Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. maja 2018 - Leto XXVIII, št. 20 stran 2 Prevzem poverilnih pisem in konstitutivna seja parlamenta PO VELIKI BELI CESTI – TUDI ZDAJ stran 3 Od Rusov sem daubo dva konja stran 8 »KDOR NE SKAČE, NI SLOVEN’C« stran 10 2 Začno je delati nauvi parlament Prevzem poverilnih pisem in konstitutivna seja parlamenta Istina, na prvi den djilejša (8. majuša) so poslanci ešče nej tak fejst delali, bole so opravili tiste svetešnje naloge, stere so je čakale. Najprvin so morali prisegati na ustavo (alaptötvény), na tau, ka do delali pošteno za svoj narod. Že tü so se edne čüdne stvari dogajale. Poslanci Demokratične koalicije, stere vodi nekdenešnji prejdjen Ferenc Gyurcsány, so po prisegi zapüstili velko dvorano parlamenta pa so tekst prisege dupunili eške s tejm, ka do si prizadevali, ka bi se pá nazaj postavila republika ino bi domovina dobila nauvo, demokratično ustavo. Poslanec zelene stranke LMP je sploj nej išo prisegat, kak je pravo, zatok nej, ka bi nej rad z ništrnimi, za stere tak misli, ka so kriminalci, vküper prisego. Vsi poslanci, steri so pišli ali po strankarski pauti ali kak individualni poslanci v parlament, so tau svetešnjo delo opravili v sejni dvorani vogrskoga parlamenta, kama so notri prinesli zgodovinske zastave rosaga. Z njimi vred je prisego poslanec nemške narodnosti, ki je na zadnji volitvaj daubo telko glasov, ka je z ugodnim mandatom (najmenje ....... glasov mora dobiti) prišo v parlament kak redni poslanec. Vsi drugi narodnostni zagovorniki – med njimi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss – so svetešnjo prisegali pred predsednikom parlamenta Lászlóm Kövérom. Vsi so tau leko opravili v svojom maternom geziki, vsi so tau napravili, zvün grškoga zagovornika. Tak je slovenska zagovornica prisegala v slovenskom geziki. Zagovorniki so tekst prisege dobili v roké, ka so ga prej v parlamenti dali uradno, prejk prevajalske agencije dojobrniti. Gda sam poslüšala prisego v slovenskom geziki, mi je zatok nika nej dalo mira. V zadnjom stavki zagovorniki prisegajo na tau, ka do delovali (slüžili) v interesi vogrskoga naroda. Ne vejm, kak je tau bilau napisano v madžarskoj rejči, dapa slovensko se tau malo čüdno čüje. Dja vejm, ka gda Madžari pravijo, ka madžarski narod ali nacija (magyar nemzet), mislijo na politično nacijo, se pravi, na vse tiste, steri živejo znautra granic Vogrskoga rosaga. Dapa sintagma »madžarski narod« v slovenskoj rejči nikak ne pomejni tau. (Ne vejm, kak je tau v drugi manjšinski gezikaj.) Že vredi, ka zagovorniki morajo slüžiti svojomi rosagi, dapa najbole svojim narodnostnim skupnostim, Slovenka slovenski, Srb srbski, Nemec nemški ... In če do dobro slüžili svojim lidam, do dobro slüžili Vogrskomi rosagi tö. Zatok bi pa nej škaudilo tekst prisege dopuniti ali spremeniti tak, ka do zagovorniki delovali v interesu svoje skupnosti ino Vogrskoga rosaga. Marijana Sukič Poslanci parlamenta, ki so na letošnjih volitvah dobili mandat, poslanec nemške narodnosti in narodnostni sti, so svečano zaobljubo opravili v sejni dvorani parlamenta, kamor so prinesli zgodovinske madžar- Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss med svečano zaobljubo zagovorniki so 4. maja 2018 prevzeli poverilna pisma, ki sta jih v veliki avli Parlamenta predala predsednica Nacionalne volilne pisarne dr. Ilona Pálffy in predsednik Nacionalne volilne komisije dr. András Patyi. Poverilna pisma je prevzelo 11 narodnostnih zagovornikov – med njimi tudi slovenska zagovornica Slovenski zagovornici so za ponovni mandat čestitali (z leve) veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Robert Kokalj, njegova namestnica Metka Lajnšček in predsednik PMSNS Ferenc Horváth Narodnostni zagovorniki s podpredsednikom vlade Zsoltom Semjénom in predsednikom parlamenta Lászlóm Kövérjem (na sredini) Erika Köleš Kiss. Armenski zagovornik bo poverilno pismo prevzel pozneje. 8. maja je potekala konstitutivna seja parlamenta. Poslanci, ki so na volitvah 7. aprila dobili mandat in poslanec nemške narodno- nikov in izvolili vodilne funkcionarje parlamenta (predsednika, podpredsednika, notarje itd). Poslanci so ustanovili poslanske klube svojih strank in se dogovorili za odbore in komisije. Konstitutivne seje parlamenta so se udeležili tudi predstavniki diplomatsko-konzularnih predstavništev, med njimi tudi slovenski veleposlanik dr. Robert Kokalj in njegova namestnica Metka Lajnšček, ki sta posebej čestitala zagovornici slovenske ske praporje, narodnostni zagovorniki so prisegali pred predsednikom parlamenta Lászlóm Kövérjem. Na ustanovnem zasedanju so potrdili 199 poslanskih mandatov in 12 mandatov narodnostnih zagovor- Porabje, 17. maja 2018 skupnosti Eriki Köleš Kiss. Seje se je udeležil tudi Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, z zagovornico sta se zavzela, da bosta tudi v prihodnje delovala za poglobitev stikov med dvema skupnostma, Porabskimi Slovenci in prekmurskimi Madžari, ter za dobrobit obeh narodnostnih skupnosti. (Slika na prvi strani: Narodnostni zagovorniki na stopnišču Parlamenta pred veliko avlo.) M.S. Foto: F. Sütő in uradni arhiv parlamenta 3 Petanjci-Tišina: Naši zakladi PO VELIKI BELI CESTI – TUDI ZDAJ S 17. Dnevom spominov in tovarištva na Petanjcih so se bolj kot vreme »poigrali« vremenoslovci, ki so za petkovo popoldne (4. maj) napovedali neurje tudi nad Prekmurjem, zato je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija tradicionalni majski dogodek prestavila in odlično izpeljala v