Številka 170 Tečaj XXX. V Ish&J& vi&kl d&a. -"■'"i ob aeaeiian m praznikih od 5. on. ob ponedeljkih ob t. an nutraj. 'Hial^ir it* »like «e pnw:aj«io po 3 novi. 16 stotinki • miiocih tnrmrarnan t Trstu m otoiici. Ljubljani, Gorici, O i|L Krat u. Mariboru. OIotcu. Idriji. >t- i^etru, Sežani. Sabrežini. Novemmestu itd. ta aaro be sprejema uprava iista -Edinost", nllen *Urwie Gajatti it. tt. - l radne are m> ođ 2. pop. da 1. ftftfr. — Cene ocia*om 16 at na vrsto petit; poslanice, »mrccice. javne zanvaie m domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Itev. 11*7. Mlitičiega iruitva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč t S&rofinlnt sn&ia za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez dopoalane naročnine ee uprava ne ozira. Vri dopiBi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uoravo iista UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl 18. O'arodni dom.> ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilničnl račun št. 652.841. Vrlina 112) ^kraippm Vztnkil ve*to° Potopa!. Negovn delovne je sovražoic, vendar ne ra .re vzgajati našega kopnem. Ni izključeno, da bodo { Japonci fMcl "" T£lURU.}biio v ^g-Mj, e u*tavo trr j« meriio otr.ka, aer mu je povsem ptuj in ma ne tekom te operacije iz gori rečene črte v I Brzojavne vesti). Z bojišča. LONDON" 21. »Daiiv Telegraf h« po-zr:a z Tok ja : Japonci procicajo nepretie ma imi^cvi no ; ruska armada je na obeh ar:I h ob k.o« jene. Japonci imajo nnd pol m; . joaa vojakov na bojišču. Bojne operac je so pričel« dne maja. Bitka v Koreji MAf>e delovni za t lagi rcr->a — duša!! Takemu vzgoje vatel" sj, Koreji proti Vladivostoku Bkusali izpadati njo obeh narodov. Zakonski načrt, ki je popolnoma nezuace razmere, v katerih živi proti ruBkemu lsvemu boku in hrbtu v predložen državnemu zboru, nima namena, 1 naše ljudstvo, absolutro nepoznan mu je j Mandžuriji preko krajev Muzan—Kejgan da bi z naeilnimi sredstvi odgovarjal za kri- torej tisti millieu, v katerem je rastel povirio, storjeno od Norvežke. Unija ni vredna varjeni mu otrok iz zibeli gori. . ! žrtav, ki 6i jih provzročila casilna sredstva. ; Slovenskih šol nam nočejo dati. Olre-Xa Švedsko bi bila male vrednosti zveza, h kajo nam jih s tako trdovratnoetjo in zagri-kateri bi bila Norvežka na ta način pris- ženoBtjo, kakor da bs svojo aabtsvo po ljana. "»vedski nared naj vodi duh miru ta j p ametno urejeni šoli za naše otroke na-razuma. Big naj mu da moč in slogo, da j merujemo kakov grozen atentat na človeško zadobi v svojih mejah ono, kar je z razru- i družbo... Naša šola družbe bv. Cirila in šenjem unije izgubil. j Metodija pa je le mala kaplja leka na ve- liko in široko rano... Slovenskih šol nimamo O naši šolski mizeriji in1 — otrok p* mora hoditi v Nc 8ili ga | j. i v to Bamo nujna, neizogibna potreba, ampak njenin posieaican. 'tudi Eakon K„ mora eabHjati v šoio — (Jftepk.» II. Poglejmo Slovenca na naših tržaških tkh! V kolikor imamo tu narodnega gibanja, žive mora v italijansko ali nemško. Kakov je učni načrt, kakov je vzgojevalni ziatem v laških komunalnih šolah, o t;m ne treba treš ti hesed, ker zadošča, ako rečemo : glede narod«« zavesti, je to sad vneme,; slovenskih otrok bo tu pedagogičda načela K ljubezni, rodoljubja in požrtvovalnosti posa- _ ac.ičnih slovenskifc rojakov. V »a-d raca vzgoja, nn-ka kraljev* dv«jk-a na Dunaja, i_ . , . . , * * * volaka in javna, v k )bkor je ista zavisna od DUNAJ 21. K^nnnska kraljeva dvojica jjavnih tdktorjev, od občinskih in državnih postavIjesa na glavo, kec se pedagog eni »a-meni morajo umikati pred narodno-poli-tičnimi kameni, ker mora t'jdi šola služiti namenom agresivne narodne politike ! e i -spela semnaj i« "Sigaaannga ob 7. uri M 'obli>8tij Je ^^ in je ^ daaas kakor' Btv«r je, da se slovenski otrok m i>nt zjutraj. Na kolodvoru so kraljevo dvo- prora5no €Ea, v t.:najn en aan. j mičaika in v-sied tega tudi nerodno skupnost i IJLNA I 21. zveeer je hiv pri £a 0^p0r preekoja, to poročilo namreč ni bilo povsem točao. Izlasti pa glede vojne. Iz poročila ruske brzojavae agenture smo doznali le. da je car govoril le o nadlogah in žrtvah ki j i h j « provzročala vojna. Is te varijante so hitro sklepali japononli, da car poslanika. Romonsta kraljica sa jc čela na glave, njim, ki drano gazijo večno- fronte. Na tej zadnji črti se vrše vsi sedanji i misli na sklep miru. Kratko je bilo to zado- ; MK . j-lne p »daia v kapucinsko rakev ter ! veljavna n&Sel* prvih pedagogov sveta, njim, ; boji. Glaoom zadnjih vesti so Japonci zav-: >r£i.:a venec na krsto «-e*aric8 Klizabete. j ki rahtevajo od Ijf.-tske šole, naj slovensko zeli črto Mazan-Keogsjeng (Keng čeng) in Spomeaik LdinRcr-Straasov. mladino odtuja svoji narodnosti, mesto da severno eap&rlno Korejo, kjer ae saenda tu<£ć D NAJ JI. Danes predaoluine je bil , 5 zvt-i't odkr!t spomenik Lanner Strausov. Dirka na tuarje. KiHL 21. Dane« je pričela letoa dirka voljstvo, kajti danes čitamo po listih drugo — oficijelno varijanto, ki govori tudi o bodočih žrtvah za vojno, ki jih je predvidiati ! Ta oficijelna varijanta je ne- naši okolici, ali stvar gre na 4>olje v tolifco, vidno, d 1 za sedaj in gotovo še nekoliko v kolikor postajajo med slov^oskim učitelj- i časa absolutno ne more biti niti govora o ja: t. i i > prijavljenih iaht jiii je pr.