448
Književnost.
podobe, to so portreti po naravi, katere podaja Rais v svojih spisih; iz njih diše čista narava kraja, iz katerega so vzete. Rais sam jih je imenoval „horske kofenv". Čitatelj se kar zaljubi v ta gorski kraj in v njegove prebivalce! Poln občudovanja pa tudi gleda tiste, ki so temu gorskemu ljudstvu v svojem poklicu kot duhovniki ali učitelji posvetili   svoje   življenje in ž njim   —   da
prevajajo češki prelagatelji z marljivo roko najrazličnejše književne proizvode. Koliko se tu izgubi fizičnega dela, koliko časa in denarja! Dejstvo je, da je češki bravec samo zbegan zaradi Čezmerne plodovitosti češkega tiska, da ne ve, kam naj se obrne in kaj naj si izvoli. Senzacijske stvari najmodernejših" pa so vendarle bravce razočarale popolnoma, tako da pametnejši čitatelji nečitajo ničesar ali
Siroti.
tako rečem — skup zrastli. Raisovi spisi imajo veliko umetniško ceno in so zdravo berilo za vse. Koliko se je v poslednji dobi izdalo na Češkem knjig! Ali kako malo je dobrih, v resnici dobrih! Človek bi jih lahko na prstih seštel. Vse drugo je berilo za lačne bravce, ki nič ne mislijo in se boje misli. Samo kratkočasiti se hočejo in nič več. Da,  domaČa produkcija niti ne zadoščuje. Iz tujine
pa Čitajo stare pisatelje. Zdi se, da se je nekaka bolezen lotila češkega slovstva, bolezen epidemična, ki so jo zanesli iz tujine na Češko in Čehom umetno vcepili. A sedaj je vendar nastal preobrat na bolje. Zrak se Čisti, ugasla imena starih pisateljev začenjajo zopet žareti. Dal Bog, da bi to imelo kaj  uspeha!                                           Fr. Štingl.