kot zagnal vse knjige sem učene, Ne bom si z njimi več duha moril, Oklenil žene se ne bom nobene, Da s službo mastno bi jo kdaj redil.1
Postopam raje. — Ah to postopanje! Kak6 milobno boža pač srce! Rode se postopaču bujne sanje, Iz sanj krilate pesmi se rode.
Kako ljubo sedi se v tvoji senci! Po vejah kavke ljubezno kričijo, Po potih deve nemško go stoli j o ; In nemško z njimi govore — Slovenci!
Po veli travi jata psov se goni — (Pač slednja stvar na svžtu išče parček!) — Znan valček žvižga umazani čevljarček, Ki čul ga mojster je njegov v ,,Nanoni".
v
Številka 8.
Izdaje in ureduje Srečko MagoliČ.
Ljubljana, mesto blaženo, slovensko! Znaj ! najkrasnejši biser tebe krasi, Saj „Zvezda" tebi je, kar v starem časi Korint bil Greciji — oko helensko.
Karfijolovič.
Oh „Zvezda"! — Ti Ljubljane kras nebesni, Kjer zbira se zaljubljeno dijaštvo, Kjer po klopeh poseja postopaštvo, Najprva naj slavi te mojih pesmi.
Ženske
Komičen govor. —
lavna gospoda! Namen denašnjega mojega govora ni kadilce ali nekadilce zagovarjati, temveč samo jednakost ženske s smodko v nekaterih slučajih narisati.
Ako me prašate, kdo je kriv, da se toliko kadi, odgovorim vam lehko z mirnim srcem: ženske!
Jedva se prelevi trgovski vajenec v pomočnika, že kadi. In zakaj? Samo zato, da se dopade svojej izvoljenej, in pa, da je bolj možat. Pravijo, da kdor ne kadi, je le polumož. Kdo zdeluje smodke ? Ženske! Kar v tolpah zahajajo delavke dan na dan v tovarno, da pripravijo marsikateremu mladeniču — slabo uro.
V starih časih se je kadilo malikom, sedaj pa, odkar so ženske naši maliki, kadi se ženskam. Marsikateri se včasih še preveč »pod nos" pokadi.
Prva smodka, kakor tudi prva ljubezen, vživa se skrivaj. Kolikokrat oče svari svojega sina, naj ne kadi; toda brezuspešno, kajti prepovedan sad, bodisi še tako grenak, ugaja nam bolje, nego dovoljeni.
Prve smodke, kakor tudi prve ljubezni nasledki so: glavobol, materijalno pomanjkanje in nervoz-nost!
S smodko primerjati se more že dete: oba se povijata. Ravnokar narejene smodke so kakor deca, mehke in ulažne. Stare smodke in stari ljudje pa preležane in suhe. Dete in nova smodka tudi prej ugasneta, nego starejše. Kakor se dobi med slabimi smodkami čestokrat dobra, dobi se tudi med zani-čevanimi dekleti dobro, spoštovanja vredno ženo, kakoršne bi med omikanimi, modernimi ženskami zaman iskal. Mnogokrat je Janez s svojo Micko, Nežo, Špelo, Katro srečnejši, nego Oskar z Olgo Pilipino, Avrelijo itd.
Mladenič je zadovoljen s svojo »kratko" in s poljubom svoje kuharice. Kadar je starejši in postane samostojen, išče pri smodkah in pri ženskah
in smodke.
Spisal Vinko Lapajne.
pikantnosti. Vender se tudi razlikujejo smodke in ženske. Na primer: kadilec, kateri je vajen finih smodk, ne diši mu pušiti poldrugikrajcarske, nasprotno pa udovec po fini, omikani soprogi, vzame staro svojo hišinjo.
S smodkami, kakor z ženskami mora se potrpeti. Ako ti smodka ne gori takoj, ne zavrži je, s časom ti bode morda izvrstno gorela. Tudi ženske ne obsojaj prenaglo, na starost ti bode morda naj-vzglednejša zakonska polovica.
