K DATACIJI ZGODNJESREDNJEVEŠKE CERKVENE ARHITEKTURE NA SLOVENSKEM VINKO ŠRIBAR Narodni muzej, Ljubljana Na kottlaškem kulturnem prostoru je dokajšnje število cerkvenih stavb, ki jih tipološko delim o v dve večji skupini: a) s polkrožno apsido b) s pravokotnim prezbiterijem . P rve so v glavnem na upravnem območju oglejskega p atriarh ata, druge pa severno od D rave, na upravnem prostoru solnograške škofije.1 Z Dravo je obe obm očji dokončno razm ejil 1 . 811 K arel Veliki.2 Ob om enjenih so še številni drugi cerkveni objekti, ki niso arheološko dokum entirani in samo domnevamo njihov obstoj.3 N ajštevilnejše so cerkve 1 T ako podobo razširjen o sti cerk v e­ ne a rh ite k tu re n a p ro sto ru ko ttlašk eg a k u ltu rn e g a k ro g a za čas od 8. do 11. stol. dobim o s k a rtira n je m cerkva, ki jih je za ta čas in n a tem p ro sto ru ugotovila P. K orošec v sv o jem n eo bjavljenem d elu S r e d n je v e š k a a r h e o lo š k a s lik a k a r a n ta n ­ s k ih S lo v a n o v (L ju b lja n a 1967) 244 do 273. To je splošna podoba, p ri k a te ri p o ­ znam o tu d i šte v iln e izjem e: Sv. G ore n a B izeljskem (A r h . v e s tn ik 20 [1969] 218), O tok p ri D o b rav i (V a r s tv o s p o m e n ik o v 13-14 [1968-69] 197) in n ajb rž še d ru g e in to n a pro sto ru , n a k aterem M. Z ad n i­ k a r u g o tav lja ro m an sk o a rh ite k tu ro s prav o k o tn im p rezb iterijem . (M. Z adnikar, R o m a n s k a a r h ite k tu r a n a S lo v e n s k e m [1972]). C erkve s prav o k o tn im p rezb iteri­ jem n a k a ra n ta n sk e m p ro sto ru je pove­ zovati z m isijo n sk o akcijo irsk ih du h o v ­ nikov, k a r je o b d elal že J. C ibulka (Vel- k o m o r a v s k y k o s t e t v M o d r é u V e le h r a d u a z a c â tk y k r e s t a n s tv é n a M o r a v é [P ra ­ h a 1958] 299). V Is tri ugotavljam o vzpo­ red n o st obeh tip o v zgodnjesrednjeveške cerk v en e a rh ite k tu re , ki sta tu k aj zasi­ d ra n a v s ta re jš i k rščan sk i tra d ic iji (A. Šonje, N ovi n alaz i staro k rščan sk e i ra n o - V tem času na Koroškem . Doslej odkri- srednjevekovne a rh ite k tu re u Poreštini, H is tr ia a rc h . 1/2 [1970] 55. B. M arušič, I s tr a u r a n o m s r e d n je m v e k u [Pula 1960] 26 ss). Na K oroškem , k lju b bogati sta ro ­ krščan sk i trad iciji in štev iln im zgodnje- k rščanskim cerkvam , n e m orem o govoriti o povezanosti m ed tem i in p a cerkveno arh itek tu ro , ki se p o jav i v obdobju k ö t- tlaške k u ltu re (R. N oll, F rü h e s C h r is te n ­ tu m in Ö s te r r e ic h [W ien 1954] 95. G. P ic- cotini, F rü h e s C h r is te n tu m in K ä r n te n [K lagenfurt 1971], K. G in h art, Die St. P e ­ ters K irche in K arn b u rg , D e u tsc h e K u n s t u n d D e n k m a p fle g e 36 [1937) 85—88. E. L ehm ann, S aalrau m u n d B asilika im frü h en M ittelalter, K u n s tc h r o n ik 11 [1958] 291 itd.). K asnejši razv o j rom anske a rh i­ te k tu re na! našem p ro sto ru je po vsej v erjetn o sti pogojen s sta n je m v obdobju k o ttlaške k ulture. 2 B. G rafen au er, Z g o d o v in a s lo v e n ­ s k e g a n a r o d a 1 (1964) 416. 3 Ne izključujem o nam reč možnosti, d a so stale cerkve ob štev iln ih že o d k ri­ tih kottlaškodobnih grobiščih, da so cer­ kve n e k a te rih zav etn ik o v in skoraj vse p ra fa m e cerkve n a starejših , v erjetno sred n jev ešk ih osnovah. tih in d o k u m e n tir a n ih c e rk v a iz te g a č a s a v o sta lih slo v . p o k r a jin a h je m alo , d o m n e v a m o p a , d a ji h b o v eč d o b iti ob p r a f a r a h in ob k o ttla š k ih g ro b išč ih . T ipološka zasn o v a cerkvenih tem eljev p re d sta v lja le grob časovni o-kvir. O ba om enjena tip a la h k o sodita v čas od 8. do 11. stol. G rad itev cerk v e je povezano s širje n je m in konsolidacijo krščan stv a. Z a n e k a te re cerkve n a K o roškem je znan čas d o graditve,4 d a ta c ijo d ru g ih p a n a m p o ja s n ju je k am en ita cerk v en a oprem a.5 * Č eprav je le -ta lah k o p riš la v cerkev k asneje, bo v glavnem držala dom neva, da je b ila v g rajen a v času, ko so o b jek t postavili. T ak o dobim o neko sliko o n a s ta ja n ju cerk v a n a K oroškem , k i se v e lik o k ra t u je m a s podobo, ki so jo u stv a rili zgodovinarjih T ra ­ ja n je posam eznih cerk v a je arheološko m an j zanim ivo. V S lo v en iji nim am o, vsaj zasedaj ne, h isto ričn ih in arheoloških virov, k i bi n atan č n eje določili čas n astan k a naših zg o d n jesred n jev ešk ih cerkva. D atira li bom o lahko sam o tis te cerkve, ob k a te ­ rih so b ila gro b išča s prid ev k i. M alo pa je m ožnosti d a bi določili čas n a sta n k a teh cerkva, k e r je n e ja s e n odnos m ed cerkvijo in grobiščem . S štu d ijo prid ev k o v n a j- sta re jših grobov bom o ugotovili le kdaj so n a jp re j v e rje tn o zgradili cerkev. P ri časovnem o p red eljev an ju cerk v a in grobišč n am pom aga drobno arheološko gradivo, to so p rid e v k i iz grobov. Z an im ajo n a s tu d i m ožnosti n a ta n č n e jših časovnih o p redelitev a rh ite k tu re po; tem m etodološkem postopku. P ri p ro u č e v a n ju drobnega ko ttlašk eg a g ra d iv a ugotavljam o, da so časovne m eje vedno zelo okvirne. S trokov­ n jaki, ki o b rav n av ajo ta p roblem n a jv e č k ra t o m en jajo 9. a li 10. stol. ali celo čas od 8. do 11. stol.7 K ronološka m etodologija, k i sta jo razv ili prazg o d o v in sk a in rim sk a arheologija, že dolgo n e p rizn av a tako širo k ih časovnih okvirov. Posebne uspehe je dosegla n a te m p o d ro čju rim skodobna arheologija, k i v n e k a te rih p rim erih določa časovne term in e sk o raj popolnom a n atan čn o . T očnost d esetletja ali pol sto letja je tu d i v zgodnejših obd o b jih skoraj običajna. D osedanje časovno o p red eljev an je d ro b ­ n ih p red m eto v k o ttla š k e k u ltu re je to rej še nepopolno. K o rak n a p re j v tej sm eri je n ared ila P. K orošec v svoji še n eo b jav ljen i d isertaciji. Za n e k a te re p red m ete je sk u ­ šala določiti časovno m ejo a li fik sira ti čas n jihovega p o ja v lja n ja . T a sv o ja dognanja je p rik a z a la n a tr e h časovnih preglednicah. Z a nas sta zanim ivi le dve: kronološka preglednica bro š in n e k a te rih zgodnjih oblik uhanov, te r p reg led n ica zaponk in lu n i- častih u h an o v .8 T očnost časovnega o p red eljev an ja je tu v m ejah od pol do enega sto - 4 K o t p rim e r citiram K. G in h art, D e u ts c h e K u n s t u n d D e n k m a lp fle g e 36 (1937) 85 ss. Z n an o je, da je škof M odest k m alu po 1. 