dvorani občine Tišina. Vreme se je res poslabšalo, ampak ravno takrat, ko so se udeleženci po končani prireditvi zbrali ob sproščenem druženju na občinskem dvorišču, hudo neurje pa se je razbesnelo nekaj deset kilometrov vstran, na Ptuju in okolici. Večer prej je podobno neurje pustošilo po delu Prekmurja in v sosednji Avstriji. predsednikov Slovenije Milana Kučana, Danila Türka in drugih, sta dren posadila darovalec in predsednik Uprave dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger. Spominskih dreves ne prinašajo samo politiki, ampak tudi predstavniki organizacij, s katerimi sodeluje fundacija, denimo gostje, predstavniki Slovencev v Porabju, na Štajerskem in v Italiji. Osrednji program Dneva spominov in tovarištva, že nekaj let poimenovan Naši zakladi, je letos potekal pod geslom »Po veliki beli cesti«, kar pomeni asociacijo na prvega predsednika programskega sveta fundacije in Vanekovega prijatelja, čemer je hrepenel kot kmečki deček na Dolnjih Slavečih. Zelo si je želel »nekam v svet« po znanje, in se je vse do smrti z velikim veseljem vračal na Goričko. Prva vračanja, že študenta slavistike, so bila povezana s proučevanjem domačega narečja in Slavnostni govornik, akademik dr. Boštjan Žekš je zgodbo »Po veliki beli cesti« prepletel z življenjem in delom dr. Antona Vratuše in s sedanjim časom, ko več mladih iz Slovenije odhaja, kot se vrača Moški zbor Slava Klavora iz Maribora in pevec Vlado Kreslin so navdušili obiskovalce, saj so ustvarili čudovit kulturni dogodek, ki bi prišel še bolj do izraza, če vreme ne bi ponagajalo in bi petje in glasbo poslušali v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih V programu Dneva spominov in tovarištva je že vrsto let saditev spominskega drevesa v Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je ob svoji domačiji zasnoval pokojni profesor ustavnega prava, dr. Vanek Šiftar, eden redkih prekmurskih in vseslovenskih izobražencev, ki se je aktivno in z dejanji zavzemal za sodelovanje med Slovenci v Porabju, na avstrijskem Štajerskem in Hrvati na avstrijskem Gradiščanskem ali rečeno na kratko, med prebivalci v panonskem prostoru. Tokrat je rumeni dren, krhko sadiko, prinesel sin narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, tudi Štefan Kovač iz Nedelice, ki sicer živi v Ljubljani. Na prostoru vrta, kjer že rasejo drevesa akademika dr. Antona Vratušo, ki je umrl lani, v 103. letu starosti. Tokrat je bila prireditev tudi brez Franca Kuzmiča, izjemno dejavnega predsednika Programskega sveta, ki je umrl pred nedavnim. Letošnji govornik, nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vrhunski strokovnjak s področja fizike dr. Boštjan Žekš, je uvodoma pojasni, da bo sicer govoril o Antonu Vratuši, vendar brez oznak »akademik«, ali »dr.« ampak o človeku, ki je odšel in se vračal po veliki beli cesti. Odhajanje in prihajanje ima mnogo širšo, večplastno vsebino, kakor se zdi na prvi pogled. Antonu Vratuši je odhajanje pomenilo pot v svet novih spoznanj in učenja, po govora v Porabju. Za mnoge, ki s(m)o se pozneje ukvarjali z narečji, so bile njegove razprave odlična osnova pri študiju. Zelo natančno je prisluhnil Goričancem in Porabcem in zapisal njihov govor ter o tem objavil več, še zdaj pomenljivih razprav in spoznanj. Dr. Boštjan Žekš se je dotaknil tudi odhajanj in preredkih vračanj, strokovno visoko izobraženih mladih Slovenk in Slovencev. Ni problem v odhajanju na tuje, problem je, da vse več mladih na tujem ostaja za daljši čas, nekateri za zmeraj. Slovenci premalo skrbimo tudi za svojo kulturo, je prepričan Boštjan Žekš. Jamramo, da za kulturo ni dovolj denarja. Vendar denar je, le odločiti se je potrebno, kje ga vzeti. Po mnenju govornika ni problem v tem, da je Slovenija majhna država, marveč, da je predraga. To je potrebno spremeniti, poceniti delovanje države, in bo dovolj denarja tudi za kulturo. Denar moramo dajati za delovanje asociacij, v katere je Slovenija vključena, recimo za vojaško organizacijo Nato. Tu je bil svetovalec vrhovnega poveljnika slovenske vojske nad- vse previden, čeprav se mnogim (tudi avtorju tega zapisa) postavlja resno vprašanje, zakaj mora Slovenija dajati denar nekomu, ki hoče za vsako ceno »zapovedovati« svetu. Ampak, to je povsem druga tema, ki je le posredno povezana z »Našimi zakladi«, s katerimi je počaščen tudi spomin na 9. maj, dan zmage nad fašizmom. Izjemno kulturno ozračje so v drugem delu dogodka ustvarili člani Moškega pevskega zbora Slava Klavora (himno vrta Kajuhovo Bosa pojdiva dekle, obsorej so zapeli na začetku), dijaki Gimnazije Ljutomer in pevec Vlado Kreslin, ki je zgolj potrdil, kako odličen pevec in kantavtor je. Cesta, Namesto koga roža cveti, Tista črna kitara in še nekaj pesmi je navdušilo obiskovalce, ki so Irena Štuhec, profesorica na ljutomerski gimnaziji), se je nastopajočim zahvalil predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger. Kot osebni (avtorjev) »pripis« pa tole: Dnevi spominov in tovarištva so vedno skrbno pripravljen in odlično obiskan dogodek. Program je raznolik, prilagojen nosilni temi, lani recimo 500-letnici reformacije, letos spominu vrhunskega znanstvenika in tudi po malem politika, akademika dr. Antona Vratuše, v programu so doslej sodelovale kulturne skupine od Pirana do Kobarida, od Porabja do Pavlove hiše, iz avstrijske Koroške, Italije in drugod. Z eno besedo, odlična prireditev, dogodek, ki bi mu morali slovenski mediji (elektronski in tiskani) nameniti ustrezno Obisk je bil odličen tudi na Tišini, še večji pa bi