šlo i skim nara83sj€m r-eikeji — neanačajseži ! kakem obkoljeaju Rusov. Zato so današnje Nvedski državni zbd. \ Toda, v mestu je žalostno, obupno za vesti o takem obkoijenju gola drzna izmišljo- STOtHOLM 21. Danes je aralj z na- cas» a sramotno za mogotce, ki tisočem slo-i lina. rednim cerem(»n:;eiom otvoril s prestolnim ^»»kih otrok odtezajo tisto šolo. ki 6i jim. 1 bi (kakor j«j }e recnična naloga) vzgojala že vrše boji. . mladino za lastoi narod! Kakor i>e rečeno : i Ce vzameao karto v roke vidimo da | uemiljeDO atrla ravnokar vakiile — nadejaponc-še je takih »slovenskih« učiteljev tudi po je iz gornjege in i/ včerajšnjega članka raz- | tilov. In potrjena je tudi po neki drugi današnji vesti iz Petrograda, (ali bolje rečeno : iz japoacfilskih virov), ki opaža vsekako opar-jeno, da >delo za mir le počasi napreduje«, da na ruskem ministerstvu za vnanje stvari »govore skeptično«, da »tudi na dvoru niso Poprej omenjeno gibanje Japoncev v govorom izredno zasedanje državnega zbora. moPia b:8triti duba in b,aiiti Br(ie- severno vztočni Koreji potrja pjpolnoma po v istem je kralj saiprej ugovarjal proti ob-' Natega otroka poučuje v soli tujinec, ki : »Edinosti« te dni napovedano zasedanje ve-dolž;tvi, e š, da je s krčenjem ustave pro- Je ~ redkimi izjemami — veti ali manji lavažaega zaliva Posjet z namenom, da bi \ t č l df>godtie na N.;rvežiex On e po- Bovraioik naše narodnosti. Pa tudi Če mu ni pretrgali zvezi Vladivostoka s Korejo na preveč naklonjeni miru« itd. itd. V črno pa zadevlje pripomba v tej vesti, da Bklepu miru nasprotno vedenje na ruskem dvoru prihaja cd todi, ker je car toSno obveščen o pogojih, ki jih bo bižbone stavila Japonska P O i>J. I S T K K. Prokletstvo. — E, več njih od mlide vojniške iu ča6toik v kraljičini vojski, ali sedaj se je;pcš?a, da uboga možka glava vis; v zraku, velikaške gospode. razsrdil io je obesil sabljo za klin. Lovi se : Pa ti da nisi vedela za to umetnost? — <'avegnoli, se je obrnil odposlanec • za mano, ali jaz ga nočem, j — Idi signore, seje nasmehnila ženska ! do zdravnika, jeli tudi velike gosfole v — Boš merala hoteti, Lukrecija! izpod cče:-a, kdo ti je izdal to žensko taj- Zagre:»u, ki se ne strinjajo z hanom Lučen-j — Signore ! je vsplamtela lepa Bene- nost, ali Bi jo pa morda sam izkusil? devini*! rcatan A<7ffnat* Šanoe. — Xad*ij«wal cera t5r n'90 za kralja Šišmana ? canka, zablisknivša z očesima, ti si traj, j — Ti da nisi znala za to umetnost? te ša dovršil I. E. Tomlć. — Tako povsem odkritih jih ni, je od-; krvnik. Siliti me hoče« v ljubezen ? vprašam zopet, je rekel Badoer. govoril ziravnik, ker se boje; ali zna se, — Ljubezen? Neumna ljubezen! se je — Kako ne bi! B.)g te videl, saj to ni . Prevel m. o— A. ===== da nekateri mrzijo kralja Šišmine, pak se zasmejal Badoer od srca. Tudi bana Lučenca nikaka umetno3t, nikak nauk, to znanost mnogo družijo b kanoniki. ljubiš menda toliko, kolikor mene. Res, ne prinaša tudi najnoveji ženski stvor že s bvo- — Umiri se Lukrecja, ker t« ne ka- : — Na primer? šali se Lukrecija! Prisegla si mi. jim ženskim spolom na svet. ram radi tega, je pripomn i Badoer, polo- ; — Pred vsem Ahacij Prodan v Ameriki začeli iano rati prve vesti o bijžajih mirovnih pogajanjih in o verojet-nen; bližnjem sklepu miru. Mi emo rekli, da Rusija gotovo oe odkloni miru, ki bi bil sdr užljiv žn;e častjo, da pa vendar ni Eade do sklepa miru, ker bo Janrinska gotovo hotela staviti pogoje, ki bi bili za Ru-ijo poniževalni in pogubni in bi jih tcrej ne mogla vsprejeti. Osobito pa je oparilo japonofile carjevo opozarjanje na bodoče žrtve za vojno v svezi 7. decidirano izjavo, da je njegova, carjeva, odločna vol a, da pritegne zastopnike naroda na državne p^sle. Sedaj se boje japoaofili, da se ta — kakor se izražajo — v Rusiji doslej tepriljubljena vo;m spre meni po votumu narodnega za stopa v narodno vojne. I nu, seveda je ze o nožno, da prid s tak-. Saj je na to (skero bi reki) ottenta-tivao aiudiral v svojem cagovoru na carja isti knee Trubeckoj, ki je nekakov glasnik maikontetov v Rusiji, in ki je menil, da le potom nirodnsga zastopstva se bo možno izogniti sramotnemu miru!! Reči moremo torej, da je v Kmiji vse proti sklepu m ru, ki ne bi bil z Iružljiv s čestje. Iz emo delajo le nekatere deaj.eratne ekzi-stence, izguH eni elementi, ki se pa ravno s tem cami izključajo iz skupnosti ruskega nareda. Nove vojne ladije za Rasljo. Milanski »Corriere dela Sera« poroSa, da gradijo v ladijedelnici Orlando v Lis ornu za Rueijo dve oklopnjači enakega tipa, katerih stroji bodo imeli po 23.000 konjskih meč:. Naslednik Avelanov. Kakor poročajo ie Petrograda se kakor nt-.ednik admiralu Avelanu imenuje, razun Cuhnina, Vir.leva in Lukasova, tudi kontre-admirai Rimski Korzakov. Prodiranje Japoneev ▼ severni Koreji proti zaliv« Posjet. It Londona poročajo, da je prodiranje japonskega generala Harsegarve, ki se je konoea aprila izkrcal v Genzanu, znatno napredovalo. Pričakovati je vsaki trenotefc poročila da je prišlo do resnih bojev ob reki Tum;n. Z bojišča t Mandžuriji. Parižkemu listu »Tempsc so sporočili iz Petrograda, da se tedanje operacije na boj.