760 p o sv etil n a K oroškem tr i cerkve: p ri G ospe j sveti, sv. P e te r v L esu in p a »ad U ndrim as« (Ingering blizu J u ­ d e n b u rg a ob zg o rn ji M uri); glej tu d i p o ­ d atek B. G rafen au er, Z g o d o v in a s lo v e n ­ sk e g a n a r o d a 1 (1964) 400. 5 P regled k a m e n ite cerkvene o p re­ me, k i je o k rašen a s pletenino, je n a re ­ dil za K oroško K . G in h art, D er fü n fu n d ­ zw anzigste k aro lin g isch e F lech tw erk stein in K ärn ten , C a r in th ia 1 147 (1957) 211—226 z navedb o sta re jš e lite ra tu re . Za p ro sto r S lovenije F. S telè, R a z p r a v e 2. ra z . A Z U (1943) 347—363, o odlom ku s p leten in asto o rnam entiko iz S livnice p ri M ariboru. E. Cevc, A r h . v e s tn ik 1 (1950) 136, k je r a v ­ to r o b rav n av a d v a p red ro m an sk a fra g ­ m e n ta s pletenino iz B atu j ; prim . tu d i njegovo delo S r e d n je v e š k a p la s tik a n a S lo v e n s k e m (1963) 21 ss, k je r obrav n av a p red ro m an sk i re lie f s cerkve sv. J u r ija n a S vetih g o rah n a B izeljskem idr. 6 B. G rafen au er, Z g o d o v in a s lo v e n ­ s k e g a n a r o d a 1 (1964) 393 ss. 7 T ak značaj o p red eljev an ja im a vsa arheološka lite ra tu ra , k i se u k v a rja s k o ttlašk o k u ltu ro od časa m ed obem a v o jn am a do danes. V se to delo je povzel Z. V inski pod geslom K ö ttlach er K u ltu r v J. Filip, H a n d b u c h d e r A rc h ä o lo g ie 1 (1966) 632-633. 8 P. K orošec, S r e d n je v e š k a a r h e o lo ­ š k a s lik a k a r a n ta n s k ih S lo v a n o v (L ju b ­ lja n a 1967, rk.) p riloga: kronološka lest­ vica okroglih fib u l v P a n o n iji in k ro n o ­ loška lestvica uhanov, broš, fibul in ob- senčnih obročkov. 25 A r h e o lo š k i v e s t n i k 385 letja. V en d ar p a se n an j še n e m orem o n aslan jati, k er n i izdelan m etodološko — do­ kazni p o sto p ek za tak o p o stav ljan je časovnih m eja. V slovenski arheologiji je iz prazgodovine in iz rim skega ob d o b ja m nogo prim erov za d etajln ejšo časovno deli­ tev.9 D a bi p rišli do tak e razdelitve tu d i za zgodnji sred n ji vek, b i bilo nujno izde­ la ti h o rizo n taln o in v ertik aln o stratig rafijo , k a r je ob obsežnem g rad iv u iz grobišč m ogoče že danes. S istem atsko izkopana grobišča dovoljujejo podrobno k a rtira n je in zasledovanje ra s ti grobišča. S lediti b i m oralo v zp orejanje m ed grobišči, to je obli­ k o v a n je sk u p n e stratig rafsk e shem e. Z a ta postopek so u strezn a predvsem gorenjska in šta je rsk a grobišča. Tako' b i p rišli do relativ n ih časovnih odnosov m ed n ajd b am i posam eznih grobišč in m ed grobišči sam im i. Toda na ta način b i dobili le dva abso­ lu tn a d a tu m a in sicer čas začetka in ko n ca kottlaške k u ltu re — 2. polovica 8. stol. do p rv e polovice 11. stol. G ornja m eja v erjetn o sovpada s prih o d o m Frankov, spod­ n ja p a z začetkom fevdalizm a n a n a ših tleh. Z godnji fevdalizem je z naprednejšo teh n ik o in sp rem en je n im i živ ljen jsk im i pogoji n ajb rž odločilno v p liv al na h ite r zaton k o ttlašk e k u ltu re . Z začetkom druge polovice 11. stol. je dokaj n atan č n o determ in iran čas konca k o ttla š k e k ulture. N ajlaže pridem o do obeh časovnih m eja n a B ledu s ta m k a jšn jim i zgodnjesrednjeveškim i grobišči te r z zgodovinsko določenim n a sta n ­ kom fev d a in b lejsk eg a g rad u .1 0 P ri k o ttla šk i k u ltu ri lah k o nakažem o nekaj absolutnih d atu m o v ob upoštevanju, da se skoraj n a v seh k o ttlašk ih grobiščih v Sloveniji p o jav lja tu d i belobrdsko g ra ­ divo. P r i n e k a te rih elem entih te k u ltu re obstajajo nam reč tu d i trd n e jša izhodišča za abso lu tn o d a tac ijo .1 1 Z u g o tav ljan jem vzporednosti grobišč iz obeh k u ltu rn ih skupin bi p rišli do želen eg a izsledka. E n ak a m ožnost je tu d i n a b elo b rd sk ih grobiščih s k o ttlašk im gradivom . S pro u čev an jem teg a problem a bomo lah k o začeli ted aj, ko bodo h rv a šk i in m ad žarsk i kolegi obdelali gradivo iz b elo b rd sk ih sistem atsko izko­ p an ih grobišč. N aslednja, še n eu p o rab ljen a m ožnost za d atacijo so grobišča, k i so n a sta la v g lav n em istočasno kot cerkve, okoli k aterih se razp ro stirajo . To m ožnost p a lah k o u p o rab im o le če vem o k d aj so n astale cerkve. Za n e k a te re cerkve na K o­ roškem ta p o d a te k im am o, to d a grobišča okoli n jih so izkopana le delno in ne vemo, k ak šn o zvezo im a jo s cerkvijo.1 2 G robišča sam a so lah k o m lajša od cerkve, n a jd b e iz grobov pa sta re jše . A naliza, k i smo jo p ra v k a r om enili je pokazala, da po klasični arh eo lo šk i m eto d i še ne m orem o določiti staro sti n aših cerkva in d a so n u jn a zelo obsežna teren sk o raziskovalna in štu d ijsk a preddela. Pojasnili sm o, kaj bi bilo treb a narediti, da bi lahko začeli z obdelavo tem e v naslovu. Poglejm o kakšna je situ acija p ri nekaterih naših prim erih, ki se nam zdijo k lju čn i za kronološko opredelitev zgodnjega srednjega veka. Naša n ajvečja in doslej najbogatejša k o ttlašk a nekropola je vsekakor okoli današnje 9 M im o šte v iln ih poskusov v tej sm eri c itiram S. G abrovec, Z u r H a lls ta tt­ zeit in S low enien, G e rm a n ia 44 (1S66) 15. L j. P lesn ičar, K ronološka d ete rm in a c ija k eram ik e ta n k ih sten s severnega g ro b i­ šča Em one, M a te r ija li s s im p o z iu m a o r im s k i k e r a m ik i v J u g o s la v iji (Zenica 1971) 115—120. V. Š ribar, K ab so lu tn i kronologiji zg o d n je Em one, A r h . v e s tn ik 19 (1968) 445 ss. 1 0 A. V alič, S ta r o s lo v a n s k o g r o b iš č e n a B le js k e m g r a d u , S itu la 7 (1964) 45 s citati o p rej izkopanih grobiščih, te r F. G ornik, B le d v f e v d a l n i d o b i (Bled 1967) 29. 