bil na Petanjcih priljubljenemu pevcu namenili močan, dolg aplavz. Vladu Kreslinu se je pridružil pevski zbor in skupaj so zapeli Daleč je moj rojstni kraj in Dekle moje. Prav za konec je moški zbor, ki nosi ime narodne herojinje Slave Klavore, povezane tudi s Petanjci, vodi pa ga Aleksander Čonč, zapel pesem Rožmarin na besedilo generala Rudolfa Maistra, prekmurski narodni San se šetao in Marko skače ter Oh, kako je dolga, dolga pot ameriških avtorjev v priredbi Jožeta Leskovarja, ki so jo peli taboriščniki, ko so se po koncu druge svetovne vojne vračali na svoje domove. Za res lepo prireditev (program je oblikovala Porabje, 17. maja 2018 pozornost (glede na to, kaj vse z drugih koncev Slovenije objavlja, recimo TV Slovenija), vendar se to zgodi redko in bolj po naključju. Slika na prvi strani: V programu Dneva spominov in tovarištva je vsakokrat tudi saditev drevesa. Tokrat je rumeni dren posvečen narodnemu heroju Štefanu Kovaču iz Nedelice. Drevesce sta posadila Štefan Kovač, sin narodnega heroja, in predsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger. Na fotografiji so Štefan Kovač in soproga, Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar. Besedilo in foto: Ernest Ružič 4 PREKMURJE Gronska strejla Gronske strejle so v začetki meseca majuša plesale po prekmurskom nébi. Nej samo tau, tüdi toča je kapala z neba. Najbole lagvo je zaodilo Dobrovnik, gé so bili njeni falati velki tüdi kak kokošeče djajce. Mamo na Goričkom ške eno Gronsko strejlo, stera je nej tak lagva kak tista na nébi. Tak se zové motoklub, steroga so gorspravili leta 1999. Dve leti po tistom so prvo pout pripravili srečanje, stero je bilou do leta 2014 furt v Križevcaj, zadnji pet let pa ga pripravlajo pauleg Porabja, v Büdincaj. V najbole severovzhodni tau Slovenije gnauk na leto, v začetki meseca majuša, ne pridejo samo domanji motoristi, liki tüdi iz drügih krajov. V Büdincaj - v grabi pri nekdešnji bauti in starom gasilskom daumi - so člani Motokluba Gronska strejla napravili eno takše fajno mesto, gé se drüžijo. Gnauk na leto napravijo drüženje ške malo na vekše in trpi dva dni. Pauleg domanjih motoristov so že v petek na Goričko prišli motoristi iz avstrijske zvezne dežele Predarlska (Vorarlberg). Glavni tau je biu v soboto, gda so notpokazali motoristično opremo, leko pa so občudovali tüdi Prekmurca Roka Bagoroša, steri je znani po tom, ka dela vragolije (stunt show) na motori. Popoudne se je okauli stau motoristov - med njimi so bili pauleg slovenskih in avstrijskih ške motoristi iz Rovaške in Madžarske - zapelalo naokauli po Goričkom. Panoramska vožnja jih je pelala od Büdinec skouzi Dolence in Šalovce do Lücove, od tam naprej v Čöpince in po kratkom počitki nazaj v Büdince. Pohvalno je, ka so se na predlog policajov odlaučili, ka do kak prvi motoklub pogostitev na pouti pripravili brez alkohola. Toga so leko probavali sledkar, zadvečerek, gda je za zabavo skrbelo tüdi več glasbenih skupin. Silva Eöry MATERINSKI DAN V PORABSKIH VRTCIH Ob materinskem dnevu, ki je prvo nedeljo v maju, povabimo v vrtec mamice, babice in prababice. Tako smo tudi v vseh porabskih vrtcih praznovali materinski dan. Na materinski dan se še posebej želimo zahvaliti svojim preljubim mamicam, babicam in prababicam za vso ljubezen, skrb in dobroto. Podariti objem in reči nekomu, da ga imaš rad, je preprosto dejanje, a zelo veliko pomeni. Mame so v našem življenju prav gotovo najpomembnejše. Niti z najdražjim darilom ne bi mogli plačati njihove materinske ljubezni. Otroci iz porabskih vrtcev so se tako zahvalili vsem mamam, s pesmijo, plesom in deklamacijami. Hvala vsem, ki ste nas prišli pogledat in upamo, da se vam lahko tako vsaj malo zahvalimo za vse, kar nam vsak dan podarjate. Sakalovski malčki pred materinskim dnevom Na Madžarskem praznujemo prvo nedeljo v maju materinski dan. V dnevih okoli 6. maja so svojim mamicam in babicam letos voščili tudi malčki iz porabskih narodnostnih vrtcev. Dva dneva pred prazničnim dogodkom smo obiskali sakalovske predšolske otroke in vzgojiteljico-asistentko iz Slovenije Romano Trafela spraševali o pripravah. - Kako ste preživeli čas pred materinskim dnevom? »V mesecu maju praznujejo naše mamice, zato smo se že prej sez- Zapisali in fotografirali: vzgojiteljici asistentki Romana Trafela in Andreja Serdt Maučec Sakalovski malčki in vzgojiteljici Romana Trafela (sedi z leve) ter Lívia Nemeš (stoji z desne) Vrtec Dolnji Senik Vrtec Gornji Senik nanili s temo ’moja družina’. Poimenovali smo družinske člane v slovenskem jeziku in tako to temo navezali na materinski dan. Naučili smo se dve deklamaciji in pesmico ’Koga imaš rad?’« - Ali so otroci z veseljem sodelovali? »Veliko smo se pripravljali in lepo so sodelovali. To se vidi tudi pri programu. V vseh porabskih vrtcih pripravljamo programe za materinski dan, mamice in babice bomo razveselili s pesmicami, deklamacijami, plesom in tudi z majhnim darilcem, ki so ga otroci sami izdelali. Tako se jim bomo zahvalili in jim izkazali pozornost.« - Tako se lahko otrokom tudi približa slovenski jezik. »Veliko ponavljamo in utrjujemo, tako do konca šolskega leta otroci usvojijo kar nekaj slovenskih besed in besednih zvez. Učimo se kratke deklamacije in preprosta besedila. Pogovarjamo se o različnih temah, da otroci osvojijo osnovne izraze. To pa je zelo pomembno za ohranjanje slovenskega jezika tu v Porabju.