažejo, da je Slovenska glasbena šola na pravilni poti in da kakovost poučevanja v šoli raste. Trenutno je v Slovensko glasbeno šolo vpisanih 607 učencev in učenk, ki se izobražujejo v 22-ih oddelkih od Zilje pa do Podjune. Učence poučuje 47 učiteljev, ki so vsi strokovno zelo kvalificirani. Izobraževanje poteka izključno v slovenskem jeziku, tako po besedah ravnatelja Glasbene šole mag. Romana Verdela tudi jezik pridobiva pri kakovosti in učenci se lahko poleg glasbe identificirajo tudi z jezikom. Glasbena Šola bo naslednje leto praznovala 25-letni-co. Že nad 20 let ima redne stike s glasbenimi šolami v Italiji (Trst, Gorica, Kanalska dolina) ter z vsemi obmejnimi glasbenimi šolami v Sloveniji. Tako ima Glasbena šola povezovalni pomen v alpsko-jadranskem prostoru. Letos pa bo prvič prišlo do povezovanja z nemško glasbeno šolo iz Velikovca, 21. marca bo skupni koncert v Kulturnem domu v Pliberku. Ker je glasba univerzalen jezik, ima povezovalno vlogo in lahko nasprotuje trenutnim političnim tokovom v deželi. Glasbeno šolo pa sicer bremenijo finančne težave, saj mora izhajati z veliko manjšim proračunom kot nemška glasbena šola. Zaradi tega je morala sprejeti varčevalne ukrepe in v zadnjih letih ni mogla povišati števila ur. V glavnem se s finančnimi viri krijejo plače učiteljev, za ostalo pa ne ostane skoraj nič, kot npr. za nove inštrumente. Ravnatelj Glasbene šole Roman Verdel se veseli, da so preteklo soboto iz zapuščine Milke Hartman in s pomočjo obeh kulturnih organizacij prejeli klavir za oddelek GŠ v Pliberku. V pomoč pa so Glasbeni šoli tudi osrednje kulturne in politične organizacije. Pomagajo pa tudi krajevna društva, kjer so posamezni oddelki, saj prevzemajo stroške za kurjavo in prostore. Slovenska glasbena šola ima velik pomen za dviganje kakovosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Dobra glasbena izobrazba mladine se kaže tudi pri drugih zborih, domači glasbeni pedagogi štejejo med stebre splošnega kulturnega delovanja na Koroškem. LOVRO SODJA______________ Dvajset glasbenih let na Koroškem r^red kratkim so v Celov-U^cu predstavili knjigo učitelja glasbe Lovra Sodje Mojih dvajset glasbenih let na Koroškem (1979-1999). Avtor posveča knjigo slovenskim zamejskim učiteljem glasbe; knjiga je neke vrste spomenik za vse učitelje glasbe, ki so iz Slovenije prihajali in še prihajajo na Koroško, kakor je na predstavitvi povedal Hanzi Filipič. Lovro Sodja je učitelj flavte in je bil član opernega zbora ljubljanske opere ter honorarni član baletnega zbora. Kot učitelj flavte pa se je zanimal tudi za strokovno organizacijsko delo. Dal je pobudo za ustanovitev Društva glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske ter bil predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Kljunasto in prečno flavto poučuje na Koroškem od leta 1979 naprej (125 učencev), bil pa je tudi pedagoški vodja Glasbene šole na Koroškem. Poleg tega je redno pisal članke za razne časopise v Sloveniji in Avstriji. Knjiga je nastala na osnovi spominov ter izkušenj Lovra Sodje, ki je pri pisanju vključeval podatke iz zgodovine Glasbene šole na Koroškem ter s srečanj učiteljev glasbe in učencev iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine ter Slovenije. Knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo, bibliografijo dosegljivih člankov o Slovenski glasbeni šoli na Koroškem (skupaj jih je Lovro Sodja naštel 379), seznam učiteljev glasbene šole in drugih oseb do leta 1999. Knjigo lahko kupite v obeh celovških knjigarnah in pri avtorju, stane pa 28 evrov. gf Dve učenki, ki sta na violončelu na deželnem tekmovanju „Prima la mušica” dosegli prvo mesto: Ana Filipič (levo) in Anja Oraže (učitelj Pave! Rakar). T A T E D E N PETEK, 1. marca 18.00 - 18.30 Utrip kulture SOBOTA, 2. marca 18.00- 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 3. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 Glasbena PONED., 4. marca 18.00- 18.30 Kratki stik V o R F TOREK, 5. marca 18.00-18.30 Otroški spored SREDA, 6. marca 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.04. - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 7. marca 18.00- 18.30 Rož-Podjuna-Žila BKdBBB ®£\K)e NEDELJA, 3. marca 2002 13.30 PONEDELJEK, 4. marca 2002 ORF 2, 2.05______________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Večglasno v letu poklicanosti -volitve v župnijske svete izziv za laike • Za lutkovnim zaslonom in na odrskih deskah dorašča samozavesten podmladek, z njim pa nov rod lutkarjev in gledališčnikov. odsev prizadevanj je ustaljeni shod Krščanske kulturne zveze • Humče - vasica, kjer še danes pletejo košare • Borba jeklenih pesti: novo ustanovljeni celovški boksarski klub gosti boksarje iz Ljubljane Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva ode.do IS. ure tel.: 0463/59 5353 Dnevni spored od ponedeljka do oetka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva ... ponedeljek, 4. 3.: Koroški zbori pojo v narečju; torek, 5. 3.: Iz naših vasic: pod Vrtačo lepa pesem zadoni; sreda, 6.3.: Ta zima že zapušča nas...; četrtek, 7.3.: Moški zbor Valentin Po-lanšek se predstavlja; petek, 8. 3.: Mednarodni dan žena: ženska in glasba e Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 2. marca: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farani. nedelja. 3. marca 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 3. marca 2002: • gost v studiu: Florjan Sablatschan, novinar in medijski svetovalec Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure G5D @D ca Petek, 1. marca CELOVEC Predstavitev maturantskih projektov TAK 2002 Čas: ob 9.30 Kraj: v avli TAK GLOBASNICA Koncert Pesem zbledele zemlje Nastopa: MePZ Rož Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Vabi: fara Globasnica OBIRSKO 35. pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka” Sodelujejo: Kvartet Ajda (Prevalje), Obrtniški MoPZ „Stanko Rek” (Dravograd), MePZ „Rožmarin” (Kotlje), Dravograjski oktet Kograd, IGEM (Dravograd), MoPZ „V. Polanšek” (Obirsko) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: SPD V. Polanšek Nedelja, 3. marca ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU 40 let je od tega... Srečanje gojenk letnika 1961-62 Kraj: v Gospodinjski šoli Čas: ob 14. uri Vabijo: bivše gojenke ČEMERNICA 24. Zimski pohod na Arihovo peč Odhod na kočo: med 9. in 12. uro Kraj: pri Polancu na Čemer-nici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Vabi: Slovenska športna zveza Torek, 5. marca PLIBERK Musicalgala 2002 Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Predprodaja vstopnic: na Zvezi Bank in v Posojilnicah DUNAJ Predstavitev knjige „Haiders Exerzierfeld” - nato diskusija o položaju Slovencev na Koroškem Gosti: Bernard Sadovnik, Marjan Sturm, Rudi Vouk Vodja diskusije: Florijan Sablatschan Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu KSŠŠD Vabi: KSŠŠD ŠENTPRIMOŽ Diapredavanje „Potovanje po Grčiji” Predava: Jože Wakounig Čas: ob 19.30 Kraj: Kulturnem domu Vabi: SRD Danica Sreda, 6. marca ŠMIHEL Predavanje „Autorität - Notwendigkeit und Problem” Predava: dr. Josef Klingler Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŠENTJAKOB Kuharski tečaj „Hitra in zdrava kuhinja” Vodi: Nataša Partl Čas: od 18.30 do 22.00 Kraj: na Višji šoli Prijave: 04228/3574 Četrtek, 7. marca ŠENTJANŽ Koncert z Iztokom Mlakarjem Čas: 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Sobota, 9. marca GLOBASNICA Odprtje Gtobaškega kulturnega