1 1 Z. V inski, pod geslom B ijelo B rdo- K u ltu r v J. Filip, H a n d b u c h d e r A r c h ä o ­ lo g ie 1 (1966) 122 (o d atac iji b ijelo -b rd - ske k u ltu re, povzete po Z. V ana, S lo v e n ­ s k a a rc h . 2 [1954] 51 ss). 1 2 N ekaj ta k ih n ajd išč povzem am po P. K orošec, S r e d n je v e š k a a rh e o lo š k a s lik a k a r a n ta n s k ih S lo v a n o v (L jubljana 1967, rk.) 257, 259, 260. župne cerkve v K ran ju . V akcijah od 1. 1953 do 1971 so odkopali približno 1000 grobov. Z n adaljevanjem izkopavanj bo odkrita največja sistem atsko raziskana kottlaška nekropola, ki je zelo bogata in lahko zasledujem o n jen razvoj od poznega 8. stol. skozi srednji vek, vse do jožefinske reform e. R ast nekropole nam pokaže k a rtira n je posam eznih najdb, k ar h k rati nekoliko pojasnjuje tud i relativno kronologijo. V endar nam podoba nekropole ne bo popolnom a jasna, ker je g rad n ja današnje cerkve uničila več grobov. M ožnosti za raziskovanje notranjosti k ran jsk e župne cerkve so m ajhne. P ri kopanju za centralno k u r­ javo so ugotovili, da je v cerkvi določen prostor brez grobov. To potrjuje tezo, da je grobišče zraslo okoli cerkve. V sondah in izkopih na tem prostoru ni bilo ostankov arh itek tu re, vendar nam to še ne dokazuje, da te ne bi bilo.1 3 K ljub tem u bo k ran jsk a nekropola pojasnila, vsaj posredno, kronologijo kultne a rh i­ tekture. Z nanstveni dosežki raziskav sam ega grobišča v K ra n ju verjetno ne bodo večji kot n a ostalih kottlaških grobiščih, ki niso okoli cerkva. Sem sodijo skoraj vsa k o ttlašk a grobišča razen B lejskega otoka, B atuj, Svetih gora itd., k jer je zveza m ed cerkvijo in grobišči jasnejša. T rije om enjeni objekti so v treh regijah, k i so si najbolj oddaljene in predstavljajo tipološke inačice p red ­ rom anske a rh itek tu re. V ipavska dolina, k je r so B atuje, je široko odprta proti Ita liji in Istri, k ate­ rih vplivi bi se m orali opaziti n a drobnem arheološkem g radivu in n a arh itek ­ turi. B led-O tok je, čeprav pod K aravankam i in blizu K oroške (močni vplivi Salzburga in Porenja), na področju oglejskega p atriarh ata. N a oblikovanje cerkvene a rh ite k tu re so tu vplivali u rad n i cerkveni odnosi in bi m orala n asta­ jati po> zahtevah p atriarh ata. O stale k u ltu rn e m anfestacije dom ačinov pa ka­ žejo močno povezanost s Koroško.1 4 Svete gore na B izeljskem so n a nasprotnem delu Slovenije in v bližini Zagreba.1 5 To obm očje je šele v času k ranjskih fevdalcev postalo del K ran j­ ske.1 6 V za nas zanim ivem obdobju od 9. do 11. stol. se je v k u ltu rn em življenju čutila bližina H rv ato v in M adžarov. D robne najdbe zgodnjesrednjeveških gro­ bov kažejo očitno povezanost z belobrdskim , zgodnjepanonskim in srednjepo- savskim prostorom . Ta definicija P. K orošec je glede na gradivo in analogijo prepričljiva,1 7 P. Korošec tudi ugotavlja, da je cerkev sv. Ju rija s pravokotnim tlorisom nastala v karolinškem obdobju. Podobno je s cerkvijo sv. M artina.1 8 Relief s cerkve sv. Ju rija bi bil lahko tu d i starejši, k a r je možno tu d i za cerkvi sami. Povezava obstoječih cerkvenih objektov na Svetih gorah in zgodnjesred­ njeveških grobišč še n i jasna, čeprav so grobovi okoli cerkva.1 9 Tudi m edse­ bojno d atiran je še n i jasno. 1 3 P o d atk e sem dobil od kolega A. V aliča, k u sto sa za arheologijo p ri G orenj­ skem m uzeju v K ra n ju in vodje izkopa­ v a n ja nek ro p o le okoli župne cerkve v K ran ju . 1 4 Lam icasti u h a n i in tu d i ostali p red m eti te r tu d i značilnosti pokopavanj a v obdobju k o ttla šk e k u ltu re so n a p ro sto ­ ru d an ašn je K o ro šk e in K ran jsk e v svo­ jih osnovnih p o te z a h skoraj popolnom a enake. 1 5 C itat o d o sed an jih izsledkih ra z ­ iskovanj n a S v e tih g o rah je pod opom bo 1. Svete gore so o d d a lje n e od Z agreba okoli 60 km . O d teg a je okoli 25 k m po dolini Sotle do n jen eg a izliv a v S avo v bližini D obove. M ožna je povezava tu d i po dolini K ra p in e p re k K um rovca. Obe povezavi sta lahki, k e r v o d ita po dolinah. 1 6 B. G rafen au er, Zgodovina slo ven ­ skega naroda 1 (1964) 140, 141, 159, 235. 1 7 P. K orošec, A rh . v e stn ik 20 (1969) 218. 1 8 L. c. 1 9 L. c. M ed zgodnjesrednjeveškim i spom eniki arh itek tu re in grobišč nismo om e­ n jali O toka p ri D obravi — freisinškega trg a G utenw erth, k er je visoko in poz­ no srednjeveški. K er poleg tega doslej še nismo ugotovili zgodnjesrednjeve- škega grobišča, nakazana m etoda n e pom aga do absolutne kronologije. V endar se nam zdi, da G utenw erth ne smerno prezreti, k er j e v istem historičnem am - b ientu kot S vete gore. Podobnost je tu d i v cerkvi s pravokotnim prezbiterijem , čeprav kronologija obeh lokacij še ni popolnom a jasna. O tok p ri Dobravi pa vsekakor dopolnjuje kulturno podobo področja med Posavsko krajino in Po­ savsko H rvaško. V erjetno Otok p ri D obravi predstavlja, čeprav brez grobišča, odločilen kronološki prispevek p ri d atiran ju zgornje časovne m eje zgodnje- srednjeveške a rh te k tu re s pravokotnim prezbiterijem . N a O toku sm o 1. 