« - Ali vas je lepo vreme privabilo na prosto? »Po dolgi zimi so naši otroci pomlad že nestrpno pričakovali, zato smo opazovali prebujanje narave. Spoznali in poimenovali smo rožice in drobne živali, ki jih najdemo na travniku in na dvorišču našega vrtca. Veliko smo se gibali v naravi, peli smo pomladanske pesmice in rajali.« -dm- Sakalovci Porabje, 17. maja 2018 Števanovci 5 USTVARJALNA DELAVNICA V VRTCU GORNJI SENIK V petek 27. aprila so se mamice in tudi nekateri drugi, željni ustvarjanja z različnimi mate- Gledališka igra o materini ljubezni lončku, zapestnice z barvnimi kroglicami, raznih poslikav kamnov različnih oblik, barvnih Naredimo si prelepo zapestnico riali, pridružili otrokom v Vrtcu Gornji Senik, da bi skupaj naredili razne izdelke. Starši so že pred tem na roditeljskem sestanku izrazili željo, da ob prihajajočem materinskem dnevu pripravimo skupno delavnico. Le-to je organizirala tamkajšnja vzgojiteljica Eva Papp Balogh. Na njej so otroci skupaj s svoji- metuljčkov na lesenih ščipalkah, do lesenih okvirjev za sliko ali risbico, obeskov za ključe in papirnate rožice, ki so jo nato prilepili na trši papir, ozadje pa okrasili z barvnimi svetlečimi rožicami in srčki. Delavnica je potekala od poznega popoldneva pa vse do večera in je minila v znamenju prijetnega druženja in pogovora. Prečudovite izdelke so otroci skupaj z mamicami odnesli domov. Le-ti jih bodo vedno spominjali na to, kako lepo je biti in ustvarjati skupaj ter kako pomembno za družinske člane je skupno preživljaPrijetno ustvarjanje skupaj z otrokom nje prostega časa. Nekaj tednov nazaj je na Gornjem Seniku gostovala gledališka skupina župnije Vasszécsény, ki se je pred materinskim dnevom predstavila tudi v Sakalovcih. Predstavila se je z igro o kardinalu Mindszentyju, napisal pa jo je župnik Ferenc Merkli. Pred začetkom igre so gledalci molili v slovenskem in madžarskem jeziku. Igro, ki traja približno 50 minut in je bila namenjena za darilo pred materinskim dnevom, so gledalci nagradili z burnim aplavzom. L.R.H. Obiskali smo Blatograd Člani predsedstva in sodelavci Slovenske zveze so za prvomajske svetke gorpoiskali Blatograd/Zalavár, gde je Slovenska zveza leta 2006 dala postaviti obeležje v spomin na slovansko kneževino knezov Pribine in Koclja. Pri spomeniki, steroga je napravo slovenski kipar Metod Frlic, so položili vejnec pa poslüšali kratko predavanje člana predsedstva dr. Karla Gadányina. M.S. Risanje in slikanje na kamne ter okrasna rožica v okrasnem cvetličnem lončku mi mamicami izdelali najrazličnejše izdelke - od svetleče rožice iz srčkov v manjšem cvetličnem Zapisala in fotografirala: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Porabje, 17. maja 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Park baude iz trga Ady v Somboteli Park pa edna turistična zidina bauda v Somboteli iz trga Ady, gde je dotejga mau avtobusna postaja bila. Z menjavov funkcije se cejlak spremeni promet v centru varaša. Že dugo lejt je guč od tauga, ka škejo preoblikovati trg Ady, avtobusno postajo pa na nauvo mesto bi preselili. Aprila na občnom zbori varaša so nutpokazali plane, gde se vidi, ka namesto trga javni park baude. Zidina postaje ostane, samo nauvo funkcijo dobi, tü do tisti avtomati, gde se djesti pa piti leko küpi pa tü baudejo javne sanitarije. Moderna, iz betonski stebrov napravlana zidina de tašo strejo mejla, gde de trava rasla. S tau infrastrukturov Sombotel eden velki javni park dobi, gde se kak turisti tak avtobusi, steri turiste pripelajo, leko stavijo, dočas ka lüstvo gora pa dola de z avtobusov. Potejn do mogli na edno drügo mesto pelati, gde leko sparkirajo. V parki baudejo stojala za bicikline tö, tak te pejški naleki leko pridemo v center, zato ka je odtec te že rejsan samo par stopajov do glavnoga trga. Park proti poštiji, gde je velki promet, zaprejti baude z mejter visikimi stenami, etak se te glas avtonov tö nede tak fejst nutra čöjo. V parki moderni stolice pa stauli baudejo, gde si obiskovalci malo leko počinejo, na srejdi parka pa v dvej redaj se drejvge posadijo. Do sredine 20. stoletja je na tom mesti, gde je zdaj avtobusna postaja, zelenjavni vrt biu, zdaj pri obnovitvi de se malo nika s tauga znauva vidlo. Na dva reda slogi baudejo, gde zdravilno zelišče baude posajeno. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Volilna kampanja se je začela Začela se je uradna volilna kampanja pred predčasnimi volitvami v državni zbor. Za sedeže v parlamentu se bo potegovalo 25 strank. Kandidatne liste so v vseh volilnih enotah vložile vse parlamentarne stranke: SMC, SDS, DeSUS, SD, Levica, NSi in Stranka Alenke Bratušek. Vsi volivci bodo imeli možnost glasovati tudi za nekdanji parlamentarni stranki SLS in SNS ter novince: Listo Marjana Šarca, Dobro državo, Andreja Čuša in Zelene Slovenije, Listo novinarja Bojana Požarja, Gibanje Skupaj naprej, Za zdravo družbo, koalicijo Združena desnica ter koalicijo Združena levica in Sloga. V vseh volilnih enotah bodo nastopile tudi zunajparlamentarne stranke Solidarnost, Piratska stranka Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Gospodarsko aktivna stranka in Zedinjena Slovenija. Socialistična partija Slovenije je liste vložila v vseh volilnih enotah razen volilne enote Maribor, stranka ReSET v volilnih enotah Celje, Maribor in Ptuj, stranka Naprej Slovenija pa le v volilni enoti Kranj. Iz državnega zbora se poslavljata poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, Roberto Battelli in László Göncz. Battelli je bil v poslanskih klopeh od leta 1992, Göncz se iz državnega zbora poslavlja po treh mandatih. Kandidaturo za poslanca italijanske narodne skupnosti so vložili pesnik in pripovednik Maurizio Tremul, izolski podžupan in strokovni direktor izolske bolnišnice Felice Žiža ter sodelavec v izolski italijanski samoupravni narodni skupnosti Bruno Orlando. Za poslanski stolček, rezerviran za pripadnika madžarske manjšine, sta kandidaturo vložila predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth in občinska svetnica občine Lendava iz vrst SMC-ja Gabriela Sobočan. Obmejna zgodba Mišija in Piroške »San se šetau, gori, doli ...