š$u v Mandžuriji ne dajo primerjati s pre;šnj m:. Bujna fronta se razteza na MX) kilometrov daljave oi Koreje d » mongolske meje. Zato da izgioja v Petrogradu nada, d« bi m sedaj sklenil mir. It Nt u Jjrka pa poročajo 'preko Bero-lina, da ae Liaeveč namerava umaknit; do Harbina. J® de na se sme rabiti Češki jez k v notranji suibi v čeških okrajih. Prešedši na vseuč liščno vprašanje, ministerski predsednik nagl£B;l potrebo, j je treba obstoječe visoke šole preustrojiti moderen nač n, radi česar bo vlada zahtevala od zborn ce kredit 25 milijonov kron. Kar se t če moravekega vseuč liščnega vprašanja, je vlada sklenila, da pride v tej zakonodajni dobi pred zbornico z zakonsko predlogo, da se na MoravBkem ustanove dve vseučilišči. Ako v tem pogledu ne pride do sporazuma med obema strankama, tedaj bo viada parna stavila tozadevne predloge; take visoke šole se namreč ce smejo smatrati za narodn' stn > br»jno sredstvo. (Živahno odobravanje). Ministerski predsednik je zaključil svoj govor z izjavo, ki jo je podal ob nastopu svoje službe, da bo vlada v vseh političnih stvareh pravično postopala. Zbornica mora od vlade zahtevati, da tako dela, kakor go vori. (Dolgotrajna pohvala. M n'stru-predsed-niku eo čestital ). Posl. grof Sternberg je ostro napadal vlad > in generaliteto, izlasti bivšega ministra za deželno brambo, grefd NVeleersheimba, zbog čeear je bil pozvan na red ter mu je bila konečno vzeta beseda. — Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v petek. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta 21. Magnatska zbornica je vsprejela na znanje reskript glede imenovanja mmisterstva Fejervazv, nakar je ministerski predsednik Fejervarv podal enako izjavo kakor v poslanski zbornici. Na to je gref Deset «ffv stavil predlog, naj zbornica izjavi,, da m&gnatska zbornica sedanje vlade, ker ni ista parlamentiarična, ne smatra za pripravno, da reši kjizo in da nima zbornica do nje nikakega zaupanja. Predlog je bili po daljši debati » 54 proti 17 glasovom ^sprejet. Ko je zbontiea vzela na znanje reekript, da je državni zbor od-' P°g°di» bo godjen, je bila seja zaključena. Avstrijska državna /hornica. Dunaj 21. Zbornica je nadaljevala prvo č tanje proračunskega provizorija. Mnistereki predsednik barcn Gautsch je tpehral na zbornco, naj č m prej resi proračun ter je na to omenil več političnih vprtšenj. Kar se t če odnešajev z Ogrsko, je nadaljeval m:nisfer, stoji avstrijska vlada na fH.dlagi nagodbe iz leta 18*>7. ter stori od svoje tirani vse, da »e izvedejo vse pogodile, sklenjene pod prejšnjimi vladami. Toda vlada bo zoala v td.očiln h trenutkih, če trebi, tudi varovati avstrijske inteicse. (Z vahna pohvala}. Minister je na to pr*š±l na notranje polit čaa vprašanja ter fcsg-asil, da sa bo oi vprtšanju glede slovan-k h vzporednic v S e-ziji bavl šlezijski deželni šol ki svet, ki je v prv. vrsti v to kompetenten in da heče n-š.t t) vprašanje na način, rta bo zadovoljil vse stranke. Z ozirom ca češko vprašanje se je m -n sterski predsednik zahvalil vsem fjktorjeir, ki so pripomogli, da je češki deželni zbor v zadn em zasedanju deloval. Minister je z* prihodnje jesensao zasedanje napovedal več predlogov, ki naj bi obe narodnosti približali m ugedno de ovali na njihovo razmerje. Tudi kar se tiče uradnikov hoče vlada ugo-d ti žel am obeh narodnosti. Urejenje jezikovnega vprašanja je notno le petjm zakc-aodaje. Vlada predloži v ugodnih trenotkib za Češko in Moravsko zakonsse načrte, ki temelje na tem, da sta oba deželna jezika ravnopravna ter da as bo tudi dovolilo, da Dogodki Včeraj se je dovo ministerstvo predstavilo ogrsko hrvatski »bornici. Vsprejem, ki bo ga madjarske stranke priredile novesan ministerstvu, je bil tak, kak&r je bilo pred* vidjeno. Viharji, ki so včeraj pretresali ugrsko-bdrvatBko zborn'c 3, po i rja jo, kako opravičan je bil skeptičnem ozirom na vprašanje, kakov efekt bo imeLo cesarjevo ročno pismc. baronu Fejervcv ju na razgrete ma-djarake glave. Tudi mi smo naglašali, kako zelo dvomljivo je, da bi mogel baroa Fejer-vaT v uresu ftiti tiste nade, ki jih vladar navaja v svojem lastnoročnem pismu. Vsprejem, ki ga je zborniea priredila minister-sitrasemu predsedniku, kateremu je krona na toli izrazit način manifestirala svoje popolno zaupanje in ga podprla z va) avtoriteto vla iarskih prerogativ, ta vsprejem hrešči si.no v svet, da Madjari se ne mislijo ukloniti ter da zahtevajo popolno kapitulacijo tudi najvišega konstituoijonelnega faktorja. Kaj sedaj ? To vprašanje je v tem hipu historičnega pomena. Kajti zastonj bi bilo, afco bi se hoteli varati in Bi zatiskati oči pied dejstvom, da je kriza na Ogrskem stopila v fazo, iz katere s a utegnejo poroditi veliki dogodki, ki popolnoma preobrazijo razmerje in sestavo dosedanje monarhije. Nas in menda tudi ves svet z nami prevladuje občutek, da bodo Madjari v nedolgem času slavili triuocf na vsej crti ter da dosežejo svoja dva glavna tedanja postulata: najprej gospodarsko ločenje od naše polovice in kakor po?l*iiv ja, ki je priobčil, da polaga s <*oj državnoeborski mandat. Dopis je bil vsprejet na znanje. Na to je bil !»rečit*n dopis kraljeve kurije, v katerem je kurija priobčila, da je bila pe-iicija, uložena proti mandatu grofa Tisza odklonjena. Predsednik je izjavil, da velja ta mandat kakor detinitivno overovljen. (Živahni eljen-klici na desnici, ki so se pojačili, ker je | aj£emu ravno isti hip grof Tisza stopil v dvorane. Viharen nemir in mejklic? na levici.) Predsednik