1969 o d k rili stav b o z ladjo velikosti 9,5 X 6,8 m, povezano s p rav o k o tn im p rezb iterijem , k atereg a z u n a n ja m era je 5X5m in n o tra n ja 4,4 X 3,3 m etra.2^ Zdi se, d a ra s t tako zarisan eg a ob jek ta ni organska, k e r se sim etrali lad je in p re z b ite rija n a u jem ata, tem več tv o rita top kot s tem enom v lad ji, k i je l m od­ d a lje n o d slopa. T u d i la d ja n i popolnom a sim etrična; severovzhodni vogal je širši od južnega. O ba e lem en ta sta lah k o posledica ločenega n a sta ja n ja in kasnejšega p o ­ vezo v an ja v e n o b jek t a li p a posledica slab e tehnike dela. S lednjo m ožnost m oram o resno u p o štev ati, k e r poznam o veliko o bjektov z n ep rav iln im tlorisom , ki so posle­ dica slabe te h n ik e dela. U gotovili sm o še, d a je v p ravokotni p rezb iterij vzidana p o l­ k ro žn a apsida, k i je b ila k asn eje p o ru šen a istočasno v vzhodnim zaključkom p re z ­ b iterija. Ta ug o to v itev n am kaže m ožnost, d a je po v g rad itv i po lk ro žn e apside še v e d ­ no sta la tu d i vzh o d n a stena p rav o k o tn eg a p rezb iterija. K tej d ru g i fazi, o b jek tu s polkrožno apsido, so d ita tu d i slopa oz. slavoločni obok. V obeh vzh o d n ih vogalih lad je sta p o d stav k a za m enzi stran sk ih o ltarjev , za k a te ra nism o m ogli ugotoviti časa postavitve. V v o g alih m ed m enzam a obeh stran sk ih o ltarjev te r m ed severno in južno steno la d je sta d v a okrogla p o d stav k a la d je s p rem erom a po 1 m in sta v k o p an a v ilovnato osnovo globje od 1 m. O ba s ta sta re jša od cerk v e in sta b ila pod hodno p o v r­ šino. N avedeno sta n je nam n a re k u je n asled n jo rekonstrukcijo. O krogla tem elja, m o r­ da steb ra, sk u p a j z obem a daljšim a zidovom a ladje, se n am v silju je ta k o t naj starejša in m o rd a isto časn a člena neke a h ite k tu re . V sekakor d rži dejstvo, d a sta oba okrogla tem elja s ta re jš a od d ru g ih ostankov a rh ite k tu re . Z atem sledi sta v b a s pravokotnim p rezb iterijem o rie n tira n a v sm eri V -Z. N asled n ja faza je tloris, k i ga zaključuje pol~ k ro žn a apsida. P o p ra v ilih ro m an sk e g ra d n je b i to zaporedje m o ralo b iti obratno. V p rid p rv eg a za p o re d ja govori arheološko sta n je in dejstvo, d a b i im ela polkrožna ap sid a izrisan a v celoti, podkvičasto obliko in n e bi b ila več rom anska. V endar še n ek teh n ičn i p o d atek , neodvisen od tipologije, p o trju je p rv o tezo. P ri o d k riv an ju p ro ­ sto ra vzhodno od prav o k o tn eg a p re z b ite rija smo n am reč ugotovili, d a leži ves p re z ­ b iterij n a m o č v irn a ti osnovi in da so m o rali k asn eje ob obeh z u n a n jih vogalih do­ g ra d iti k o n trafo re. D a so le -ti im eli fu n k cijo p o d p iran ja, p o ja sn ju je k o n tra fo r ob JV vogalu, k i leži n a m eh k ejši osnovi k o t SV vogal. JV je p o d p rt s k a r m ogočnim k ontraforom , k i m e ri 2 X 1,5 m in sega v globino 1,30 m . N asp ro tn i k o n trafo r p a je ozek in plitev. To dokazuje, da se je prav o k o tn i p rezbiterij pogrezal oz. pokal in ru šil in da je z a ra d i tega p rišlo do o b lik o v an ja novega p rezb iterija. Z ato postavljam o k o t delovno hipotezo, d o k ler štu d ijsk a o b rav n av a teg a pro b lem a še ni zaključena, p rv o tn o zaporedje. 2 0 2 0 V. Š rib ar, V arstvo spom enikov 13-14 (1968-69) 34 ss. P olkrožna apsida drugega prezb iterija je izrazito rom anska. S tem je dolo­ čen tudi čas om enjene korekture. Rom ansko cerkev so po vsej verjetnosti g ra­ dili v začetku 12. stol., ko je n a O toku že freisinški G utenw erth.2 1 Ta datum je seveda samo približna časovna m eja grad itv e druge cerkve, saj n a preureditev ni vplival sam o nov čas in sprem em ba stila, tem več predvsem tehnični razlogi. Zelo zanim ivo je dejstvo, da je pravokotni prezbiterij, verjetno predrom anski, obstajal do rom anike. S tem smo postavili tu d i gornjo časovno» m ejo te arh i­ tekture. Ta m eja je še dokaj nejasna, n i pa skoraj nobenega dvom a, da jo bodo raziskovanja n a O toku bel j determ inirala. Pomislek, da bi šlo za dve rom anski obliki prezbiterija, odpade, poleg drugih razlogov tud i zaradi izredno kratkega obstoja objekta s polkrožno apsido. P ri d atiran ju objekta s pravokotnim prez­ biterijem , ob hipotezi, da je starejši, lahko pridem o do točnejšega kronološkega podatka o njegovi spodnji časovni m eji. Izkopavanje je pokazalo, da je pod prezbiterijem zasu ta strojarska jam a, v k ateri je poleg kosov u sn ja in žlindre tudi keram ika z značilnostm i različne tehnologije dela. O blika in dekoracija je še zgodnjesrednjeveška, vendar že lahko opazimo elem ente bolj dovršenega lončarskega v reten a, k a r je značilno za prehodno dobo iz zgodnjega v visoki srednji vek. Z ozirom na obsežno strojarsko in železarsko dejavnost bomo lahko ta čas opredelili s proučevanjem historičnih virov. O bravnava objekta s pravo­ kotnim p rezbiterijem na Otoku pri D obravi nam je pokazala, da se je tak tloris že v ečkrat pojavil in je naš prim er v erjetn o najpoznejša novogradnja. Č eprav nam ni znana nobena letnica v zvezi s cerkveno stavbo na O toku, kljub tem u prispeva k tipološki preglednici naše zgodnjesrednjeveške arh itek tu re in k problem atiki, k i smo jo načeli p ri Svetih gorah na Bizeljskem . E n k ratn i prispevek je dalo tud i sistem atsko arheološko izkopavanje na B lejskem otoku.2 2 Obsega prostor znotraj cerkve in na baročni ploščadi severno in vzhodno od cerkve te r 20 m južno od cerkve. S tem smo izkopali kompleks, ki ga je obsegala površina rom anske otoške cerkve. R aziskovanja lahko strnem o v naslednje ugotovitve: M arijino cerkev lahko razčlenim o v štiri stavbne faze. D anašnja baročna izhaja » iz gotske, k a te ri so predelali triosm inski prezbiterij v pravokotnega, povečali ozirom a dodali zakristijo te r lopo, kasneje pa še obe stranski kapeli. G otska stavba je nastala z oženjem troladijske rom anske bazi­ like, ki je vezana n a dvoladijsko baziliko, iz k atere je n astala z dodajanjem južne ladje. Z adnje štiri stavbne faze smo razdelili v dve osnovni fazi: dvoladij- ska-troladijska, gotsko-baročna. D voladijska je v tem zaporedju najstarejša in osnova za naslednje stavbe. Toda prostor, usm eritev in širina dvoladijske stav­ be je bila pogojena s starejšo enoladijsko kapelico s polkrožno apsido, ki po svoji velikosti p o k riv a le slabo polovico južne ladje p ri dvoladijski stavbi. R az­ m erje dolžin m ed obem a zadnjim a je 1 :2. Tudi ta stavba je, sicer zidana, ve­ zana v celoto n a starejšo stavbo, ki je im ela zidano podkvičasto apsido in le­ seno k o n strukcijo ladje. K er nas ne zanim a celoten potek stavbne zgodovine, (m orali bi n am reč obravnavati še neko stavbo, ki je stala na tem prostoru v 2 1 I. P irkovič, K topologiji freisin - ških posesti n a D olenjskem , K ro n ika 9 (1961) 176. F. G estrin , R azstava »Zgodnji sre d n ji v ek S lovenije«, L ju b lja n a 1971, 29 (ciklostirani v o d n ik po razstavi, ki jo je pod g o rn jim naslovom p ostavil N arodni m uzej v L ju b lja n i v svojem razstavišču »A rkade« v času od 1. do» 30. IV. 1971). 