«, smo slišali 4. maja popoldne v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru, ko je prisotnim gostom zapela Ženska vokalna skupina Zarja. Štiri- osebnega zornega kota. Spomin na dogodke seveda preveva veliko legend, obstaja veliko različnih variacij. Doživljam jih na svojstven način,« je povedal umetnik, ki je zaposlen kot učitelj tehnike na eni od ljubljanskih šol. ali na Madžarskem, ki bi delali v podobni tehniki. Sam jo doživljam kot nekakšno udejstvovanje na področju vitražerstva. V kolikšni meri je moja, je vprašanje, za enkrat pa še nisem naletel na ustvarjalca z isto tehniko,« nam je zaupal László Herman. Umetnik je svojo tokratno razstavo v Porabju naslovil »Na meji«, kot navdih zanjo pa je služila tudi knjiga pomurskega madžar skega pisatelja-zgodoUmetnik László Herman vinarja Lászla Göncza z naglasno petje ducata žensk je kasnejšem pogovoru zauslovom »Obmejkoordiniral zborovodja Jože pal ustvarjalec, ki izhaja iz ni veter« (»HaSlaviček, zbor, ki deluje pod neposredne okolice Lendatár-szél«). Na okriljem Kulturno-turistič- ve. »Tudi sam sem rojen več stvaritvah nega društva Moščanci, pa ob slovensko-madžarski najdemo tudi László Herman si je avtorsko prepoznavnost je s svojim krasnim nasto- meji, navdihujejo me vsi motiv bodeče ustvaril s tehniko, imenovano »fusing glass« ali pom obogatil odprtje raz- dogodki, ki so povezani z neže, ki sim»tehnika topljenega stekla« stave slikarja madžarskega bolizira ovire rodu iz Slovenije Lászla na nekdaj strogo zastražeHermana. nem mejnem odseku. »Ta Zagotovo se je »gori, doli rastlina aludira na bodešetala« tudi Piroška, zaročo žico. To je umetniška čenka poveljnika straže na interpretacija nekdanje lendavskem gradu Mihaeobmejne zgodbe, ki je nela Hadika, ko je nestrpno koč delila nas Madžare pričakovala vrnitev svojega na obeh straneh meje. In najdražjega z bojnega polja. seveda obe državi,« nam je Legenda iz turških časov razkril László Herman. ima več inačic: po prvi naj Tokratni izbor iz stvaritev bi Hadik padel v boju proti umetnika, prekmurskega Turkom leta 1603, zato je Madžara, živečega v Ljubljanjegova izvoljenka Piroška Ženska vokalna skupina Zarja iz Puconec z umetnikom in zborovodjo ni, je odprl gostitelj, predJožetom Slavičkom zblaznela in se z grajskega sednik Zveze Slovencev na stolpa vrgla v gotovo smrt. obmejnim dogajanjem v László Herman ponavadi Madžarskem Jože Hirnök. Po drugi varianti naj bi Mi- preteklosti.« ustvarja v klasičnih slikar- Obenem je izkoristil priložhael umrl naravne smrti, Če se sprehodimo po to- skih tehnikah, vendar si nost in ustvarjalca povabil vsekakor pa si je s svojimi kratni razstavi Lászla Her- je avtorsko prepoznavnost na letošnjo, že 17. Mednajunaštvi zaslužil, da počiva mana, se pred našimi očmi ustvaril s tehniko, imeno- rodno likovno kolonijo v danes v baročni cerkvici izrisuje zgodba z začetka vano »fusing glass« ali »teh- Monoštru. Dogodek se je svete Trojice med vinogradi 17. stoletja. »Zgodbo Miha- nika topljenega stekla«. Pri končal z vrhunsko izvedbo nad Lendavo. ela in Piroške predstav- tej se stekleni delčki zdru- dveh slovenskih zborovskih Oba legendarna junaka vi- ljam tako, kot da bi mi jo žujejo s taljenjem pri visoki skladb s strani Ženske vodimo na stvaritvah Lászla pripovedovala onadva. temperaturi, avtor je zanj kalne skupine Zarja iz občiHermana, ki tokrat v sre- Pravzaprav sem se tudi značilno tehniko dognal z ne Puconci. dišču Porabja razstavlja že sam prikradel v njuno raziskovanjem in preizku-dmdrugič. Umetnik nam glav- zgodbo, ki se pripoveduje šanjem. »Ne poznam drufoto: L.R. Horváth, ni osebi človeško približa na zelo intimen način, z gih umetnikov v Sloveniji K. Holec s tem, da ju poimenuje kar »Miši in Piroška«. »Vse te legende o Hadiku me že od otroških let nekako spremljajo. To zgodbo pa sem želel predelati na svoj način,« nam je v Porabje, 17. maja 2018 7 Murska Sobota ob dnevu Evrope Pecite z nami! OBNOVLJEN SPOMENIK NA TRGU ZMAGE Dan Evrope je bil letos v Murski Soboti v znamenju zaključka obnove Spomenika zmage na Trgu zmage in tradicionalnega obiska ruske delegacije z veleposlanikom dr. Dokumom Zavgajevom ter položitvijo vencev v spomin več kot 500 vojakom Rdeče armade, ki so aprila 1945 padli ob Muri in Kučnici v bojih z Nemci. Poveljstvo armade je 6. maja takratni komandi mesta naročilo, naj organizira postavitev spomenika, ki bo tudi grobnica za njihove posmrtne ostanke. Spomenik, ki je visok 17,35 metra, so postavili po načrtih inženirja Prvič obnovljen Spomenik zmage, ki so ga odkrili 12. avgusta 1945. Zgradili so ga po načrtih inženirja Vladimira Arončika v spomin na padle vojake Rdeče armade, ki so pokopani na soboškem pokopališču, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo tu tudi grobnica njihovih posmrtnih ostankov Vladimira Arončika, za končno izvedbo v belem kararskem marmorju pa je poskrbel arhitekt Franc Novak. Na spodnjem platoju sta kipa dveh vojakov, delo kiparjev Zdenka (Partizan) in Borisa (Rdečearmejec) Kalina. Na stranskih platojih sta sovjetska topova. Kar