je potfm preč.tal obširno utemeljitev razsodbe inkompatibilitetnega odseka v stvari Pfcrczele. Ssdaj so prišli v dvorano novi ministri pod sodstvom, barona Fejervarvja ter so bili od levice vsprejeti z zasm^hom in žvižganjem. Predsednik je zvonil ter je prosil poslance, naj bodo mirni. Ker so mejkl:ci na levici trajali dalje, je predsednik izjavil, da bo prisiljen vsakega poklicati po ime^u, kdor bo izuBtil kak mejklic. Ba^on Fajervary je ieročil kraljev reskript ter je prosil, naj bi se ga prečitalo. V rtskriptu je porojilo, da je baron Fejervarv imenovan ministerskim predsednikom » Na to je- pričel govoriti ministerski predsednik baron Fejervary ter je izrazil nado, da ostane na> svojem mestu le malo časa. Ministarstvo stoji popolnoma izven strank ter bo postopalo po zakonih. On smatra za 4-vojo dolžnost, da »s s strankami sporazumi možno sesti viti v Lado iz večine, katero program bo zamogla vsprejeti krona in koalieija. Ministerski predsednik je omenil na neugodni gospodarski fol iaj, ki ga je provuročilo ex-iex stanje ter je podal vrsto predlogov, tako desetmesečni proračunski provizerij, rekrutni kontingent za tekoče leto, del lanskih investicij, ki spadajo na leto Drobne politične vesti. Bolgarski knez Ferdinand je prišel v Budimpešto, da se je vdeležll pogreba nadvojvode Josipa. Rusko narodno zastopstvo in Zidje. Večina ministrov ee je, kakor poročajo iz Petrograda, izrekla proti temu, da ti se Z de izključilo iz prihodnjega narodnoga zastopstva. Mi niste rska kriza na Španskem. Iz Madrida javljajo, da je ministerstvo podalo svojo ostavku, ker mu je zbornica z 204 pioti 45 glasovom vzkratila zanpnic1. Vprašanje glede uređenja novega koledarja na Ruskem. »Petrogr. Vedouosti« javljajo, da ss je po inicijativi miniscerstva za finance pričelo razpravljati vprašapje, da bi 89 na Ruskem uvedel gre-Stdaj da prcuSava t> gorjanaki koledar, vprašanje sv. Sinod. Pravda za patrijarhatu m i 1 i j o n e proti srb-v Karlovcib.. Iz Sibnija na Sedmograikem poročfijo, da je romunski metropolit Metianu, kakor vrhni peglavar romunske pravoslavne cerkve, na civilnem sodišču v BudimpfJti uložil civilno tožbo proti srbskemu patriarhu v Karlovcih Juriju Brankoviou. V tej težbi zahteva romunski patrijarh, da se pripozna solastnina romunske 09rkve na samostanih, ki ee nahajajo v posestvu srbskega patrijarhata. Teh samostanov je 27 in njihovo vrednost cenijo na 14 milijonov Kron. Razun tega zahtsva romunski metropolit v tožbi, da se trije samostani, Bezdin, 8v. Jurij in Masic. ki reprezentu-jejo vrednost 3 milijonov kron, izrcl?e v izključno posest romunske cerkve, ker so to poHožce ustanove, namenjene s^oječasno v prid romunski osvkvi. Domače vestu Imenovanja. Računski oficijal na davčni administraciji Anton F 1 e g o je imenovan računskim revidentom, a računski aeistent Oragotin P o d r e k a računskim uficijelom.. Čestitamo. — Pri iužni železnici so bili imeno-Inž. Fran TassinL, načeln:k vuni : tržaške ■i sekcije,, višim inšpektorjem; Fran Susteršič, načelnik postaje v &t. Petru, višim oficijalom ^ inž. Mih. O g r i n c v Brucku in inž-. Ign. Šega v Trstu strojnim 1905. Baron Fejervary je na to prosil, naj se j komisarjem ; E. C u 1 o t v Gorici, V. A d a-izvoli kvotna deputacija ter naj predsednik s-| m i č v Liiubliani, H. Pfei fe r in E. temi predlogami p trebno skrene. Predsednik je izjavil, da je najprej na dnevnem redu Lijubljani, H. P fe i f e r in Anderlan v Trstu pristavom. t Konbreadmlral v. p. Bfringher. V predatavljenje novega kabineta, radi čssar ne! torek zvečer je v brijačnici na Veiikem trgu mose tem željam ugtd t ^ i zadela kap. kontreadmirala v pokoju, Blrin- Ministerski predsednik baron Fejervary gherja, ki je umrl na licu mesta, je končno prosil, naj se prečita drugi kraljev reskript. (Velik nerar.) Predsednik ni !»otel prečitati, dokler ni prvi reskript reseo. Baron Fejervarv se je skliceval na stoletno tradicijo, da je treba kralja poslušati, ako hoče govoriti državnemu zbaru. S cer pa prepušča odločitev modrosti zbornice. Tisza in Andrsssv sta čitanje reakripta, drugi poslanci levice za proti temu. Konečno se je o vprašanju glasovalo. Večina je glasovala proti čitanju. Fejervarv je izjavil, da zapusti vlada svoje mesto, ker je večina storila omenieni sklep, ki je v nasprotstvu z tradicijami več stoletij. Xa to so členi ministerstva zapust lt dvorano. Na to je Kcsut utemeljeval predlog o nezaupnici, ravno tako je tudi Tisza predlagal nezaupnico liberalcev. Po kratki debati je bila \sprejeta nezaupnica, ki jo je predlagal K« Šuf. Na to je bil odpečaten drugi kraljev reskript, ki določa, da ee dižsvni zbor odgoii do 15 septembra. Posl. Bacffv je v imenu koalicije podal sklepni predlog, naj zbornica vzame na znanje kraljev reskript, vendar naj izjavi, da je od-godjenje nezakonito in prrtizakonito. Nsdalje Kajj bi Mlo bolje ž V »Oranibusu* čitamo : Kdo se ne Bpominja smrtne obsodbe pred porotnim sodiš5em v R )vinju> ko so bili štirje raožki obsojeni na smrt na veša-lih ? Oblasti se pritožujejo radi ljudi in jim pošiljajo vso silo orolžnikov, ker mislijo . menda, da jih s tem poboljšajo. Nekaj ml ije prišlo na um, pi bi vam boiel povedati: Na Porežčini imajo mnogo mnogo orožniških postaj. Je torej tudi seveda jako mnogo orožnikov in je bilo govora o tsm tudi