2 2 V. Š rib ar, O tok (rk. oris zgodovi­ ne, L ju b lja n a 1971) s c ita ti o sta re jši li­ te ra tu ri. krajšem časovnem presledku med obem a m anjšim a stavbam a in veliko leseno konstrukcijo, ki je stala tu pred stavbo s podkvičasto apsido), bomo obravnavali samo zadnje tr i stavbe: veliko dvoladijsko, malo zidano kapelico s polkrožno ap­ sido in kapelo z leseno konstrukcijo ladje in zidano podkvičasto apsido. Če ome­ nim o še, da je bilo v času obeh kapelic na Otoku grobišče s 124 grobovi, je jas­ no, da iz te situacije izhaja problem atika in m orebitne rešitve, ki nas zanimajo. Dano zaporedje stav b poskušamo tu d i časovno opredeliti. V iri nam dokazujejo, da je bila tro lad ijsk a rom anska bazilika dokončno oblikovana 1 . 1185.2 3 Zato bi si upali postaviti dvoladijsko cerkev v pozno 11. ali v začetek 12. stol., ko brixenSki škofje dobijo v fevd blejsko posest.2 4 Časovni razpon za nastanek te stavbe je največ 50 let z ozirom n a okvirne m eje, ki smo jih postavili. Vse do dograditve dvoladijske stavbe je funkcionirala m ala zidana kapelica s pol­ krožno apsido. G ornja časovna m eja obstoja kapelice je torej 2. pol. 11. ali za­ četek 12. stol. O staja nepojasnjen čas nastanka in n ehanja kapele z leseno ladjo. To je bilo verjetno v 9. ali 10 stol. Tudi datum n astanka prve kapele ni popolnom a jasen, vendar ga lahko postavim o v konec 8. ali zač. 9. stol. V praša­ nje časa postavitve prve in druge kapele, bo verjetno rešljivo s podrobno anali­ zo grobišča in pridevkov v grobovih. K ottlaškodobno grobišče na Blejskem otoku kaže zelo- razgibano in neenotno podobo. Grobišče delimo na p et večjih pokopa­ liških skupin. P rv a skupina grobov je severno od baročne cerkve. Šteje približno 60 grobov in p okriva ves prostor na SZ delu baročne ploščadi te r sega v bližino severnega zidu m ale zidane kapele s polkrožno apsido. Grobovi so razporejeni v šestih nepnavilnih vrstah v sm eri V-Z. Grobne jam e so vkopane v živo skalo. V tej skupini je bilo več pridevkov. D ruga je na prostoru današnje lope. Gro­ bovi so skoraj v eni vrsti, nek ateri s trem i kasnejšim i pokopi. Grobovi te skupine so sk o raj l m nižje od grobov v prvi skupini in jih sam o zaradi tega ločimo v posebno skupino. Po usm erjenosti in prostoru pa bi jih lahko oprede­ lili v prvo skupino. G robovi te skupine segajo proti V le do zahodnega zidu troladijske rom anske bazilike, ki se delno ujem a z zahodnim zidom m ale kapele. Število n ajdb v tej skupini je bilo m anjše in tu d i pridevki so bili skrom nejši. L okacija in odnos do zidane kapele opredeljuje te grobove v čas d ru ­ ge kapele. T re tja skupina grobov je v naravni k o tanji SV in V od prvih dveh kapel. G robovi so razporejeni od baročne ograje severno od velike zakristije do SV dela baročnega prezbiterija. O hranjenih je približno 10 grobov. Raziskali smo jih lahko le pet. Odnos te skupine do prvih dveh ni mogoče ugotoviti. Povezovanje z ostalim i grobnim i skupinam i nam omogočajo le najdbe. V četrto skupino sodijo grobovi znotraj cerkve v JV vogalu ladje, v m ali zakristiji te r v vogalu med južno steno ladje in vzhodno steno stranske kapele. Vse grobne ja ­ me so vkopane v živo skalo. So brez najdb, vendar z jasno povezavo' s prvim a kapelam a. V to skupino smo šteli tu d i grob št. 72, ki je bil tesno ob južnem delu loka prve kapele, katerega prerašča apsida druge kapele. Odnos te grobne jam e do drugih je popolnom a jasen. Jam a je bila, izkopana v času p rv e kapele. Zdi se nam , da sodijo vsi grobovi četrte skupine v ta čas. Tudi v tej skupini je bilo približno deset grobov, vendar smo lahko obdelali le osem skeletov. Najdbe so bile sam o v starejšem zasipnem g radivu v grobni jam i št. 72. V peti skupini so ostali grobovi znotraj ladje in prezbiterija. T rije od teh so poznosrednjeveški. 23 L. S an tifaller, U rku n d en der b rixen er H och-A rchive (In n sb ru ck 1929) 54. Zelo pom em bna je grobna jam a št. 67, ki je bila tesno ob južni steni obeh prvih kapel. G lede n a pokop1 št. 72 bi se upali trd iti, da sodi tudi jam a 67 v čas prve kapele. Iz analize posam eznih grobnih skupin se vidi, da niso istočasne, oz., da so nastajale sukcesivno in da vseh grobnih skupin ne moremo povezovati z arh i­ tekturo. K ar se tiče odnosa do a rh ite k tu re ugotavljam o, da grobovi iz skupine štiri zanesljivo sodijo v čas prve kapele, skupina dve pa že v čas druge kapele. Grobovi skupine ena so teoretično obstajali še v času druge kapele, lahko pa so začeli n astajati tu d i že v času p rv e kapele. Po pridevkih sodeč sodi skupina ena v časovni razpon obeh kapel. Toda p ri tej skupini ni treb a izključiti možnosti, da je n astajala že v času pred prvo kapelo. Tej možnosti v p rid govori grupi­ ran je grobov, ki se ni oziralo n a stavbo in se zdi, da šele skupina dve predstav­ lja. povezovanje grobišča ob SZ in Z koncu od cerkve s prostorom , k jer je stala druga kapela. Ni treb a izključiti tud i možnosti, da je obstoj grobov v skupini ena pogojil n astan ek in lokacijo prve kapele na Otoku. Tej tezi nasprotuje de­ lom a le dejstvo, da zadnji grobovi v skupini ena sežejo le do S zidu prve in druge kapele. B rez nadaljnjega pa je zanesljivo, da so grobovi iz skupine ena nastali že v času po' prvi in da tra ja jo tu d i ves čas druge kapele in šele tedai, ko zm anjka tu prostora, začne n astajati skupina dve. Odnos 3. skupine grobov do obeh prv ih kapel ne m orem o določiti. Vse dosedanje izv ajan je o grobnih skupinah na Otoku lahko strnem o v ugotovitev, da so grupe 1, 2, 4, 5 vezane neposredno ali posredno na obe p rv i kapeli, da so grobovi iz skup in ena in dve iz časa druge cerkve, večji del grobov iz skupine ena, štiri in m o rd a tu d i pet iz časa p rv e kapele in da grobovi skupine tri niso povezani z obem a kapelam a, oziroma, da so tud i tukaj pokopavali v času ene od kapel, najbrž druge, k a r sklepam o iz dejstva, da