Največji reveži na svetu so prijatelji močnih smodk in lehkih — žensk.
Dobra smodka je jednaka pridnej, zvestej ženi. Obe gore ti do konca.
Poldrugikrajcarske smodke so jednake raz-ujzdanim ženskam. Vsak se jih brani in sramuje.
Zavitke (cigarete) primerjajmo „lehkim", brzo usehlim ženskam. Jedva jo užgeš, že pogori; dobro je le, da se hitro — unamejo. Kdor jih ne zna „izdelavati", naj se ne peča ž njimi. Vžitek je kratek in razmerno predrag! Seveda so pikantne, a kmalo se čuti v grlu nekaka suhota. Kadilci, kateri so vajeni »kratkih", pravijo, da ni vredno baviti se s to bažo smodk.
»Viržinke" so podobne osamelim devicam. (Virgo.) Z večine so hvaležne in dobro gore, samo izbrati si jo je treba.
»Trabukam" so podobne ženske s „Cul de Pariš". Vrh ozke, spodaj ozke, a sredi debele. One ugajajo samo lehkoživcem.
Pri kupovanji smodk vzame nekateri kar z vrha in največkrat dobi dobro. Nekateri pa izbira in izbira, a navadno slabo izbere.
Tudi na kakovost gledajo kadilci. Ta hoče suho, oni debelo, ta dolgo, oni kratko, jeden belo, drugi črno. Toda na zunanjost naj se ne gleda preveč, kajti mnoge imajo lepo unanjost, a njih notranjost je malovredna. Isto je tudi pri naših ženskah, toda še hujše, kajti slabe smodke se lehko takoj znebiš, žensko pa imaš v nadlego leta in leta, dokler se te ne usmili vsemožni Bog ter te reši na kak način — neznosnega bremena.
V šoli.
Učitelj: „Kaj je beseda „jajce". Učenec: „Samostavnik." Učitelj: „Katerega spola?" Učenec: „To je odvisno od tega, je-li se iz njega izvali petelin ali kura."
Ter c i j al ki.
Devica stara, praviš, da malokdaj grešiš; Čemu pa v spovednici mi dan na dan klešiš?
Vzdih.
Pred poroko, kako milo Lavre srce mi je bilo, Ali, joj! zdaj po poroki Bijeti me njeni roki!
Obit anus, abit onus.
„Kaj tako grdo se vedno Jurij Copatin drži? Niti za minuto jedno Se obraz mu ne z vedri."
Stara žena, brezizoba Kljusa mu miru ne da, Ker z jezikom mu hudoba Gadjim zmer vse prijezlja.
Trideset je let števila, Kar že poleg nje živi, V vsem tem časi privošila Mu miru trenotka ni. —
Danes pa tako veselo Stopa kakor mlad fantin. Kaj te vender je zadelo? Zini, Jurij Copatin!
„Zame danes dan je bonus; Vriskaj, piskaj zdaj z menoj! Obit anus, abit onus: Stara umrla je nocoj!"
In kot temo da zadel je Jurij se vrti okrog Vriskajoč, da vender vzel je S sveta staro dobri Bog.
Zdaj vsaj v miru lehko vžival Močnik svoj bo za pečjo, Jezik gadji ga več zmival Zdaj za vsako stvar ne bo. —
Čakaj, Copatin! prerano Srce se ti veseli; Blago srce ranjce znano Pač zadosti ti še ni.
Testament je napisala, Predno šla je v boljši svet, Vse za svete maše dala, Da vzveliča se popred.
Copatina kakor strela Testament je tak zadel; Vse le ona je imela, On še bora ni imel.
In obraz dozdaj veseli Spet se skremži mu grd6 „Obit anus, abit onus — Zdaj še močnika ne bo!"
Pikec.
Pogovor dveh prijateljev.