v našem parlamentu. Na Poreščino pošiljajo orožnike, misleči, da ti poboljšajo neukrotljivi narod. Ali bi ne bilo bolje, n ko bi vlada tam ustanovila polovico šol?! Zi orežaike je denarja, za šole ga ni. Ali bi ne imela morda šola več vspeha nego !i orožniki? ! Ali ne bi šola bolje plemenila duš, nego li orožniki ? V I^tri je vs5 orožnikov, nego li učiteljev. Nas3 čole po vaseh okolo Poreča je m žno našteti na prstih ene roke. Gospoda, ki d.late vedro in olračno ned narodem, zamislite ee malce v to resnico. Med tem evo vam nekoliko statistike! V Londonu prihaja na leto pred sodi- izjavlja, da prepoveduje, da se izroči ogrski 70.000 obtoženca v, a dokazilo se je del h kvoti in od župars ev se prlčikuja, da ne bodo pomagali pobirati davkov, ki jih ni zbornica sklenila, tako tudi da ne bodo sodelo vaii na novačenju rekrutov. Po kratki debati je bil sklepni predlog BanfiVjev soglasno vBprejet v nenavz'jčaosti liberalne stranke. Na to je bila seja ob eljec-klic h na predsednika za-kliučena. Krediti v vseaeillšene svrhe. »Fremdenblatt« in »N. Fr. Presse< zatrjujeta, da bo ministerski predsednik baron Gautsch zahteval izredni kredit v vseuči-iiščne svrhe. Lista pravita da bo zahtevan kredit zntšal 20 milijonov, dočim se od drugih strani govori o 25 mlijonih. da eo to po večini nepisareni ljudje. Btva, ki so cd leta 1S2<>. pa do leta varirala med 200 do 262 na od tedaj na 192 —15«. Ako Uboj-1855. leto, padla so bi pogledali v druge statist čne podatke, povBodi bi našli, da število zločincev pada, k£-kor raBte število šol. Izobraževanje naroda, to je najbit*tveneje vprašanje sedanjega Časa. Čim omikaneji je nared, tem manje ima zločincev. Z'oČin gre najpogosteje vsporedno z neznanjem. Vprašamo torej tistega, kogar ee tiče: Ali bi ne bilo bolje, ako bi se v Istri ustanovljalo več šol, a ma • nje orožniških postaj?! Letošnja glavna skupščina drnžbc sv. Cirila in Metodija za Istro. (Posnetki iz poročila tajnikovegs t. Uvod temu krasnemu poročilu se glasi : Ni bila brez vsa-cega globljega pomena misel, da letcšnjo glavno skupščino naše družbe drž: m j tu, na historičnih tleh tega našega starega otoka Krka. Spomin , ki nam jih šepeta njegova bi žina, so v tu/nem skladu e notranjim smislom te nt^e carodne institucije. Njegova tuga po izgubljenem govori vsakemu srcu, a skrajni, skoro trag.eni napor, da se izgubljeno povrne — to je pak ono globlje, ki da:a cznačje naši sveti družbi. Naše črno, čvrsto skalovje, na katero je onkraj morja klonilo silno telo stare naše Učke, se je zavleklo v gluh, uporen molk ter nam pripoveduje le malo tega o prošlih dneh. Ali tn, na tem ctoku ni kamena, ki ne bi Česa govoril našamu ppominu, ni d:ha, ki ne bi med svojimi krili skrival kakega vzdiha davne narodne bo i. In ta spomin, ta b«V, izzvena p-> starih teh spomin h, poveČavata nišo žalost za izgubljenim, ali ob enem nas vspodbujata na borbo, da dobimo nazaj, kar nam ;e bilo vzet~>, vspodbujata nas na cdjor, da svojo narodno posest cčuvamo za vedno, pa da s pridobljenim in očuvanim kronamo dan odkupi en a našfga. Ali zvalite? sedefa letošnji g avn: skupiš? ni naše družbs ioza ša dru; pomen. Niso se toliko odmaknili cd nas dnevi, da bi izginila iz pred na£ih «>čij slika, ki 10 je v ne ialjni minolceti nudilo naše narodno ž v-ijenje v Istri. Ta slika je imela vid?z praznote in gluhosti nedoglednega grobja. Na tem grobju, pokritem od najgoHej h in naj-črnejih tmin. je le redkokedaj zasvetil kak dr. be vsega. Njegovo delovanje, njegove m -sli, skrbi in br ge bile so vse usredotočene v tem njegovem in našem mi jencu. Večno hvaležnost dolguje ta naša družba temu sve-emu velikemu pokojniau ! Pak je lepa ;n nežna m sel bila vseh nas. da smo kakor kraj te družbine ekupe$me, prve jo njegovi •art:, izvolili uprav ta otok, kjer nam je njegova srečna s?nr*a v srcu in duhu veliko t if, veliko bliže .. Večna slava bodi velikemu imenu njegovemu!! (P* ide š ). Narodna siavnost na Vrharljah v gor.»ki okolci, ki ee j« vrš la mmolo nedeljo ioe 1t. m., je v prepolni m r> izpolnila vn n ide e, ki •o se stav;l9 va-njr. Cleleiba ;e biia ogromta n bi b:!a mnogo vefa da 93 n:ao vse dopiludne podili po i.ebu sumi ivi tblaki, ki so mn G:ričanjv odvrnili od nameravanega izleta. Ti oblaki se, -premenivš sa ob p »zni p'poludanssi uri v deževne kapljice — padali v č^šo našega veselji. Nu, dež je kmalu p mhal :n na ve^er se je ša dekaj zjasnilo. tiko, da smo gie dali t a v lasti Videm, Otl»j, G aiež in v da,;avi v svetlih konturah se je frtala — sinja A Irja. Ktr nam o ijeml e dufo s po sebn» b atilnstitve istega brezna, ki je <1 slej — v kvar v;«mu narodu — le preširoko zi alo me i naš.m tme'cm n go*poauir. Navdaja nas rahia ntdi, da je b la ta s avnost tud: n- To strtn znamenje boljše bidoČntst. O nastopanju ;>o3&int zaih društev fe Podg >rci n'jjačo falange. Ne moremo s: kaj, da ne bi njim, ki tako neumorno g^jjo pesem, om«nili bssed Jovana Jovanovica najvećega pesnika bratskega srbskega nam naroda: ,.Slovanski Jug«, ki izhaja v Belemgrsdu. Porotno sodišče. Razprava dr. Stanič - Werk. V člankih, objavljenih v listu »Gazzet-tir o t, je Werk trdil, da dr. Stanič, kakor posestnik hiš, postopa kakor oderuh nasproti stanovalcem svojih hiš. Da zahteva vsakoletni 5°/0 povilek ttanarine, povrnite7 vseh tro škov za eventuelne poprave