se širjen je te skupine konča približno 3 m od SV loka apside, k er na vm esnem praznem prostoru, ki je bil izredno strm , n i bilo mogoče pokopavati. Z dosedanjo obravnavo posameznih grobnih skupin sm o ugotovili, da skupine ena, štiri in verjetno pet nastajajo istočasno oz. že v času prve kapele, d a je skupina dve m lajša, k er je očitno, da je nastala ob Z steni šele druge kapele in da so grobovi iz skupine tr i po pridevkih sodeč tu d i najbrž iz m lajše faze. Najbolj bogati z najdbam i so grobovi iz prve skupine in glede na slednje bi lahko ugotovili relativ n i časovni odnos grobnih skupin m ed seboj. Predno začnem o s časovnim opredeljevanjem , ki nam g a dajejo najdbe, si m oram o postaviti vprašanje, zakaj pokopavanje po skupinah in ne strnjeno grobišče okoli cerkve. To nas ne zanim a samo kot po­ jav, tem več kot problem , ki je delom a povezan z našim i kronološkim i vprašanji. Eden od razlogov za to je neugoden teren, ki zaradi velikih višinskih razlik onemogoča k o ntinuirano pokopavanje, še posebno m ed skupinam i ena in dve ter ena in tri. U gotoviti m oramo, da bi bili možni ko n tin u iran i pokopi med skupinam a dve in štiri, te r da bi si pokopi v skupini tr i in štiri lahko bili bližji. Z ozirom n a istočasnost skupine ena in štiri se jasno vsiljuje dejstvo, da je pokopavanje v skupinah hoteno in da do povezovanja grobnih skupin med seboj n i prišlo, k e r na Otoku niso več pokopavali zaradi n astan k a novega ob­ veznega pokopališča okoli p ra fa m e cerkve. K ronološki razpon najdb iz grobov na O toku p red stav lja istočasno tu d i razpon obeh kapel. Ta teza velja tu d i v slučaju, če so n ek ateri grobovi v skupini ena n astali v času p red prvo kapelo, k ar je teoretično možno, vendar časovna razlika m ed prvim i pokopi in časom nastan k a cerkve n e m ore b iti prevelika. Časovno razliko v nastanku bi m oral pokazati odnos m ed starejšim i grobovi v skupini ena in v skupini štiri, ki nastanejo ob p rv i kapeli Z d o sed an jo an alizo sm o dokaj jasn o ugotovili odnos grobnih skupin m ed seboj in n jih o v odnos do obeh stavb, to rej je v p ra ša n je le kronologija d ro b n ih najdb, da b i s tem p o stal ja s e n tu d i čas n a sta n k a p rv e in d ruge kapele. K ot sm o že uvodom a ugotovili, je kronološko v p ra š a n je drobnega g ra d iv a zelo težko rešev ati sam o po k rite rijih ene nekropole. D o tra jn e jš ih rešitev n a te m področju je m ožno p riti le s kom pleksnim p ro u čev an jem vsega gradiva, k i povezuje ves kottlaškodobni k u ltu rn i prostor. V to v rsto n a jd b v se k a k o r sodijo lu n ičasti u h a n i in broše. A naliza te h predm etov, horizon­ taln a in v e rtik a ln a s tra tig ra fija n a n jih o v i osnovi te r ab so lu tn i kronološki podatki, k i sled ijo iz n jih o v e analize, so lah k o edina osnova za absolutno kronološko op red e­ litev posam eznih grobišč. K er so ta k i p red m eti osnovna oblika n a vseh grobiščih, bo ­ m o s te m dobili tu d i kronologijo v seh grobišč in tu d i grobišča n a B lejskem otoku. Iz odnosa, k i sledi iz posam eznih sk u p in do obeh k ap el pa bo izh ajal tu d i odgovor n a v p ra š a n ja n jih o v e kronologije. T a v p ra š a n ja bodo k m alu p o jasn jen a, k e r je že gotov k atalo g g ro b n ih celot z u h an i in brošam i iz vsega ko ttlašk eg a prostora. V tek u je tu d i n jih o v a štu d ijsk a obravnava. R ešena kronološka v p ra ša n ja za drobni arh eo ­ loški m a te ria l in a rh ite k tu ro z B lejskega otoka nam bodo dala k lju č za razu m ev an je istih pro b lem o v n a ostalih grobiščih in m o reb itn ih cerk v ah teg a časa n a G orenjskem in delom a tu d i drugod. T a raz m išlja n je p ri S vetih gorah, n a O toku p ri D obravi in B lejsk em o toku bom o zaključili s prik azo m situacije v B a tu ja h v V ipavski dolini. N a cerkvico sv. Ju rija je opozoril E. Cevc v svoji štu d iji o predrom anski pletenini z B atu j.2 5 To sta »Možinova« in »Lipovževa« plošča, ki izvirata najbrž iz konca 10. ali 11. stol. Okoli cerkvice sv. Ju rija, kateri je E. Cevc pripisal obe plošči, predvideva izročilo tu d i grobišče. Izkopavanja na tem prostoru, ki sta jih vodila N arodni m uzej iz L jubljane in G oriški muzej iz Nove Gorice, so začela 1 . 1967. Po dosedanjih izsledkih lahko trdim o, da gre za lokalno varianto kottlaške k u ltu re, v kateri opažamo na grobnih predm etih tud i vpliv Istre in F urlanije.2 6 Sodeč po situaciji iz izkopavanj v 1. 1969 in 1970 gre za pokop okoli nekega objekta, za katerega domnevamo, da je cerkev sv. Ju rija. K er grobišče še n i izkopano in najdbe še niso ovrednotene, ne m orem o govoriti o bližnjem odnosu med cerkvijo in grobiščem. Poročila dosedanjih izkopavanj nam v n ajd b ah kažejo širok časovni razpon, ki sega od pojava kovanega luni- častega uh an a in preprostih oblik obsenčnih obročkov pa do okrogle broše z vloženim b arv n im emajlom, na k a te ri je upodobljen »agnus dei«. Teoretično je to časovni razpon od konca 8. do p rv e polovice 11. stol. Če bi nastanek gro­ bišča v B atu jah povezovali z nastankom cerkve, oslanjaje se na oba zgoraj om enjena d ek o rativ n a elem enta kam nite opreme, sta cerkev in grobišče poz­ nega datum a in bi bile zgodnejše oblike zelo zapoznele. To je malo verjetno in sta le dve m ožnosti: da so om enjeni kam niti elem enti p rišli pozneje v cer­ kev ali pa da je del grobišča starejši. 2 4 F . G ornik, B led v fevd a ln i dobi 2 6 D. S voljšak, G oriška srečanja 12 (B led 1967) 136. (1968) 20—25. 