A.:	^Prijatelj, koliko imaš na mesec dohodkov?"
B.:	„Trideset goldinarjev."
A.:	„Da te šenbraj! Tvoja je pa dobra; ker imaš družino prav lehko shajaš."
B.:	„Bi že šlo ; pa imam tudi vsak mesec po štiri koncerte in od vsakega po tri goldinarje troškov."
A.:	„Za kake koncerte imaš troške?"
B.:	„Za zelene (nemške)."
A.:	„Ali ne dobiš povračilo ?"
B.:	„ Še za svečko mi ni g. T., povrnil s katero sem plin prižigal."	Ljubljanski pohajkovalec.
Moderno.
Mati: „No, Milka, ali ne boš jedla karfijolice ?"
Hčerka: „Ne, mama, ni dobro."
Mati: „Kaj, dobro! Dobro sem, dobro tija, po tem nihče ne praša. Praša se le, če je „nobel" — in karfijolice so „nobel" — zato jih moraš jesti in tudi hvaliti."	—t—
Vojaška zavest.
V nekej družbi govorili so o konjih. Slednji je hvalil svoje. Seveda so zraven tudi na vse pretege lagali. Le gospod Lukež je molčal.
„No, kaj pa ti? Ali nam ne boš ničesa o svojih konjih povedal!" praša ga nekdo izmed družbe.
»Posebnega ravno ne vem, a nekaj vam hočem povedati, kar se gotovo še nobenemu med vami ni pripetilo. Imel sem pred leti starega konja, ki je bil v svojej mladosti v vojaških rokah, menda pri dra-goncih. Na stara leta dobil je „obšid" in jaz sem ga kupil za domača dela na „licitanti". Lansko pomlad je vozil moj hlapec z omenjenim konjem gnoj na njivo. Imeli so tačas baš dragonci v naših krajih vaje. Zdajci se pridrvi dolga vrsta dragoncev. Moj konj se začne vspenjati, da ga je hlapec le s težavo mogel pridržati. Na to prijezdi mimo general in pol-kovni trobentač zatrobi „pozor", ko čuje moj konj glas trobente, obrne se bliskoma in zdirja z gnojnim
D o v t i p čevljarskega vajenca.
Gospod: „Kaj pa je tebi, dečko, da se jočeš?" — Vajenec: „Kaj bi se ne jokal! Rad bi priklical zdravnika, pa sem premajhen, da bi pozvonil; hu-hu-hu!"
vozom med vojake ter se vstopi v prvo vrsto. — Preteklost mu je stopila pred oči in v njegovem konjskem srci obudila nekdanjo vojaško zavest.
—t—
V vojaškej šoli.
Desetnik: „Novinec Komar! Povejte mi, kaj je puškina cev?"
Novinec: „Puškina cev je dolga luknja in okoli je železo ulito."	—t—
Vzdih pijancev.
Nos vina juvant et hic qui jagodis Tlačftur sokus purus nec dilutus Nec Bacchus placet nisi sit ab omni
Viduus unda.
Dovtip čevljarskega vajenca.
Gospod: „Nič ne jokaj, dečko! To ti jaz lehko storim." — Vajenec: „Sedaj pa kar ste-čiva, gospod, da naju kdo ne polije."
Oso 1 j eno.
Krčmar (hoteč se s pobožnim starcem pošaliti): »Kaj pa vi pravite, očka! Kaj neki sedaj Bog dela?"
Starec: „1, sredi nebes stoji ter si strašne žalosti lase puli, rekoč: „Vse umrle krčmarje mi je dosedaj še vrag pobral, ni jednega še ni med nami, ker sleparijo na zemlji."	Alček.
Prav naravno.