tedna Igra: „Podstrešje” Gostuje: gledališka skupina SPD Radiše Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: SKD Globasnica PLIBERK 35. pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka” Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu ŠENTJANŽ Popoldan otroških filmov Čas: od 15. do 18. ure Kraj: v k&k centru Vabi: k&k ŠENTPRIMOŽ „Improvizacija” - Koncert mladih glasbenikov Čas: ob 19.30 Kraj: Kulturnem domu Vabi: SPD Danica Nedelja, 10. marca ŠMIHEL Otroška igra „Zgodbe iz nekdanjih dni” Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Šmihel Sreda, 13. marca ŠENTJANŽ Predavanje in diskusija „Razsodba ustavnega sodišča v manjšinskem pravu" Referenta: mag. Rudi Vouk in dr. Mirko Borotschnig Čas: ob 19.30 Kraj: v k&k centru Vabi: SRD Šentjanž SELE Mednarodno srečanje ansamblov Sodelujejo: ansambel Francija Zemeta, ansambel Boh-pomagej, St. Margarethener Trio, ansambel Frajerji, Die lustige Landpartie, Rečiški kvartet, Mürztal-Piraten, ansambel Tremerski Dukat Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Vabi: Alpski klub Obir ŠMIHEL Predavanje Inkontinenz Predava: dr. Gerald Mori Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel GLOBASNICA Globaški kulturni teden Literarni večer Berejo: Kati Marketz, John Winchester, Andrej Kokot Glasbeni okvir: Kvartet Foltej Hartmann Čas: ob 19.30 Kraj: v gostilni Štekl Vabk SKD Globasnica Sobota,16. marca PLEŠERKA Koncert Pesem združuje - Gesang verbindet - II canto unisce Sodelujejo: MePZ Fran Venturini (Trst), Goro misto Haliaetum (Izola), Männerquintett Ponfeld (Celovec), MoPZ Trta (Žitara vas), Chor Cantamus (Hčflein/ Nižja Avstrija), Ansambel Unikat (Gorica pri Slivnici), Styrian Clas-sic-Duo, Seentalstimmen Keutschach/Hodiše Kraj: pri Habnarju Čas: ob 19.30 Vabi: SRD „Zvezda” PRIREDITVE, OGLASI NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV razpisuje štipendijsko mesto za 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, od 24. junija (za popolne začetnike) oz. od 1. julija (za druge udeležence) do 13. julija 2002 na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Narodni svet je tudi letos spet prejel eno štipendijsko mesto za seminar in želi z javnim razpisom nagovoriti zainteresirane, da pisno zaprosijo pri Narodnem svetu (Villacher Str. 8/I, A-9020 Celovec/Klagenfurt, TEL. 0463/512528, FAX 0463/ 512528.22, e-mail: office@narod.at) najkasneje do 10. aprila 2002. Po določilih organizatorjev se tega seminarja lahko udeležijo tuji slavisti, zlasti slovenisti, strokovnjaki za primerjalno jezikoslovje in književnost; univerzitetni profesorji, docenti, asistenti, lektorji slovenščine in drugi znanstveni delavci, študentje pa tudi srednješolski profesorji in prevajalci ter kulturni, prosvetni in drugi delavci iz slovenskega zamejstva. Narodni svet bo dal prednost študentom slovenske narodne skupnosti v Avstriji. S štipendijo je zagotovljeno tudi brezplačno bivanje z zajtrkom v študentskem domu. Seminar bo potekal v obliki predavanj, informativnih tečajev, lektorskih jezikovnih vaj in konverzacij. V dopolnilni program sodijo obiski kulturnih ustanov, okrogle mize, gledališke in filmske predstave, literarni in glasbeni večeri in ekskurzija. Oseba, ki ji bo Narodni svet dodelil štipendijo, bo prejela po pošti vso potrebno gradivo za prijavo vključno z obrazcem za uvrstitveni jezikovni test. Vse, ki se zanimajo za možnosti učenja oz. izpopolnjevanje znanja slovenskega jezika v počitniškem času, opozarjamo tudi na ponudbe Poletne šole na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport v Ljubljani ter na poletne tečaje v organizaciji Znanstveno-razisko-valnega središča Republike Slovenije in Izobraževalnega centra Modra v Kopru. Podrobnejše