2 4 E. Cevc, A rh . v e stn ik 1 (1950) 136. To je tud i bolj verjetno, k e r je po dosedanji podobi grobišča njegov večji del Z od stavbe na grobišču, zato tu d i domnevamo, da je ta del starejši. Ne oziraje se na tren u tn o stanje in m ožnosti vrednotenja je grobišče v B atujah edino razen grobišča na B lejskem otoku, ki je bilo izkopano sistem atsko. Tudi datacija b atujske cerkve s proučevanjem grobnih najdb, bo m ožna šele tedaj, ko bomo im eli v celoti ovrednoteno kottlaško m aterialn a k u ltu ro (broše in uhane, o k aterih smo govorili že p ri Bledu). V B atujah nam k o ristita še om e­ njeni dekorativni plošči. Ob njihovi podrobni analizi, ki še n i končana, bomo za cerkev sv. Ju rija , če sta obe plošči iz te cerkve, dobili dva kronološka po­ datka, in sicer čas postav ljan ja arhitektonskih elem entov s pletenino in d ata­ cijo grobišč z najdbam i. To zanesljivo p o trju je čas, v k aterem je cerkev že stala. Po zaključenem izkopavanju grobov in arh itek tu re v B atujah, ko bomo lahko v celoti ocenili to najdbo, bodo rezu ltati izhodišče za oblikovanje pred­ stav o lokalnih razm erah v Vipavski dolini in na K rasu v zgodnjem srednjem veku. S K L E PN A BESED A K ronologija cerk v a in k o ttlašk o d o b n ih grobišč v S loveniji sodi m ed ključne, še nerešene pro b lem e zgodnjega sred n jeg a veka. G lede n a vlogo zgodnjesrednjeveške arheologije za ra z u m e v a n je k u ltu rn e in o blikovalne m oči n a ro d a se m oram o nem udo­ m a lo titi re še v a n ja om enjenih problem ov. V m etodologiji razisk o v an ja bom o n a re ­ dili še e n k o ra k n a p re j in ugotovili po d ro b n o sti o procesu ob lik o v an ja zavesti o p ri­ p ad n o sti k p o seb n i e tn ič n i skupini. D obili bom o odgovor, k ak o in zakaj form iram o v o k v iru k a ro lin šk e države svojo; k u ltu rn o skupino in v k ak šn em odnosu je b ila ta do o stalih slo v an sk ih in neslovanskih sosedov v karo lin šk i državi. V sv o jih iz v a ja n jih nism o rešili problem ov, am pak sam o n a k a z a li njihovo reši­ tev. Iz te g a b i la h k o n are d ili znanstveno raziskovalni in štu d ijsk i p ro g ram : 1. o b jav a izk o p an eg a in doslej n eo b jav ljen eg a gradiva, 2. n a d a lje v a n je izkopavanj n a k o ttlašk ih grobiščih s cerkvijo ali b rez nje, 3. m o n o g rafsk a obdelava u h an o v in b roš po grobnih celotah, 4. k a rtira n je posam eznih n ajd b n a grobiščih te r povezovanje grobišč m ed seboj (v ertik a ln a in h o riz o n ta ln a stratig rafija), 5. p ovezovanje z av strijskim i, h rv ašk im i, ita lija n sk im i in m ad žarsk im i a rh e o ­ logi, ki se u k v a rja jo z zgodnjim sre d n jim vekom , da bi pospešili sk upno proučevanje k o ttlašk eg a k u ltu rn e g a kroga. A naliza, k i sm o jo p rip rav ili, je p risp ev ek h k a rti ra z širje n o sti posam eznih stav b ­ n ih tipov, k i so v p liv ali tu d i n a o b lik o v an je in razširjen o st posam eznih oblik ro ­ m an sk e a rh ite k tu re . K olikor bodo ta ra z g la b lja n ja p risp ev ala vsaj k d elnem u u re sn ič e v a n ju om enje­ nega delovnega pro g ram a, je s tem ta sestav ek že dosegel svoj nam en. Z u r D atierung der frü h m itte la lte rlic h e n K irch en a rch itektu r in Slow enien Im K ö ttla c h e r K u ltu rra u m k e n n e n w ir aus d er Z eit vom 9. bis zum 11. Jh. eine größere A n zah l von K irch en b au ten , d ie w ir in zw ei typologische G ruppen e in ­ teilen: a) m it h a lb ru n d e r Apsis, b) m it rech teck ig em P resb y teriu m . Die ersten b efin d en sich h au p tsäch lich im R aum des P a tria rc h a te von A quileia, die zw eiten a b e r nö rd lich d er D rav a (D rau), im V erw altungsbereich des S alzburger B istum s.1 D ie A nlage d e r F u n d am en te beid er K irch entypen w ird in die Z eit vom B eginn des 9. o d e r vom E nde des 8. Jh . bis zur ersten H älfte des 11. Jh . gesetzt. In d ieser A b h an d lu n g in teressiert uns die M öglichkeit d e r ab so lu ten D atierung n u r einiger O bjekte, d a w ir d ad u rch ein u n g efäh res B ild d e r V erb reitu n g des C h risten ­ tum s in S low enien im frü h en M ittelalter erh alten w ürden. F ü r einige K irchen in K ä rn te n ist d ie Z eit ih re r E rrich tu n g bzw . ih rer E inw eihung b ek an n t, bei anderen finden sich stein ern e , m it F lech to rn am en tik verzierte K irchenglieder, fü r w elche w ir ü b er ein en schon au sg earb eiteten Z eitrah m en verfügen.5 In n e rh a lb d e r G renzen der S ozialistischen R ep u b lik Slow enien v e rh ä lt es sich a b e r anders. E instw eilen gibt es noch k ein e h isto risch en oder arhäologischen Q uellen, m it deren H ilfe unsere frü h m it­ telalterlich en K irc h e n d a tie rt w erd en könnten. G lücklicherw eise befin d en sich um einige von ih n e n K ö ttlach er G räb erfeld er m it reichen B eigaben, die aus derselben Z eit stam m en. D ennoch sind w ir bish er noch n ich t zu engeren Z eitgrenzen gelangt. D es­ h alb h ab en w ir beim Z en tru m fü r frü h m itte la lte rlic h e u n d altslaw isch e Studien am N arodni m uzej (N ationalm useum ) m it dem Sam m eln vo n G rab ein h eiten aus dem K ö t­ tlach er R aum begonnen, die als B eigaben H albm ond-O hrringe o d er ru n d e F ibeln e n t­ hielten. D iese Ü b ersich t soll fü r die einzelnen R egionen eine h o rizo n tale und v e rti­ kale S tra tig ra p h ie erm öglichen sow ie die G rundlage fü r die B eu rteilu n g der B ezie­ h u n g en zw ischen d en einzelnen G ebieten schaffen, u n d die B asis fü r eine absolute D atieru n g u n s e re r K irchen u n d G rä b erfeld er bieten. A us diesem B lickfeld hab en w ir d re i K irch en o b jek te b e tra c h te t; d as G räberfeld m it K irch e u m die heutige P fa rrk irc h e in K ra n j, das G räb erfeld sam t K irche in B atu je im V ip av atal1 4 sow ie das G rä b erfeld m it den zw ei K irch en in den Svete gore in B izeljsko.1 7 Diese d rei O b jek te b efin d en sich in d rei unterschiedlichen, vo n ein an d er ziem lich en tfern ten R egionen. Z u sam m en m it d er K irche u n d dem G räb erfeld in K ra n j hab en w ir auch das G räb erfeld m it K irche au f d er B le d -In se l behandelt, m it dem K om plex der Svete gore a b e r noch die K irche m it dem rech teck ig en P resb y teriu m a u f O tok bei D obrava. W ir sin d zu folg en d en Schlüssen gelangt: U nsere g rö ß te u n d bisher reichste K ö ttlach er N ekropole e rs tre c k t sich um die P fa rrk irc h e in K ra n j. In den A k tio n en von 1953 bis 1971 sind u n g e fä h r 1000 G räber ausgehoben w orden. D ie E n tw icklung d er N ekropole k a n n vom sp äten 8. Jh . d urch das ganze M itte la lte r h in d u rch bis z u r Josephinischen