V Ležicah pri laški meji priredi tamkajšnje »pivsko družtvo" vsak mesec veselico z namenom likati in mikati svoje člane. Ker vrlo dobro spolnuje svoja pravila, primeri se gotovo pri vsaki veselici, da katerega na rokah neso na prosto, „da ne bi z nogo ob kameniti prag zadel". — Gospodu dr. Klepetcu se to tako navadno in vsakdanje zdi, da je prašal v sosednji vasi čardi idoč mimo gostilne, iz katere so z velikim vriskom baš nekoga na cesto posadili: »Kaj
imate danes tu veselico, pa nam nič ne poveste ? Saj bi se je jaz tudi rad udeležil!"
»Iz česa pa to sklepate?" popraša nekdo.
»I, to je prav naravno," pravi dr. Klepetec, »saj vender vidim, da ste ravno kar nekoga na cesto prinesli."
Vrednost ničle.
Advokat: »Kako se kaj postavi novi adjunkt, gospod sodnik?"
Sodnik: »Veste kaj, gospod doktor, prava ničla je, če je bil prav vaš kolega."
Advokat: »Rad verujem, saj ničla jednojki še le pravo vrednost podeli."
Resnica.
Kdor bi moral govoriti, molči; kdor bi ne smel govoriti, pa govori.
Iz cerkve.
Nek duhovnik je začel prišedši na Vernih duš dan na prižnico na vse grlo kričati: »Gori! gori!" Vsi poslušalci so hiteli iz cerkve. Duhovnik pa je za-klical za njimi: »Stojte! Kedar gori hiša, kako hitite pomagat, ko pa gore duše v vicah niti ne mislite na pomoč in rešitev!"
Nek drug duhovnik jel je na prižnici kričati: »Napil sem se! napil sem se! a ne smrdljivega žganja, ne vina ne piva, temveč besede božje, s katero vas mislim osrečiti."
Sv. Ignacij — peto kolo pri vozi.
Jezuvitje so naprosili nekega izvrstnega propo-vednika, da bi propovedoval na dan sv. Ignacija Lo-jolskega. Propovednik je končal oslavivši v svojem govoru ustanovitelja jezuvitskega reda, tako-le: »Sv. Ignacij je bil tako potreben, kakor peto kolo pri vozi, a o tem vam povem, če Bog da, bodoče leto." Na to je šel s prižnice.
Očetje jezuvitje so bili strašno prepanjeni. Naslednje leto niso več prosili tega propovednika, nego drugega, da bi popravil krivico svojega predhodnika. Približa se praznik sv. Ignacija. Prejšnji propovednik gre, dasi nenaprošen, na skrivnem na prižnico ter se ondi skrije. Po evangeliji se zdajci prikaže. Očetje jezuvitje so od jeze skoro zbesneli, nevedoč, kaj naj store z nepovabljenim gostom. Med tem se začuje glas nenaprošenega duhovnika: »Dejal sem vam bil, dragi v Kristu, da je sv. Ignacij bil tako potreben, kakor peto kolo pri vozi. Dober gospodar vzame vselej, kedar se napravlja na daljšo pot, peto kolo na voz. Kajti ako se mu na poti slučajno zdrobi jedno kolo, ima vender še peto pri roki ter lehko brez zamude dalje potuje. Ko se je v katoliški cerkvi z Lutrom zlomilo četrto kolo,' bil je sv. Ignacij peto kolo, s pomočjo katerega se je cerkev katoliška v istini otresla vseh skrbi in nevarnosti." Ko je začel na to slaviti ime Jezusovo, očetje jezuvitje veselja niso vedeli kako bi zahvalili in oblagodarili izvrstnega propovednika.
Neotesane c.
A.: »Pomisli, včeraj me je sodnik na ulici osla imenoval!"
B.: »Fej, to je neotesanec! Da ti ni mogel tega v sobi povedati!"
Nepremišljeno.
»Slišiš, Mina! Pomisli, Jožef je umrl!" „Nu, kaj je to čudnega? Saj vender ne more živeti celo življenje!"
Nepotrebna potreba.
»Dragi gospod doktor! Jem lehko, spim dobro, nič me ne boli, a vender čutim potrebo, da se mi je zdraviti."