informacije vam lahko posredujemo, ne pa štipendij. POSOJILNICA-BANK BOROVLJE Razpis delovnega mesta za svetovalca za stranke (Front-Office) Posojilnica-Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom. Vaša kvalifikacija in osebne sposobnosti: • zaključena šolska in bančna izobrazba e dobro obvladanje obeh deželnih jezikov • ter izkušnje v prodaji bančnih produktov zaželene • prodajno-akvizicijska spretnost pri odnosu s strankami • samoiniciativnost, veselje do navezovanja stikov in angažiranost • diskretnost, lojalnost in zaupnost Nudimo vam: • zanimivo in samostojno delo, možnost za nadaljnjo izobrazbo in delokrogu primerni dohodek po učinku Pisne prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje gospa Kunčič Hauptplatz 16 9170 Ferlach/Borovlje OVESTILO oddajam zastonj odlične stole in mize, primerne npr. za kako dvorano naših kulturnih društev ali drugih ustanov. Tel.: 04274/2572 Koroška poje 2002 ob 60-letnici pregnanstva ob 100-letnici rojstva Milke Hartman ob 100-letnici rojstva dr. Joška Tischlerja v nedeljo, 3. marca, ob 14.30 Dom glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ „Podjuna-Pliberk", MoPZ „Valentin Polanšek” Obirsko, MePZ „Peca" Globasnica, Dekliški tercet Hartmann Celovec, MePZ SPD „Radiše", MoPZ „Foltej Hartman", Ženska vokalna skupina „Pet in tri", MePZ PD Obirsko, MoPZ „Franc Leder-Lesičjak” Šte-ben, MePZ Gorotan Šmihel, MePZ „Jakob Petelin Gallus” Celovec, MePZ „Lojze Bratuž” Gorica, Ansambel Drava Borovlje, Združeni zbori Vstopnice v predprodaji: v Mohorjevi knjigami, v knjigarni „Naša knjiga” in v pisarni Krščanske kulturne zveze (tel.: 0463/51 6243, 0676/ 7063483) ter uro pred koncertom Srečanje z gledališkimi in lutkovnimi skupinami 1. marca 2002 v Celovcu Petek, \. marca, 2002 • KLAGENFURTER ENSEMBLE: 08.00: „Podstrešje” (Gledališka skupina SPD Radiše) 11.00: „Vila malina" (Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel) • TISCHLERJEVA DVORANA: 09.30: „Sinjemodri Peter” (Lutkovna skupina „Navihanci" SKD Celovec) 11.00: „Velika repa” (Lutkovna skupina „Pika” SKD Celovec) • MLADINSKI DOM: 10.30: „Vaje v slogu” (Mladinska gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs) NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev”, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villacherslr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pjava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherslr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherslr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. ■ Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. mm Ö 04239/26 42 od petka, 1. marca, od 15. ure, do sobote, 2. marca, do 13. ure 33. izobraževalni seminar za cerkvene pevke in pevce, organiste, pevovodje, kantorje in liturge v petek, 1. marca, ob 19.30 Odprtje razstave Aleksandra Jarca „Motivi iz to- in onostranstva” v soboto, 2. marca, od 9. do 17. ure Duhovna obnova za glasbenike, arhitekte, slikarje, pesnike in pisatelje Spremljevalec: dr. p. Roeland Joop v torek, 5. marca, od 9.30 do 11.30 Verski pogovori v letu poklicanosti: Birma Vodi: žpk. Valentin Gotthardt od torka, 5. marca, od 18. ure, do petka, 8. marca, do 13. ure Duhovne vaje za Živi rožni venec: „Poklicani k veselju v Gospodu” Spremljevalec: žpk. Peter Leskovar v sredo, 6. marca, ob 15. uri Meditacije ob postajah koroškega križevega pota na Kamnu Spremlja: Jože Kopeinig v sredo, 6. marca, ob 19.30 Koncert - Rok Klopčič (violina) in Larisa Čanji (klavir) ROMANJA IN POTOVANJA od torka, 2. aprila, do nedelje, 7. aprila 2002 Romanje in izobraževalno potovanje v Umbrijo Spremljevalec: diakon dr. Sig-fried Muhrer od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002 Izobraževalno