R eform v erfo lg t w erden. D as W achsen d er N ekropole w ird noch besonders d urch die K a rtie ru n g d e r E inzelfunde gezeigt. A llerd in g s sin d bei d e r E rb au u n g d e r K irsche einige G rä b e r z erstö rt w orden; die M öglichkeiten zu Forschungen im In n eren sind gering, d ie Forschungen a n ­ läßlich d e r A rb e ite n fü r die A nlage ein e r Z entralheizung h a b e n erw iesen, daß ein b estim m ter R au m keine G räb er en th ä lt. D adurch w ird die A n sich t bestätigt, daß das G räb erfeld u m die K irche h eru m en tstan d en ist. D as V ipava tal, w o sich B a tu je b efin d et, ist w eit gegen Ita lie n u n d Istrie n geöffnet; d o rt sin d am M aterial E inflüsse b eid er R egionen zu erw arten . Die S vete G ore in B izeljsko erh eb en sich im entgegengesetzten T eil Slow eniens un d in d e r N ähe vo n Zagreb, e rs t im M itte la lte r ist das G ebiet ein T eil von K ra in gew orden. Im Z e itra u m vom 9. bis zum 11. Jh . m achte sich im k u ltu rellen L eben die N ähe d e r K ro a te n u n d der U n g arn fü h lb a r. Die K lein fu n d e d e r frü h m itte la lte r­ lichen G räb er zeigen eine sich tb are V erb u n d en h eit m it dem R a u m von Belo B rdo un d d em m ittle re n P osavje (Savegebiet). P. K orošec ste llt fest, d aß die K irche des Hl. J u r ij (Georg) m it ih rem rech teck ig en G ru n d riß in d e r K aro lin g erzeit entstanden ist. Ä hnlich v e rh ä lt es sich m it d e r K irch e des Hl. M artin. D er Z usam m enhang der besteh en d en K irch en o b jek te au f den S v ete G ore m it den frü h m itte la lte rlic h e n G rä­ b erfeld ern ist n o ch n ic h t erhellt, obw ohl die G räb erfeld er um d ie K irch e liegen. O tok bei D o b rav a (der F reisin g er M ark tfleck en G u ten w erth ) ist im sel­ ben h isto risch en A m biente w ie die S v ete G ore. E ine Ä h n lich k eit b esteh t auch in d er K irch e m it rechteckigem P resb y teriu m , w enn auch die C hronologie beid er L okationen n ic h t ganz k la r ist. Die h a lb ru n d e A psis des zw eiten P resb y teriu m s ist au sg ep räg t rom anisch , au s dem B eginn des 12. Ja h rh u n d e rts. S e h r in te re ssa n t ist die T atsache, d a ß das rechteckige P re sb y te riu m bis zu r R om anik bestan d . D ie A us­ g rab u n g h a t erw iesen, daß u n te r dem P re sb y te riu m eine zugesch ü ttete G erbergrube ist, in d e r a u ß e r L ederstücken u n d S ch lack e auch K eram ik g efu n d en w orden ist. F orm u n d D ek o ratio n d e r K eram ik sin d noch frü h m ittelalterlich , die V erw endung eines schon m e h r v ervollkom m neten T yps d e r T öpferscheibe w eist a b e r auch auf die Ü bergangszeit aus dem frü h e n ins h o h e M ittelalter hin. D ie B led -In sel. D ie M arienkirche k ö n n en w ir in v ie r B au p h asen aufgliedern. Die heu tig e b a ro c k e ist aus der gotischen hervorgegangen, deren D rei-A ch tel-P resb y - te riu m in ein rech teck ig es um g ew an d elt w o rd en ist. Die S ak ristei sow ie die V o rk ir­ che w u rd e n v e rg rö ß e rt bzw . hinzugefügt, sp ä te r auch noch beide S eitenkapellen. D er gotische B au e n ts ta n d d u rch V erengung d e r dreischiffigen rom an isch en B asilika, die an die zw eischiffige B asilika gebunden ist, aus d er sie d u rch H inzufügung des S üd­ schiffes e n ts ta n d e n ist. R aum , O rien tieru n g u n d B reite des zw eischiffigen B aues w a re n d u rch d ie ä lte re kleine einschiffige K apelle m it h a lb ru n d e r A psis bedingt, d eren G röße n u r die k lein ere H älfte des Südschiffes des zw eischiffigen B aues au s­ füllt. A uch dieses G ebäude, zw ar gem auert, ist in G änze an d en ä lte re n B au g eb u n ­ den, d e r eine g e m a u e rte hufeisenförm ige A psis u n d eine H o lzk o n stru k tio n des S chif­ fes aufw ies. Z u r Z eit d ieser k lein en K ap ellen w a r auf d e r Insel ein G räb erfeld m it 124 G räb ern . D ie Q uellen belegen, daß die dreischiffige ro m an isch e B asilika ihre endgültige F o rm im J a h r 1185 erhielt, folglich ist es erlau b t, die zw eischiffige K irche ins sp äte 11. o d e r a n den B eginn des 12. Jh . zu setzen. H in bis z u r E rric h tu n g des zw eischiffigen G ebäudes fu n k tio n ierte die kleine gem au erte K ap elle m it h alb ru n d er Apsis. D ie o b ere Z eitgrenze d ieser K ap elle ist also die zw eite H älfte des 11. oder d e r B eginn d es 12. Ja h rh u n d e rts. U n g ek lärt b leib t die Z eit d e r E n tsteh u n g u n d des E ndes d e r K ap elle m it dem H olzschiff. D as w a r w ah rsch ein lich im 9. oder 10. J a h r ­ h u n d ert. Die F ra g e d e r E rrich tu n g d e r e rste n u n d der zw eiten K ap elle w ird w a h r­ scheinlich d u rc h d ie eingehende A nalyse d e r G räb erfeld er u n d d e r B eigaben gelöst w erden können, die aus d er K ö ttla c h e r-Z e it stam m en, die G rä b e r a b e r sind in fünf G ru p p en an g eo rd n et. A us d er A nalyse d e r einzelnen G ru p p en ist ersichtlich, daß sie sich sukzessiv re ih te n und d aß m an n ic h t alle m it d er A rc h ite k tu r in Z usam m en­ hang b rin g en k an n . In u n se re r E rö rte ru n g h ab en w ir d ie Problem e n ich t gelöst, so n d ern ihre L ösung n u r an g ed eu tet. D arau s k ö n n te m an e in w issenschaftliches F o rsch u n g s- un d S tudien­ p ro g ram m zu sam m en stellen : 1. V erö ffen tlich u n g des au sg eg rab en en und b ish er nich t p u b lizierten M aterials 2. F o rtsetzu n g d er A u sgrabungen au f den K ö ttlach er G räb erfeld ern m it oder ohne K irch e 3. m o nographische B earb eitu n g d e r O hrringe u n d F ibeln n ach den G rabein­ h eiten 4. K a rtie ru n g d e r E inzelfunde in den G räb erfeld ern un d V erb in d u n g d er G räb er­ feld er m ite in a n d e r (vertikale u n d h o rizo n tale S tratigraphie) 5. A n k n ü p fu n g von V erbindungen m it österreichischen, kro atisch en , italienischen un d u n g a risc h e n A rchäologen, die sich m it dem frü h en M ittelalter befassen, u m so die gem einsam e E rfo rsch u n g des K ö ttlach er K u ltu rk reises zu fö rd ern .