-če je tako, cenjena gospa, zapisal vam bom miksturo, ki vam odvzame spanje, tek in humor, potem bomo začeli zdraviti."
Na cesti.
»Kako se imate, draga moja?" »Gospod se mi prilizuje, jaz nikakor nisem — draga."
»Cas je že, da si priskrbiš moža!" »Dobro, a — katerega?"
V gostilni.
Prvi gost: »Pomislite, gospoda! Sinoči sem v gostilni ,pri mokrej cunji' plačal za porcijo beaf-steka in dva vrčka pive samo petintrideset krajcarjev."
Drugi gost: »To ni nič — a imeti za pol goldinarja krožnik ostrig, butelijo Chablisa in porcijo sira, to se pravi ceno!"
Vsi gostje: „Kje je to? Kje?"
Drugi gost: »Ha! Ko bi jaz vedel kje, gotovo bi sam šel takoj tijš,."	,
P oje zija in proza.
Gospica Amalija (sentimentalno): »Oj, ko bi mogla postati ti ca!"
Gospod Alfonz (naudušeno): »Da bi zletela v naročje moje, kaj ne?"
Gospica Amalija: »Ah, ne! — Da bi me zobje ne boleli."
V gozdu.
(Prosto po Fr. Gestrinu.)
Po zelenem je gozdu hodil Imel težko, bolno glavo ; Ni čuda! da je revež blodil, Ter pesen peval žalostno.
Srce mu s tugo je navdahnil Ledene burje strup gorjup — H košate bukve deblu mahnil Jo je. — Podil ga je obup.
Zdaj prime pipec v roke svoje Zareže v bukev n j e srce, Otožnosladke pesni poje, Razjeda strašno ga gorje. •
Prekrasno v srcu svoje ime Z imenom njenim se spoji — Vže mu zmanjkuje k pesni rime . . Tu ptičica se oglasi :
Vže sem v glasove se stopila, Da sreberno zvenim iz vej ; Čuj jaz te bom utolažila — Potem pa blodi kar naprej.
Stoji pač še tam koča mala, V njej žive še deklič zoran ; Pa druzega si je sebrala Ljubezen tvoja je zaman.
A ti pa mačka tu preganjaš, Podpiraš si težko glavo; Da mačkovito v sanjah sanjaš Obilo vince je krivo.
In zdi se mi, da nad vrhovi, Oj tostran zelenih gora H kosilu vabijo zvonovi . . . Te čaka čista juhica.
Kačji pastir.
Plačana lenoba.
Nek posestnik je imel mnogo poslov in med njimi dokaj lenuhov. Nekoč si izbere dva lenuha prve vrste ter ja pošlje v senožet travo kosit, rekoč: „Kdor izmed vaju prekosi drugega v lenobi, dobil bode jeden goldinar."
Lenuha odideta zanašaje se na svojo lenobo in na goldinar.
Ko pride gospodar pozneje za njima, našel ja je v senci ležeča. Ker še ni bilo nič pokošenega, niti ni vedel, katerega izmed njiju bi nagradil za lenobo. Zato praša: „Kdo izmed vaji je zaslužil nagrado?"
„Jaz!" vsklikne prvi ter skoči kviško. Drugi pa se nekoliko obrne na tleh, rekoč: „Vtaknite mi goldinar kar tu v žep; meni se ne ljubi vstajati."
Gospodar se nasmehne ter mu izroči goldinar, kajti sedaj je spoznal pravega lenuha.	M. H.
Delo aprila ali zdravilo proti strupeni rosi.
Nekemu vinarskemu družtvu na Goriškem je strupena rosa (pronospera) tako zelo žlahtno desedtletno trto posmodila, da so družtveniki pri občnem zboru prvi dan aprila učinili maščevalni sklep, vinarstvo uničiti in na istem mestu oves nasejati, češ, ako vinska razstava neha, ostala bo vsaj ovsena.