stanovanj, in sicer tudi v s'učajih, ko je stanovanje po- škodoval le zob časa ; da jim prepoveduje cepiti s Bvojimi vajami, na tem grs t jpla ! prat? doma in držati kakoršao si bodi žival, zahvala predtelovadcema bratoma L e b a n, ' tudi malega ptička v kletki. Priče, pozvane k r neume rno ceseb čncstjo delujeta z 1 procvit od teženčeve strani, so imele torej dokazati društva. j resničnost teh trditev, a priče poznane po Za časa izvajanja po?amiČn.h to?ek sle- tožitelju pa nasprotne, d lo je ljudstvo i>t m z velikim zinimanjem. No, prvi je bil zzslišm kakor priča šolski nadzornik v pokoju Kajetan V i- Nad s avnostnim prostorom «e \sp2n'a bre-žuljek. Grandjozna slika! V«, a grič je bil napolnjen ljudstva in zdelo ee ti je, da si v kakem amtiteatru. Ne zbrisna si ka, vredna, da se je ovekovečila fotogrt iViim t piratom ! Ko so bils završena vse točke vsp>reda, zač 1 dacovicb. Priča je bil nekoliko mesecev upravnik dr. S.aničavih hiš. Djjal je, da mu ni znano o kak h pritožbah cd strani prebivalcev dr. Staničevih hiš. Niti ne ve ničesar o kakih posebnih klavzulah v najemninskih j da dr. Stanič ce sj-rejemije takih p godb, a fe bi Pktt ravno vstrajal pri tej svoji zahtevi, moral bi vsprejeti v pogodbi klavzulo za vsakoletni 5°/0 povišek stanarine. On, Plett, pa ni fcotel, da se mu vsako leto povišuje stanarina in je raje pristal enemu enkrat za vedno določenemu povišku. Toliko o zaslišavanju prič v prvem dnevu razprave. Včeraj je razprava trajala do ene ure popoludne in je bila potem prekinjena. Nadaljevala in končala b"> danes. — Pred prekinjanjem razprave so pa bila stavljena porotnikom vprašanja, katerih je nič manje, nego 4G. Samo za prečitanje teh vprašanj je trebalo tri četrt lire. Darila. Nekdo je podaril : neki ubogi K 17 ženski podružnici sv. C. in M. K 40, zavodu sv. Nikolaja K 40, ubogemu dijaku kron 40. Ti zneski se dobijo v »Tržaški posojilo ci in hranilnici«. Loterijske številke, izžrebane dne 21. junija 1905 : Brno 29, 57, 90, 53, 68. I n o m o s t 35, 28, Gl, 21, 55. je dneven plea. Da mu je naša m adež do- pogodbah, po^ebao pa ne ve ničesar o onej prinesla potrebni tribut, to se umeje ob sebi. j klavzul'", o kateri je bilo govora v l tozadevno kaj britke pritožbe! V prvo naj se leto plača za 5°/0 več stanarine, nego jo je nikogar ne sili, da bi moral lupiti ker po 1 plačeval do tedaj. Priča je dejal, da je sicer več liaikov naenkrat, saj kdor namerava več- Just Beligoj, ki je upravljal hišs dr. Sta- krat plesati, si že preskrbi kakih 10—20 listkov naenkrat. Kdor je pa namenjen, da niča za njim, res hct:l uvesti v njegovo (priče) najemninsko pogodbo tako klavzulo, se zavrti samo enkrat, kako prihaja do tega, da se je pa cn temu uprl, in da potem ni da bi po sili ismetal denar? Naj se p ro ia- | Beligoj več V3trajal pri tem. Pič pa da mu jajo vst-jpn cs za enkratni komad, najviše po je še — kakor je cn, priča, zahteval — 10 stotink. Troški se ee vedno pokrijejo. Tudi znižal stanarino. na Češkem se prirejajo enake veselice, pa Priča Just Beligoj je bi k-.kih 10 v?ak komad stane k večeoau 10 Btot. mesecev upravnik treh hiš dr. Staniča. Po- Tcliko v blagohotno uvaževanje. i godbe to bile vse spisane na navadnih Glavni dobitek državne dobrodelne tiskovinah društva bišn h posestnikov. Na te loterije (200.000 K) je zadela srečka, ki tiskovine so se potem pripisovale posebne jo je neka graška tobakarna p >&lala s tremi klavzule, kakor glede rabe vode, glede predragimi vred nazij na ravnateljstvo, ker teh povedi oddajanja Btanovanja. oz roma delov sre$ek ni mogla prodat . j istega drugim osebam itd. Ne p jmn:, da bi Tržaška statistika. Oi 11. do 17. t. bil kedai videl klavzulo, glede letnega 5°/0 m. se je v Trstu in okol ci rodilo 119 otrok poviška. Priča je povedal, da je dr. Ssan.č in sicer 52 m^ikih in G2 ženskih. Umrlo je jimel v svojih hišah raje solventne in no alno 31 možkih in 41 ženskih, skupno 72 oseb. n«Bumljive ljudi, nego drugačte. Solventnim Zakonov ee je sklenilo 41. iin moralnim ljudem je raja dajal stanovanja ■ ■i. i _ _____________ za n žjo stanarino, nego drugim za v žjo. Društvene vesti in zabave. ' Na to so bili "8lišaci kakor pri5e Iz Kobije srlave nam pšejo: Dne 25. junija prredi pevsko in bralno »Kraški slav-ček« velik javen ples, na kateri so vabljena ! vsa slavna društva iz bliž ne. Ker je čisti dob ček namenjen za napravo društvene fenjižn ea, oziroma za nakup prepotrebn:h fitikaličnih aparatov v tuk. šoli, je želeti obile udeiež e. Telovadno društvo »Prraški Sokol« bo imelo v nedeljo, dne 25. t. m. javen oles. Josip Cesc a, Gašper Spina, Ada l-bert pl. Tureiani, Peter J o d, Ivan Schleiner in Štefan Grgič, ki Bta-nujejo v hišah dr. Staniča. Nihče od teh nima ničesar pritoževati glede pcs:c p :n'a dra. Staniča. Priča Karol Štefan je povedal, da mu je bil dr. Stanič, ko je on stanoval v njegovi hiš', prepovedal Bušiti v h si perilo, da, tudi otročje plenice ; da mu je prepove-j dal rabiti brojenco za perilo. O J njega je Tr^o¥in%. Borna poročilo dne 21. junija Tržaška borza. Napoleoni K 19 1)— 19.14 —, anglBžkp lir K —. do —.—, London trstpfc teraiin K 240 20 -240 50 Francija K 95.45—95 60 Italija K o0— Po.tii italiianaki bankovci K —.— —.—. NamčijR K 117.30-117 55, nemSki bankovci T — - ■-- avstrijska ednotsa ""»t" 100.70 100.K0 oscrafcu kronska renta K 97 2) *. 7 50 haui*iskK i?n-—.— —.— krsdknt Ht^iju V ^62 — — 164 — državn? železnice E1 666 - - — • 6S ~ Lomba-£6.— SJS.Lloy(W -kcii* 672 — — 677 -Srečke: Tisa K i 3S 50-342 =>0 ^rsdit K 48250 do 492.50, Bodenkredit ^ <06.— 313 — rt - denkredit' 1889 K 3l6 75 313 75 lnrS\3 ii. 142. — do 144. - 8rbake--rt«. —.— iJunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni dolg v papirjn 100no 100811 n „ srebru 1C0 05 1(0.85 Avstrijska renta v zlatu 119-70 119 60 „ n kronah 4° 0 10>-i5 10'.45 Avst. investicijska renta 31/,'«, 93- lu 93.20 Ogrska renta v zlatu 4°/, 117-35 117.90 „ „ kronah 40;, 97-35 97 „ 3V. " fr«S0 83.55 Akcije nacijonalne banke 16l2 50 16l'. Konuoucuie. jo. 90.u Lombardi 33,, ^^ebro 571 , Španska renta 90 lijanaka renta 106.—, tržni Jistoci, 2— me.tj*.^ Dnnaju--douodki banke —.— izplačila b«nr —.—. Trdna. Tržna porodia 21. junija, dadimpedte. PSenic- ^k kc. K lf. 50 ''o K 15 52; rž ta okt. K 12.61 do K 12 64 ; ove* a okt. od K 11.04 do 1106; koruza ulij K 14 96 do K i 4 9$. fSemca: ponudo« srednje, povpraševanja piči , tendenca mir a. Prodaja 14 LOJ met. stot. nespremenjeno. Rž vzdržano Drutra žita nespremenjeco. — Vreme: lepo. H a v r e. {"ttie u) Kava ra^e ea tek. meneč po « kg 43.-. Svira a Ko vojaika g;dbi polka fi'. 47. ia dr. 8tanig „htaval povračilo troSkov za po-Gorioe (domača je elučajno radržana). Ćieti v 8tanovonju> De Ha l>i računal v porabi za jakop telovadnega koljko ^ zob ga8 pcš*oaovai st«novaa:e. dob( da nje. na prvem rednem ob5oem tboru dne 16. t. gQV pe3 oneanažuje 8toprjice in mu prepo- vedal držati doma kakoršao si bodi žival, celo ptička v kletki. Za popravo stanovanja je moral plačati K 91.30, za komiBijonalno oeeno poškodb potom izvedencev je moral plačati K 00.—, dalje za odvetniške treške dru. Staniču, ki ga je tožil, K 61.40; pri itavši ti m svotam kar je p'ačal odvetniku, ki je v ietej pravdi sastopal Djega, , ga je ^nntoa gniii 4 >.frk. s* Kava Ki- • m. giede^i oab >r : Pr* s. brezdvomno pr.dobili vrli podgorski pevci in tamburaši. O^ili^j raslug je pripisati tud: vrlo -mpatčatmu pev.kemu vodj g. in P" Jakobu je odločil, daj ^ ^ je w| za8,iSan kakor priAa RoSo K. Komelu. Slikovite živo rudeča čep ce ude,etl P'ccesje sv. Rešajega alikar Ffan Trar Ritini, ki je iaviftil v bi- ptM^oraiib tamburašev so kaj imen tao upli i P«™^ abor ^ opozarjamo,^da šfth dr ^^ raEn€ poprave> a mej temi va e na oLčioatvc. Zaa e o se ntm je kaker jeli še le včera\ Op. ured.) ' Šitfina Sledilo je zaslišanje priče H e k to r j a da mamo pred seboj Hrveta tam d li iz kr-^ne I.'ke in » spod sinieg Velebita«, kjer n >šnja tak:h čep e tvori del narodnih krojev. Ve*e i nas tak naetop Podgorcev. Ie med ircdn h pie i«t*až gori#kf^a me-ta tvor ji Razne vesti. Otok Lokrum ni prodan. Javilo se je Plett, trgovca is Palmaaove. Priča je kotel napraviti najemninsko pogodbo za dobo nedavno, da je otok Lnkrum pri Dubrov- 5 let. H šai upravitelj Stesca je pa izjavil, New-York. -hnhav*-. Stalno, nespremenjeno, do 5 h\ zri>anja — Trodsja : 40(JO vr. č. Hamburg. (Hk^ -op.1 Ha"« ^aa • average za september bo1!. -« dec. , za marec 3H.1/, za .vaj 37— — Vzd žano. — rti . Dr.Vfcdl" loco oO- navadni. r*t»iui bi^ —40 .n*v*u,»a dohr 4o-if>. Hamburg. (Sk"e Sladkor ?a junij 2 5.7 ^ za julij 2:V85 t a avgust 24.—, za aepte nber t'6.— za oktober 'J0.30, za nove >ber 1&-.5. Mi no. Vreme: vroče. Sladkor tciemazl. Centrifuga! 5 prompr Ukd- K 74.M) do 75.50, za maj-p.vgust K 74.0 do 75.5U. Oodcdm' »t M f ^r.jai^fcuj b>. 7o.b0, vsa maj, avgust K 75.50 do 76. —. (L>aije na četrti strani.) — lQl ipllOll OmOHOi i OKO ti QHQ.II O i o----^ Tovarna pohištva Aleksander levi jVIinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). j ZALOGA: PtnZZR ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, --vjccccccc: Ilnatrovan cenik brezplačno In franko lOliOiiOHOliOliOilOiiO 11 O 11 O . i O i Lcsđcr. sladici iz repe 11 31 -'tar-j Parit. Rl ra t < i raescc i' - — » ■i«- . \ « ijucz^v i .—, r. 11- 'uIij l">-75. i* _..::; avgu^: 15.25. za aejlUMber-Je-renber IfJ.i orimo. — P-ecica zl :eko& m - *ee 2y za julij , i ta jalij . avgust 23 IO za #epi-december 21 »o -tal :o) Mota za ie aofi me-eć 30. »iO, za ;uKj 3o.4 >, za julii-avguet •M). 15. za s-pt. - december laiiro-i,. Repici < za tekoči meneč 49 »L. za iclii 49.". — tekoči mesec 49 za julij -»9.* 4 julij -avgust 49.1 4 za september - december fiO — _irno , Špirit za tekoči mesec 56—, za u;!ij 55.— ra julij avgust 54.1 ^ ra september - december 45.1 f -tajno . Sladkor surov 88* uao nov M—30' « (stalno bel za tekoči me-ec 341 4 za iulij-avgust 343/8. okteber-januvar 30 " za januvar-april 311 K, ,9t:ilno afnirst 66',-»>7. Vreme: vroče. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Pogajanja za premirje \VASHlXGTON 21. (Reuterjev biro). \ uiain.h krogih se govori, da ie vrše sedaj pogajanja, t!a bi se v Mandžuriji sklenilo I rerc..