je pomenljivo tudi za današnji čas, svečanega odkritja spomenika 12. avgusta 1945 so se udeležili predstavniki slovenskih političnih oblasti in vojaški predstavniki zmagovalnih zavezniških vojska ZDA, Velike Britanije in Francije. Obnova spomenika sodi v projekt celovite ureditve mestnega središča, za kar bo porabljeno 570 tisoč evrov. Po obnovi tudi ob Trgu kulture naj bi, tako poudarjajo v mestni občini, ki jo vodi dr. Aleksander Jevšek, postalo središče mesta bolj prijazno za prebivalce in obiskovalce. Tekst in foto: E. Ružič Pijana Kata Naši predniki so velikokrat jedli jedi iz ajde, tudi „sladkarije” so pripravljali iz ajdove moke. Danes damo bolj redko na mizo ajdove jedi, čeprav vemo, da „dina” izredno dobro učinkuje na zdravje našega telesa in je zelo dobrodošla tudi pri raznih dietah. Pijana Kata (ajdova torta s kuhanim vinom) je okusno pecivo, ki ga je enostavno pripraviti, poseben okus mu da kuhano vino. Ogrejmo pečico na 180 stopinj, v model s premerom 30-32 cm dajmo papír za pekač. Potrebujemo tri sklede. V prvi pomešamo 15 dkg ajdove moke s 3 dkg bele moke in z vrečko pecilnega praška. Vzemimo 8 jajc, ločimo beljake od rumenjakov. Beljakom dodajmo 1 žlico sladkorja in ščepec soli ter jih stepemo trd sneg. Rumenjake zmešamo s pomočjo mešalnika z eno žlico sladkorja, peni dodamo pripravljeno moko. Zmes razrahljamo s polovico snega, drugo polovico mu dodajamo postopoma. Zmes vlijemo v pripravljen model in jo pečemo od 10 do 12 minut. Med tem časom pripravimo kuhano vino. Litru vina dodajmo skodelico vode, začinimo ga po okusu s sladkorjem, s cimetom in klinčki. Torto pustimo v pečici, da se skoraj razhladi, potem odstranimo papir za pekač, torto dajmo na pladenj in jo previdno polijmo s polovico kuhanega vina. Dajmo jo na hladno, da se posuši. Ponudimo jo v kosih, preden bi jo užili, jo lahko spet polijemo s kuhanim vinom. L. R. Horváth Zbaugom Annuš néni! Nej dugo nazaj smo slobaud vzeli od tetice Časar Annuš (po možej Stangl), stera je zadobila lejpo starost, bila je v 93-tom lejti, gda jo je Baug k sebi vzejo. Annuš néni je vsigdar rada spejvala, vej se je pa narodila na Gorenjom Seniki, gde so lidgé radi meli slovenske pesmi. Dugo lejt je spejvala v ansambli Lacina Korpiča. Vsigdar je rada ojdla na slovenske programe, nikdar nej pozabila, ka je Slovenka, gdekoli v Varaši smo go srečali, je trno rada pripovejdala z nami. Annuš néni (tretja z lejve) je dugo lejt spejvala Naj počiva vu meri Božjem! Uredništvo Porabje, 17. maja 2018 ... DO MADŽARSKE Predsednik države je za spremembo volilnega zakona Na ustanovnem zasedanju madžarskega parlamenta je predsednik države János Áder opozoril tudi na anomalije sedanjega volilnega zakona. Kot je rekel, na letošnjih parlamentarnih volitvah je predložilo državno listo 23 strank, kar je največ v zgodovini dosedanjih demokratičnih volitev. 16 strank ni doseglo podpore niti enega odstotka volivcev, še več, 15 izmed teh niti pol odstotka. Vsaka stranka, ki je predložila državno listo, je dobila najmanj 153 milijonov forintov podpore za kampanjo. »Če pogledamo izkušnje prejšnjih volitev,« je izpostavil predsednik, »je velika možnost, da stranke ne bodo obračunale tega denarja«. Zato je predlagal parlamentu, naj premisli, ali se ne bi bilo bolje vrniti k prejšnjemu volilnemu zakonu, saj so nekateri naredili iz praznika demokracije, tj. volitev, biznis. V svojem uvodnem govoru je poudaril, da legitimnost novega parlamenta in bodoče vlade niti za trenutek ni vprašljiva, saj mora odločitev volivcev vsak upoštevati in spoštovati, to je temelj demokracije. Čebelarji na Madžarskem bodo imeli slabo leto Čebelarji lahko letos pričakujejo slabšo letino zaradi vremena in tudi pridelave novih sort rastlin. Največji problem je, pravijo čebelarji, da sta skoraj istočasno cveteli oljna repica in akacija. Akacija je ponavadi cvetela na sredini maja, toda letos je zaradi toplega vremena začela cveteti prezgodaj. Toda niti na oljni repici niti na akaciji ni zadosti čebel, pravi predsednik Zveze čebelarskih društev Madžarske, saj se čebelje družine zaradi mraza v mesecu marcu niso razvijale, zato se do aprila ni razvilo zadostno število čebel, ki bi lahko izkoristile nektar cvetočih kultur. Dodatne težave pomenijo nove sorte poljskih kultur in tudi relativna suša, zaradi nje v rastlinah ni zadosti nektarja. Na Madžarskem zaužijemo letno kakih deset tisoč ton medu, toliko ga čebelarji pridelajo tudi v najslabših letih. Madžarska osemdeset odstotkov domačega medu izvozi v Francijo, Nemčijo, Italijo in Avstrijo. 8 Od Rusov sem daubo dva konja K tauma, aj človek zna dober šejft naprajti, aj dober podjetnik baude, se morajo edni dosta včiti, drügi se tak narodijo, ka se razmejo k tauma, tretja je pa še sreča, ka go moraš meti. Joška Holec, kak so mena parpovejdali, nikdar so se nej včili za trgovca (kereskedő), pa itak se dobro razmejo k tauma. Gda je najbola trbelo, te so še malo sreče tö meli. Zdaj v Varaši živejo, dapa v Števanovci so se naraudili pa tam so gorrasli, gde so se po iži Enini zvali. - Joška bači, dja sem vsigdar tau mislo, ka ste vi v Otkovci bili doma. »Mi smo skur na meji bili, gde je naš ram stau, tejsto se je še k Števanovcom držalo, prejk pauti so pa že Otkovci bili, zavolo tauga so edni tau mislili, ka smo mi v Otkovci bili doma.« - Te mali ram še zdaj stoji tam na brgej, nej? »Te ram je nej mali bejo, samo s podaukna se tak vidi, ozark so še štale bile pa parma. Mi smo rojstni ram odali, niši Peštar ga je dola tjöjpo, nika začno delati pa te vse taknjau, zato ka sploj rejdko prejde. Zato je zdaj že velka trava pa grmauvdje gorazaraslo. Ovak je tau fajn mesto bilau, tri plüga gröjnta smo meli tam kaulak rama, vse, ka je nam trbelo, smo tam pripauvali.