Krohotač.
D o v t i p n o.
„Ali ste muzikaličen, gospod?" „Ne, dragi moj, igral sem samo jedenkrat v življenji na klavirji."
„A kako to, da samo jedenkrat?" „1, tako: igralno mizo smo oddali mizarju ter zato igrali tarok na klavirji."
Ž i d j e.
Mladenič: „0j, kaka sreča služiti v vojski!" Zid: „Ne verujem; če bi bila sreča, davno bi jo bili že mi kupili."
A.:	„Zakaj ne vohajo židje radi smodnika?"
B.:	„Zato ker ga niso iznašli."
Ubožec.
»Šestnajst stopinj pod ničlo, a ti ne nosiš zimske suknje?"
»Dragi moj, nosil sem samo jedenkrat v življenji zimsko suknjo, a ne po zimi temveč po leti in ne svoje temveč svojega prijatelja in sicer ko sem jo nesel v zastavnico."
Resnica.
Vsaka devojka ima v sebi tri hudiče: gluhega, nemega in slepega, a po poroki zasliši gluhi, spregovori nemi in spregleda slepi.
V šoli.
„čemu ti je Bog dal dar govorjenja?" nNe vem."
„A čemu imaš usta?" „Da jem."
Pijancu na grob.
Tu leži pijanec Tone, kedar bo od smrti vstal, Večnemu Sodniku lehko bo odgovore dajal; Če ga praša Bog kaj d e 1 a 1 in kaj b i 1 je kot zemljan, Z mirno mu vestjo odvrne: „Pil sem ino bil pijan."
V hotelu.
Gost: „Dvajset krajcarjev tako majhna klobasa — in poleg tega še malo smrdi."
Natakar: „Oprostite, gospod, če bi bila večja, smrdela bi še bolj."
Razloček.
Janez: „Kako se razločujejo apostelji	od nklepetulj", kaj?«
Jože: „Prvi so prejeli dar jezikov,	a zadnje
dar jezika."	—t—
Zlobno.
Kapelan je imel navado, da je med pridigo silno bil z roko ob prižnico. Ministrantje izmislili so si torej nekoč hudobijo ter zabili v prižničin rob vrsto navpik stoječih žebljev. — Končujoč pridigo, obrnil se je kapelan k oltarji ter vskliknil: „I)o vas se torej obračam sveti Jožef, sveti Frančišek in sveti Mohor ter kličem ... (tu je udaril z roko ob prižnico in sicer po žebljih) ... da bi vas Bog kaznoval za vašo hudobijo, paglavci!"
Skrivnostni napis.
(Rešitev in ime prvega rešilca prihodnjič.)
Rešitev demanta
v 6. številki „Rogača". C
		m	i	r	
	K	0	m	e	n
K	r	a	P	i	n
i	m	P	e	r	m
A	m	e	r	i	k
	C	i	m	0	n
		m	a	h	
n
Lanski letnik „Rogača" je samo jeden na razpolaganje ter stoji 3 gld. Ako se dobi še kateri, sporočili vam bomo v pismovni. — Juretov: Hvala in srčni pozdrav! — Vc. g. V. L. vi.: Hvala za poslano. Zakaj smo tu in tam nekoliko premenili, uganili bodete. lehko sami. — Vc. g. B. B. v K.: Ni za rabo. — Vc. g. I. V. L.: Ravno tako.
Letošnji listi so še vsi na razpolaganje.
„Rogač" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca na celi p61i velike četvorke ter stoji po pošti prejeman celo leto 3 gld. 20 kr., pol leta 1 gld. 60 kr., četrt leta 85 kr.; za Ljubljano celo leto S gld., pol leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.; izven Avstrije celo leto 4 gld. Posamične številke so po 15 kr. — Naročnino in dopise sprejema lastništvo in uredništvo: Gradaške ulice štev. 16. v Ljubljani. — Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.