potovanje v Armenijo Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jožko Kopeinig od petka, 10. maja, do srede, 15. maja 2002 Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip 14 Sport 2 društvenima prvakoma Vanesso Gasser in Danielom Užnikom sta se veselila tudi poslovodeči tajnik ŠD Šentjanž Hanzi Pscheider (zadaj) in vodja smučarske sekcije Erih Užnik (levo). Foto: Štukelj DRUŠTVENO SMUČARSKO PRVENSTVO ŠD ŠENTJANŽ Vanessa in Daniel najboljša Medtem ko je Daniel Užnik pri moških pričakovano osvojil naslov društvenega prvaka, je bila osvojitev prvega mesta Vanesse Gasser pri ženskah presenečenje. 3. MARCA 2002__________ 24. zimski pohod na Arihovo peč Slovenska športna zveza (SŠZ), Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož” v Šentjakobu v Rožu vabijo na 24. ZIMSKI POHOD APIHOVA PEČ v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, ki bo v nedeljo, 3. marca 2002, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo” (1.084 m) in nazaj mimo bivše Resmanove lovske koče do Polanca Prijave in startnina: Prijave se sprejemajo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Startnina znaša 4,50 evra (900 SIT) za odrasle, otroci in mladinci plačajo 3 evre (600 SIT). Štartnina se plača ob prijavi. Udeležencem iz Slovenije, Hrvaške in Italije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjete za avtocesto! Informacije o morebitni preložitvi pohoda zaradi slabega vremena dobite na telefonski številki 0676/5173045 ali 0676/4267878 (GSM), na teletekstu RTV Slovenija (stran 363 - za planince) ter na internetu: www.ssz.at. etošnjega društvenega prvenstva ŠD Šentjanž v Pod-1™—nu (minulo soboto, 23. februarja) se je udeležilo 61 tekmovalcev, od teh je 53 uspešno izvozilo veleslalomsko progo, ki jo je ob odličnih snežnih razmerah postavil Hahzi Sablatnik. Pri moških sta se za naslov prvaka v prvi vrsti bojevala izkušeni Daniel Užnik ter trenutno najuspešnejši smučar društva Mihi Sablatnik, ki je ob koncu zaostajal le za 60 stotink sekunde za Danielom. Pri ženskah pa je odsotnost bolne favoritinje Brigitte Esel za svoj prvi naslov društvene prvakinje izkori- stila mlada Vanessa Gasser, saj je proti pričakovanju jasno premagala vse - tudi starejše - društvene kolegice. Franc Sadjak Društveno prvenstvo ŠD Šentjanž - rezultati: dame I: 1. Dominike Žnidar 47.12, 2. Liza Müller 52.30, 3. Traudi Kraxner 55.52; dame II: 1. Josefine Užnik 1:02.96; st. raz. IV -moški: 1. Otto Sablatnik 53.76; st. raz. III -moški: 1. Erih Užnik 41.27; st. raz. II - moški: 1. Manfred Maierhofer 39.91, 2. Johann Sablatnik 41.68, 3. Ewald Jakobitsch 43.00, 4. Günther Turner 46.34, Herbert Schöffmann 46.68, Joži Partl 48.46; st. raz. I - moški: 1. Dieter Muss 39.81,2. Günther Kruschitz 47.06; mladinci: Michael Sablatnik 35.94, 2. Christian Köfer 40.19; splošni raz.: 1. in društveni prvak Daniel Užnik 35.35, 2. Martin Gabriel 41.19, 3. Peter Moschitz 41.70, 4. Hans Jan-scha 49.47; otroci I - dekleta: 1. Romina Gas- ser 1:00.27; otroci I - fantje: 1. Manuel Malle 45.09, 2. Rene Haberl 54.45, 3. Mišo Kampuš 1:02.72; otroci II - dekleta: 1. Lisa Stangl 48.17, 2. Natalija Hartmann 48.56, 3. Atena Wieser 50.26; otroci II - fantje: 1. David Kraxner 45.34, 2. Christoph Srienc 45.54, 3. Manuel Maierhofer 45.87, 4. Christopher Schwarz 50.86; šolarke 1:1. Andrea Partl 41.28, 2. Jasmin Kuess 54.38; šolarji I: 1. Patrick Turner 44.51, 2. Marko Boštjančič 45.14, Michael Wrulich 51.77; šolarke II: 1. in društvena prvakinja Vanessa Gasser 40.49, 2. Nicole Kruschitz 41.88; šolarji II: 1. Patrick Quantschnig 39.42, 2. Marcel Quantschnig 39.53; dame: 1. Birgit Filipič 41.87, 2. Tatjana Zablatnik 42.22, 3. Karin Kruschitz 42.97, 4. Sandra Hornböck 46.61; bambini - fantje: 1. Michael Kuess 20.51, 2. Markus Partl 22.15, 3. Alexander Hribar 22.80; bambini - dekleta: 1. Anna M alle 21.84, 2. Marsija Kampuš 24.44, 3. Manja Kampuš 26.81,4. Lisa Žnidar 28.67, 5. Rebecca Haberl 37.56. V Selah postaja tek na smučeh vse bolj atraktiven Zala Zdouc in Toni Oraže sta prepričljivo osvojila naslov društvenega prvaka DSG Sele v teku na smučeh. I zjemno srečo z organizacijo I društvenega prvenstva ter Poka-I la za Košuto in hkrati deželnega cup-tekmovanja so minulo nedeljo imeli Selani, saj je ponoči pred tekmovanjem snežilo, tako da so tekači imeli odlične razmere na Kvadnikovi ravni. Na štartu je bilo 147 tekmovalcev, večina od teh pa je tekmovala za deželni pokal, vendar je bilo tudi število domačinov, ki so sodelovali na društvenem prvenstvu, presenetljivo visoko. Kaže, da v Selah postaja tek na smučeh vse bolj atraktiven. Društvena prvaka in hkrati dobitnika Pokala košute sta bila Toni Wutte in Zala Zdouc, ki sta se tudi pri dežel- Društveni prvaki DSG Sele v teku na smučeh. Foto: Štukelj nem cupu odlično odrezala. Toni je namreč dosegel prvo mesto v svoji starostni skupini, Zala pa drugo. Odlična je bila tudi Dunja Zdouc -prva v skupini otroci I. Tekme v Selah se je udeležila tudi peščica tekmovalcev iz pobratene občine Škofja Loka. F. S. Pokal za Košuto in hkrati društveno prvenstvo v teku na smučeh DSG Sele - rezultati: otroci I - dekleta: 1. Dunja Zdouc; otroci I - fantje: 1. Dominik Čertov; otroci II - fantje: 1. Mitja Ždouc, 2. Izidor Čertov, 3. Tadej Čertov, 4. Lukas Kiemeswenger; splošni razred - moški: 1. Egon Wassner; splošni razred I - ženske: 1. in društvena prvakinja Zala Zdouc; splošni razred I - moški: 1. Maks Zdouc; splošni razred II - moški: 1. in društveni prvak Toni Wutte; šolarji I: Janko Roblek; gostje: 1. Alojz Oblak, 2. Srečko Pirman, 3. Miroslav Lapanja, 4. Tomaž Kalan, 5. Stane Stanonik. 15 Sport ODBOJKA/I. ZVEZNA LIGA Zelo zapeljive in zanimive ponudbe za Chocholaka Še pred prvo polfinalno tekmo med Vienna hotvolleys in SK Zadruga Aich/ Dob je dunajski klub Sokol „deponiral” željo po najboljšem igralcu Dobljanov. Slovaški legionar Dobljanov Robert Chocho-lak ima za novo sezono kar več ponudb, mdr. se ■zanj močno zanima dunajski klub Sokol. Vendar so dati Dob-Ijani razumeti, da Chocholaka vsekakor nočejo oddati. \z eprav smo sredi prvenstve-I ne sezone v najvišji državni odbojkarski ligi oz. se sezona nagiba k odločilnemu koncu, se je že začel vrteti transferni vrtiljak. Z odličnimi nastopi je namreč ta ali oni igralec SK Zadruga Aich/Dob v tej sezoni močno opozoril nase in zaradi tega postal zanimiv tudi za „finančno močnejše” klube v Avstriji. Predvsem za slovaškega legionarja v vrstah Dobljanov Roberta Chocholaka se razni klubi posebej zanimajo. Tako je npr. dunajski klub Sokol že uradno pri Dobljanih „deponiral” željo za tega igralca ter dal vedeti, da je zanimanje zanj zelo veliko. Temu primerno naj bi bila tudi dunajska ponudba za igralca finančno zelo zapeljiva in zaradi tega še posebej atraktivna. Vendar Dobljani hočejo Chocholaka vsekakor obdržati, saj je njihov najdragocenejši igralec. Polfinale. Z napredovanjem v polfinale državnega prvenstva je Dobljanom že uspel sezonski cilj, vse, kar bo moštvo v nadaljevanju prvenstva še doseglo, je le dodatek. Toda velikih pričakovanj pred polfinalnim bojem v seriji best of three proti najmočnejši ekipi v Avstriji Vienna hotvolleys Dobljani nimajo, sploh pa ne na tujem. „Naš cilj je, da vsaj v sredo na povratni tekmi v domači dvorani zaigramo močno in morda tudi uspešno. Mogoče nam s pomočjo naših navijačev uspe celo veliko presenečenje," pravi libero Micheu. F. S. Polfinale: hotvolleys - Dob 1. tekma: v soboto, 2. 