« - Fejst ste gazdöjvali? »Gazdöjvali smo redno, mi smo doma meli krave, bitje, vse, dja sem samo trinajset lejt star bejo, gda sem že dva konja emo. Gda so Rusi sé prišli v Števanovce, dja sem gnauk enga s kravami na kauli nutrapelo v Varaš. Kak so tam na travi Rusi djeli, gnauk me je eden pejto, zaka s kravami vozim. „Zato, ka nejmam konja,” se pravo. On je gorastano pa dva konja mi je vcuj k kaulam privezo, kazo mi je, aj dem z njimi domau pa aj delam. Tak sem te emo dva konja, s sterimi sem doma delo pa v foringo odo, vejn šest lejt sta pri mana bila. Pri sauseda je bejo eden Romun, steri je tö zavolo bojne nikak sé prejšo, on je emo edne kaule, pa gda je nazaj domau üšo, te je on kaule mene dau. Potejm sem gnauk enga Ukrajinca v Őri- Joška Holec szentpéter pelo na bagaun. Pri nas doma v sausedi je tö bejo eden Ukrajinec, tak se je zvau, ka Radibor, z njim smo se dobro sporazmeli, zato ka smo skur vse razmeli, ka je on gučo. Tisti je mena eden papir napiso pa pravo, če kaj bi z menov Rusi modrüvali, te aj te papir pokažem. Pa tak je bilau, gda sem tejstoga drügoga Ukrajinca do bagauna pripelo, tam je on mena konja sto vkrajvzeti. Samo tak sem je leko obrano, ka sem papir pokazo Rusom, ka je mena Radibor napiso. Tak ka te dva konja, ka sem je od Rusov daubo, bi mi je oni odvzeli, pa bi leko pejški domau üšo. Dja sem zato zvekšoga vsigdar dobro zopodo, vejn zato, ka sem vsigdar srečo emo. Prvin kak so Rusi nutraprišli, nejdaleč kraj od nas v gauštja so se Nemci zdržavali, tam je vse bilau, cutjar, mela, šontje, vse, ka je trbelo. Gda so Rusi prišli, tej so tak naglo odleteli, ka so vse tam njali, mi smo pa tau, ka so tam meli, s kauli vse domau vozili. Drügo paut, gnauk sem mimo üšo, kak je eden Rus krave paso, dja sem ma pomago je gnati, pa te je on mena za tau edno kravo dau. Name so Rusi vsigdar radi meli, zato ka sem emo edno šapko, stera je tak vögledala, kak če bi partizanska šapka bejla. Gda so me pitali, če sem partizan, dja sem vsigdar fejst kumo ka ja, tašoga reda je vse vredi bilau.« - V Števanovci so Rusi ženske tö naganjali? »Naganjali so je, če so se nej skrile, pri nas so tö vsigdar za omarom bile skrite, gda so Rusi prišli pa so iskali, ka gde so „barišnje”.« - Tistoga reda je dobro leko slöjžo, če je stoj v foringo üšo? čer smo se stavili, gde so bile taše krčme, ka smo konje leko nutraprivezali, tam smo te kak sebe tak konje spolagali.« - Žedni ste nej bili, zato ka vino ste meli. »Dja sem te še samo trinajset lejt star bejo, dja sem nej trno pejo, dapa Bruž bači, oni so ma davali. Dja sem bola tisto šunko djo, ka mi je v Badacsonya krčmar dau na paut. Gda smo že proto daumi šli, te je že nikanej bilau iz šunke, zaman so edno cejlo zadnjo dali nama na paut, pomalek sva go tazgrizla. Bruž bači so pri ednom rami nutra šli pa so prosili, aj nama nika djesti dajo, dapa tam sva samo mlejko dobila, ka sem dja sploj nej maro, bola sem nikanej djo.« - Gda ste se ženili, gda ste kraj od daumi prišli? »Najprvin sem dvej lejta sodak bejo v Kecskeméti, zavolo tauga sem te konja mogo odati, zato ka nej bejo sto bi je polago pa vredi emo. Dja sem šestdvajsti lejt star bejo, gda Na starom kejpi z ženov pa sinaum »Najbola sem te leko slüžo, gda sem s konji üšo na Balaton. Na Žejdovi je bejo eden krčmar pa tistoma sva s Broužom vozila z dvauji kauli vino. On je tü foringaš bejo iz Števanovec. Vsakši je dva konja emo pregano, zato ka djezero litrov smo pelali na edni kaulaj. Pondejlek smo tašli pa petek smo nazaj domau prišli.« - Cejli den na kauli sejdti je tü nej leko delo bilau. »Nej je tak nevarno bilau, ve- sem se ženo leta 1959 pa te potistim sem tak kraj od daumi prejšo.« - Kama ste šli? »V Števanovci sem austo, samo na drügi tau smo šli, kak je žena doma bila. Tam, kak je zdaj moj brat doma Šanji, prejk poštije je bejo te ram, sledkar, gda so ga odali, s tistoga je grato muzej. Potejn smo mi odtistec sé v Varaš prišli, zato ka töj je bola skrjej bilau delat odti. Že töj v Varaši Porabje, 17. maja 2018 se je naraudo sin, sledkar pa te hčerka.« - Vi ste kelko bratov pa sester meli? »Nas je osem bilau, pet pojbov pa tri dekle.« - Kama ste odli delat? »Najprvin sem v ciglencaj delo dvanajset lejt, potistim sem na policiji delo deset lejt kak hišnik. Odtec sem te prejk üšo v zdravstveni dom, gde sem ranč tak deset lejt hišnik bejo, dočas ka sem nej v penzijo odišo.« - Kak ste v Varaš prišli, tak ste paversko delo tanjali, nej? »Še töj sem samo pavar bejo, vejš, tjelko krav sem emo? Bilau, ka šest falatov, pa te še bike sem tö krmo. Bilau tak, ka sem nagnauk štiri bike doladau, ka je Talan dolatjöjpo. Tistoga reda sem 94.000 forintov daubo, ka je fejst velki pejnez bejo. Zatau si te eden Žiguli leko tjöjpo, zato ka je 86.000 forintov košto. Te je še vrejdno bilau se s kravami, z mlejkom pa z bikami spravlati, zato ka lejpa pejneze si leko prislüžo. Te smo rame zidali pa vse vred djemali, nika nej ostalo s staroga rama, samo te zadnji tau, drügo smo vse na nauvo zozidali.« - Nej je vam špajsno, ka vam več nej trbej delat odti, ka vsigdar ste samo doma? »Vej pa zdaj več trbej delati kak gdakoli, gda sem delat odo, več časa sem emo kak zdaj. Dosta odim v Avstrijo na bolhapiac (bolšji sejem), ka tam tjöjpim, tejsto te doma taodavam pa malo pejnez vcujprislüžim k penziji. Dja zdaj pa prvin sem tö taši bejo, ka zvün slüžbe sem vsigdar še nika delo pa pejneze vcujslüžo. Dosta krispanov sem audo, zelene vejke, bilau tašo leto, ka smo bike krmili pa dvajsti svinj sem emo, tisto leto se 36 mejtrov mesa audo. Dosta sem delo, nej sem emo nedele, dapa vrejdno je bilau, zato ka se je splačalo.