- e. Dogodki v Rti siji. Krvavi spopadi med staroverci in pravo slavrini. STAVftOPOL 21. V neki tukejanji eerkvi je prešlo do spora med staroverci in pravos avn.mi. Poslednje je rtdi ropota pol cija odstranila ic cerkve. Pravoslavni so sa na to v tako velikem etav lu zbrali na ulicab, da je bilo pozvano na poineč vojaštvo. Isto je oddalo nekoliko strelov, veled česar je bi'c II o:eb ubtib, kakih 10 pa ranjtDtb. Naslednik Delvannisor. ATENE JI. Kralj je Ralli-ju poveril se * ,vo aaliireta. Rti i je prcs.l eien do tii dni poarsleka. špan«ka ministerska kriza MADRID 21. Kralj je poveril sestavo mini-terstva M ntero R om. Montero Roije misijo v»prejal. ■ V V Isce korespomlentinja za na deželo na Kranjskem zmožna slovenskega nemškega in laškega jezika. Pismene jtonudl«' j m m ! lOO« na upravo »Edinosti«. elegantni mizi, s«' 7 predali po 12"> r-n». dolgi. XI «-m. široki in .'» stoli se proda takoj za ."»2 gld. — Naslov »Edinost«. Dve pisalni Stanovanje ž in i. P« »nudi k- naj s i-^r-e gospod v Kojanu pri slovenski ali nemški dru-• p«»~lj<' v tiskarno »Edin.«. „Al Tirolese ik pri Sv. M. M. Zgornji l>o danes v četrtek velik kon«*ert z -. uri j»op I li«k! prost. Kon<*ert bo vsako nedeljo in praznik. Nnva hi^ v imk1 4:; 7 IsUVd lllod (Je veti mi prostori in dvorištem ter gostilno se proda ali pa odda v najem. Naslov: Andrej Merkelj v Velikih Zabijah st. >'J p. Sv. Križ-Cesta. OlocAV/il* zu koncerte, rabljen. najboljše UlfldUVII dunajske tovarne, se proda. — 9 Pteškovic. Cor-o iT,. II. Pr:Han tehnika r ali inženjer si pridobi I I lUvll dobro prihodnost. Oglasiti se pri Zivi<* in dr.i. trgovinska ulica 'J. r|vyp rini/I oddaljeni .'» minute q,1 rojanske cerkve sti na pro-laj. < Vna eni <^1. H."m h «]ru^i gl. i* 1 s papirjem. Slikanj« w>b in napisov v vseh slogih in na vse načine. P<»-narejen les in marmor. Barvanje pohiitva, podov itd. Vse po zmernih cenah, tofan in hitro. — Delavnica: ulios 'Jgo Fosoolo itev. 19. Podpirani priporiK-a »NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri Sv. Jakobu ■ftTsta ulica 12 (sravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt S u ban H Proflajalnicc jesuiii založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo v*eh vr.^t. sladkorja, olja, mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan I ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F eeXXXXXXXXXXXXX3 Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha., al. Ca v Ana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). 050000000000000 MIRODILNiCA iv. Kopač Siona SJcriniar svečar v Gorici priporoča priznatu) najboljše in najcenejše ♦ voščene aveČe ♦ Cenit brezplačno m irasio. ulica Farnefo št. 33 podružnica al. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIKODII^MCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 fvogai &?ppa) Specijaliteta navadnih ia uie-dicinalnih drog. Kirv. • pokosti.. lakuv. Sčetk. čopičev. c^vAii- nega in parfumnega mila. pr-troleja. ipirita ižestf- 7.2. j reti. — Barvilo za iMVnie . Tina. - Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno litenberger Frid. c. kr. poštar v Primiero pri 'fridentu, spričuje, da ozdravila njegovo nad 1 leta trajajočo želodčno bolezen (ko je preje vsa mogoča sredstva uporabljal brezvspesno) edino le žeMčno tinkturo G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno -i izvršujejo. —— r Kavarna-restavracija Sv- Ivan 5 minut od Bošketa. Gucrino JKlarcon aliea Ti varne! Ia $tv. :J Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobne. Pošiljanje na dom. ■ Telefon itev. 1664. Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. C H SAR H ALPRON" komisije in zastopstvu SENČNAT VRT VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK ~ koncert vojaške godte c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila itd. itd. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo vabi JULIJ PREMRU 5 J SANUS novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINL Trst Barriera 28 Razstava Ulica Chiozza (dvorana Tersicore). in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem. GORIŠKA vpisana zao LJUDSKA POSOJILNICA omejenim jamstvom. Obiskati se jo zamore vsaki dan *f Ugodne cene. ruga v Gorlei Gosposka ulica hšt. 7., v laatnl hlii. II. nadstr. J^farodni kolek jc vdobiti pri upravi Hranilne vloge sprejemajo ee od vsacega če tudi n. Član društva in su o^ jejo po 4I/s°/o> ne da bt se o i bij* 1 .<-roi davek. Posojila dejejo se samo članom in a «--ir na menjice po 6 °/0 in na vknjižb« po O1/«0/® U raduje v-paai dan od 8. do 12. ure pt p. razven nedelj in praznikov. Stanje hranilnih vlog- leta 1904 K l,4S5.(i07n r posojil „ „ 1.573.842-34 „ glavnih deležev . „ 112.720- — FoStnoHian. račun str. 837.? 15. „Edinost' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULiCA CASSA D! RISPARMIG 5 MBBL07AHJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Javni ljudski ples -tilni Tn^t« v Skorklji (na desno rojanske ••erkve navzgor). Svirala bo l.r» mož močna ^•niba na pihala. Plesalo se bona v to nalašč napravljenem (mkIii. Vsak komad 10 st. (5 nč.|. Krasna lej^a, svež zrak, senčnati vrt. M ! SI H P fl S O 'g°vc,lstva z večletno ■•■••»UvlllU prakso, zmožen slovenskega, taiijanske^a, hrvatskega jezika v govoru in ! pisavi ter deloma tu
  • ri{>oroi-a veliki izbor ur: Ornega. SchalHiatise. Longmes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po mzfciti cenah. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) ===== pive == v sodčekib in v boteljkah, kakor tudi Tržaška posojilnica in hranilnica — -ZZZZZZHZH registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. WW Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema o«i vsakega, te tudi ni u