3., na Dunaju 2. tekma: v sredo, 6. 3., ob 19. uri v Pliberku 3. tekma: v soboto, 9. 3., na Dunaju BOKS___________________ Danes jubilejni boj Franca Wieserja ■ Novoustanovljeni boksarski klub E&S Celovec vabi danes, v petek, 1. marca (ob 19. uri v hotelu Trigon v Celovcu), na primerjalno boksarsko tekmovanje med E&S Celovec in BK Dolomiti iz Ljubljane. Na sporedu bo osem bojev, za dopolnilo večera pa bo poskrbel Marjan Oraže s samoobrambnimi vajami. Posebej v ospredju tega boksarskega večera pa bo tokrat Franci Wieser, saj bo opravil svoj jubilejni - stoti boj. SMUČANJE_______________ DSG Sele vabi na društveno prvenstvo ■ Prihodnjo nedeljo, 3. marca, prireja smučarska sekcija DSG Sele zopet tradicionalno društveno prvenstvo, ki bo tokrat pri Pušelcu. Tekmovali bodo v veleslalomu, štart pa bo ob 10.45. Prisrčno vabljeni! NOVICE SAK ČLANSKO MOŠTVO Skoraj polovica igralcev boleha ■ Komaj šest igralcev članske ekipe se je minuli torek zbralo na treningu SAK, ostali so zboleli ali pa so poškodovani. Jasno, da to trenerju Jagodiču ni po volji, saj v takšnih okoliščinah ni mogoče trenirati. „Vendar proti gripi ali poškodbam ne moremo nič. Upamo le lahko, da bo seznam bolnih igralcev čim prej krajši,” je dejal Jagodič. Konec tega tedna „vadi” SAK zopet v Vidri vasi (v soboto ob 14. uri), nasprotnik pa bo regionalni ligaš WAC. „Tekma konec minulega tedna proti Brežam je bila zelo obetavna, saj smo jo povsem zasluženo in prepričljivo dobili s 3:1, upam da bo takšna tudi proti WAC," pravi Jagodič. PRVENSTVO V DVORANI SAK U12 in U10 tokrat nista v finalu ■ Zadostoval je en poraz, da sta se ekipi SAK U 12 (trener Bori Trdina) in U 10 (trenerja Silvo Kumer & Martin Hobel) predčasno poslovili iz koroškega prvenstva v dvorani. S tem po nekaj letih SAK prvič ni bil zastopan z nobeno ekipo v koroškem finalu, čeprav so vse ekipe od U 10 do U 16 brez težav slavile zmage v predtekmovanjih. PRIPRAVE JUNIORJEV 17-letni se dobro kosajo tudi s člani ■ Čeprav trenutno v junior-ski ekipi SAK ni več nobenega 19-letnega igralca (večina igralcev je stara od 16 do 17 let), ekipa letos igra v pripravah bolje kot lani. Trener Jože Fera: „Mlajši so tehnično precej boljši, s tem pa se je kakovost celotne ekipe dvignila“. SAKU 19-Šmihel I 3:4(1:11 Strelci: Zidej 2, Klemenjak oz. Motschil-nig 2, Kotnik 2 SAKU 19-Dobrlavasi 5:3(0:2) Strelci: Klemenjak 2, Olip, Waldhauser, Triplat oz. Krainer 2, Logar Tekme SAK ta konec tedna: SAK I - WAC I (v soboto, ob 14. uri v Vidri vasi), SAKU 19- Železna Kapla I (v soboto, ob 15.45 v Vidri vasi), SAK U 19 - Dravograd (v petek, ob 16.30 v Vidri vasi), SAK U 14 - Dravograd (v nedeljo, ob 15.45 v Vidri vasi) KOŠARKA Visoka zmaga članske ekipe KOS lansko moštvo I slovenskega košarkarskega kluba KOŠ Celovec/ Posojilnica-Zveza Bank je v 14. krogu prvenstva v koroški ligi nastopilo v gosteh in brez težav odpravilo drugo ekipo bel-jaškega kluba Pasut ALV. Ekipa trenerja Bojana Grzetiča je zmagala s 93:54, tekma proti zadnjemu na lestvici pa je imela bolj treninški značaj kot prvenstvene tekme. Neposredni tekmec za prvo mesto, moštvo Pasut ALV I, pa je gostil v tem krogu četrtega na lestvici, moštvo iz Celovca -Wörthersee-Piraten. Košarkarji iz Landskrona so Celovčane premagali kar s 112:55 in s tem ohranili prvo mesto na lestvici s točko prednostjo pred KOŠ. _____L „Tekma proti zadnjemu je imela le treninški značaj," je po tekmi dejal trener Grzetič. Tekme ostalih moštev KOŠ Juniorii so doma premagali neposrednega tekmeca za drugo mesto PASUT z 88:77. Točkovali so (v oklepaju so navedene točke): Trifunovič (37), Šporar (16), Perko (13), Brezavšček (8), Brumnik J. (7), Rozman (7). Mladinci so v gosteh jasno podlegli moštvu PASUT 1 z 68:92. Za KOŠ so točkovali: Brumnik M. (43), Grilc (16), Kocman (5), Rozman C. (4). Šolarji so doma podlegli moštvu WSG Radenthein s 55:64. Točke za KOŠ so dosegli: Kocman (35), Smrtnik M. (10), Pisani (8), Benetik (2). Mini I so podlegli Wörthersee-Pi-ratom s 7:34. Postava: D. Radovič, N. Smrtnik, N. Küpper, N. Toljič (4), M. Gallob (2), M. Na-drag, I. Rant, F. Gallob (1). ŠTEVILKA TEDNA 77 let je bil šiling v Avstriji uradno plačilno sredstvo. Od danes, 1. marca 2002, naprej, pa je mogoče plačevati le še z evrom. Po zadnjih povpraševanjih pa so se Avstrijci hitro navadili novega denarja, le malokdo je imel zadnji dan še kak šiling v denarnici. OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer ZANIMIVO V Fatimo. Pliberški dekan mag. Ivan Olip in pastoralni asistent mag. Miha Golavčnik vabita svoje farane na dekanijsko romanje v Fatimo. Potovanje bo od 10. do 15. maja 2002 in stane 1006 evrov. Prijave sprejemajo v župnišču v Pliberku in to čimprej, ker je število mest omejeno. Razprodano. Medkulturni center k&k v Šentjanžu v Rožu ima zelo razveseljivo novico. Abonmaji za „Pogled dlje" so bili v najkrajšem času razprodani. Kupci teh abonmajev bodo zdaj uživali celo vrsto predstav profesionalnih odrov iz Šlovenije. Težave. Komaj so na občini Rožek kupili računalniško napravo, že so jo morali obnoviti. Vzrok: programi so bili preveč komplicirani. Šolanja bi stala več ko 14.000 evrov, zato so se občinski možje odločili, da bodo raje kupili nove programe, ki niso tako zapleteni. Stroški bodo znašali prav tako 14.000 evrov. Selani so najraje pri Carmen V Selah imajo od lani naprej vi kavarne so pri družini Rakuschek novo kavarno, ki so jo poimenovali imeli že pred leti, saj so Selani ved- kar po mladi šefici in se imenuje no po nakupu v trgovini ostali pri „Carmen“. To zamisel po ustanovit- blagajni in sijali kako pijačo in se pogovarjali. Trgovina je pač središče, kjer se ljudje srečavajo. Zdaj lahko v kavarni ob trgovini naročijo tudi še kavo. Zelo dobro se počutijo Selani v novi kavarni, kjer jim mlada šefica sama servira kavo in pijačo. ^ TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jure Žmavc in ek. sv. Fric Kumer sta pretekli petek vabila na „neuradno srečanje“ v klubske prostore pri Crčeju na Blatu. Žmavc je povabil celo vrsto znancev in prijateljev, ki jih je doslej spoznal na Koroškem, med drugim tinj-skega rektorja Jožeta Ko- Matjaževci & Merlyn ■ „Generalni“ je vabil na sprejem peiniga. zborničnega svetnika Stefana Domeia. ravnatelja Višje strokovne šole v Šentpetru mao. Štefana Schellandra. predsednika Mavrice mao. Štefana Kramerja in bivšega predsednika Zveze-Bank Mihija Antoniča. Za glasbeni okvir pa je poskrbel „Kvartet MoPZ Foltej Hartman“, ki je Žmavcu zapel njegovo najljubšo narodno „Nm'av čriez jizero“. K divjačini so servirali domača slovenska vina. Matjaževe! v Celovcu. V celovški taverni Virunum (bivši 5-er, Kaufmanngas- V taverni Virunum je kvintet MoPZ Kralj Matjaž popestril razstavo umetnice Merlyn (3. z desne), desno lastnik Jure Žmavc in ek. sv. Fric Kumer sta vabila na divjačino in vino. Za pevski okvir je poskrbel domači kvartet „MoPZ Foltej Hartman“ iz Pliberka. Foto: Kumer taverne Giovanni. se), v kateri se lahko s šefom Giovannijem odlično pogovarjate tudi slovensko, ne kraljuje samo italijanska kulinarika: v njej ima posebno mesto tudi alpsko-ja-dranska kultura. Do 30. marca 2002 lahko občudujete slike mlade umetnice Merlyn, ki bo v tem mesecu Foto: KK delala tudi z otroki boroveljskega dvojezičnega vrtca. Razstavo v Virunumu je odprl celovški župan Scheu-cher (petek, 22. februarja), s slovenskimi pesmimi pa jo je olepšal kvintet MoPZ Kralj Matjaž - in bil, kakor Merlyn, deležen velikega navdušenja. -kuj