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 15. Stau lejt od smrti velkoga pripovejdnika Piše se leto 2018, v šterom vsa pitanja oblado, v praksvetimo Slovenci več jubi- tičnom žitki pa ma je bilau lejov. Eden od najvekši kul- žmetno. Vüdo je velki razloturni oblejtnic je tau, ka 11. ček med čütenov pa dühovdecembra miné djenau stau nov lübeznijov - slejdnjo je lejt od smrti velkoga sloven- povezüvo s svojov pokojnov skoga pisatela Ivana Can- materdjov. kara. Jubilej je leko poz- Cankar je začno pisati kak nani za Madžare tö, vejpa dijak. Leta 1893 so ma vödaCankarov roman »Hlapec li prvo pesem pa prvo prozJernej in njegova pravica« je no pisanje, od tistoga mau biu med prvimi slovenskimi je piso za mladinske liste knigami, štere so z naše rej- pa vekše slovenske literarne či na vogrsko obrnauli. Tau novine. Od 1899 dale je svodelo je sploj kvalitetno napravo nam dobro poznani Avgust Pavel. Ivan Cankar se je naraudo leta 1876 v varaši Vrhnika, nej daleč od Ljubljane, kak sin veuke držine srmačkoga majstra - kak je sledik napiso v svojom eričnom romani, na malom bregej, »na klancu«. Po Ivana Cankara držimo Slovenci za svojoga osnovnoj šauli najvekšoga pisatela pa realki je odišo štanderat tehniko v Beč, ja dela vödau v knigaj, prva depa se je prejk na slavske zbirka poezije se je zvala gezike spiso. Leta 1897 je pá »Erotika«, prva zbirka proze en čas na Vrhniki živo, tačas pa »Vinjete«. Pri veršaj je nej ka ma je mati nej mrla. Te se pokazo vsej svoji talentov, je povrno v glavni varaš mo- zatok mo zdaj oprvin gučali narhije pa kandidero na lišti o njegvi pripovejstaj. socialni demokratov, depa Ivan Cankar je v prozi piso so ga nej vöodebrali. Konč- vu vsefelé formaj: od kračiši no je prišo v Ljubljano, gde listkov prejk dugši novel do je do 1917 živo v krčmej na romanov. Stvauro je nauvo bregej Rožnik. Pozitivno je »črtico«, v šteroj na začetki premišlavo o jugoslovanskoj lirično premišlava, te na ideji, zatok so ga večkrat v graubo psihološki dojspivauzo zaprli. Zavolo betega še, ka se godi, te pa konča so ga vöspistili, mrau je v pripovejst. Novelam je ranč Ljubljani. tak dau nauvi fundament, Ivan Cankar je nej emo krep- ovaškoga od Kersnikovi ali koga tejla, biu je pa sploj Tavčarovi realistični pisanj: krepke düše. Velko, čed- med prvimi je piso novele no pamet je emo, kritično o varaškom ali vönavčeje gledo sebé pa drüge kau- nom žitki, med proletari pa li sébe. Dosta je fantazero, malimi varašanci, večkrat močno je čüto, biu je večkrat satirično ali groteskno. Pri sentimentalen. Dühovno je romanaj je üšo ranč tak po nauvoj pauti, ovaškoj od cajtov romantike pa realizma: vsa njegva dugša pisanja so ciklična - več lidam se godi skoro gnako, ali pa se ništernim lidam večkrat gnako zgodi. Istina pa je, ka je Cankar dostakrat s pomočjauv simetrične tehnike povezo manjše motive v pripovejst. Z romanom »Na klancu« je želo pisatel postaviti spomenik svojoj materi, pri motivaj je ponüco dosta vse iz svojoga žitka. V ausmi talaj Cankar pripovejda o žitki Francke od mlašeči lejt do smrti. Francka je kejp edne žene pa matere mantrnice: od najmlajši lejt se srečava s srmastvom na Klanci, štero vniči vsikšo lübezen; mauž go je emo rad, depa se je obrno prauti njej; mlajši so odišli v svejt pa se povrnauli nesrečni; zaman je sploj dosta delala za držino. Roman se konča s simbolom posvejta: proletarskomi lüstvi leko rešenje prinesé škonik. Najbole eričen tau knige - štero je Avgust Pavel dojobrno kak »A szegénysoron« - je začetek, gda Francka kak nezakonska či obvüpano leti za kaulami. Svojoj knigi »Martin Kačur« je dau Ivan Cankar podnaslov »Življenje idealista«. Pripovejda živlenjsko štorijo človöka, šteri ne najde svojo mesto v realnosti. Vsikdar senja pa se bije za te svoje misli - prauti drüžbi pa ne more nika. Cankar je nej zaman škonika odebro, vejpa je tau slüžbo dobro pozno. Kačura žitek stere, ka je nej zavolé krepek, kauli njega pa je vse graubo. Vönavčenoga »idealista« zbije realni svejt, ne moremo pa ga šanjalivati, vej pa na konci cejlak prejkdá sebé. Kak dostakrat, se je pisatel v etaj knigaj ranč tak odlaučo za simetrično kompozicijo s trejmi malimi vesnicami, gde je Martin Kačur delo. V 18 kratki talaj pripovejda »Hlapec Jernej in njegova pravica« od toga, kak lapec iške pravico pa go ne najde. Vejpa po smrti staroga verta grünt dobi sin, nej pa lapec, šteri je cejli žitek delo. Zavolo toga »anarhistično« gorvužgé svoj nekdešnji dom, njega samoga pa ličijo v odjen. Cankar je na prvo mesto postavo pitanje pravic delavcov, ne moremo pa knigo šteti kak realistično. Simbolično nutpokaže problem pa ga rejši tö samo simbolično. Donk pa spoz- rodi, je najbole simbolistično njegvo delo. Ka se godi, guči o konkretnom žitki pred prvov svetovnov bojnov - o gospodarskoj krizi, nemškom pritiskavanji na slovensko zemlau, proletarizaciji, vövandrivanji, slovenski politiki brezi moči. Zbirka z naslovom »Podobe iz sanj« je slejdnja Cankarova kniga, njene črtice je piso od začetka prve svetovne bojne dale. Zatok je njini glavni motiv bojna, cuj pa pridejo eške kejp materé, čütenje krivde, straj pred trplenjom ino smrtjov pa želenje po čistosti. V ednom »kejpi iz senj« z naslovom »Kostanj posebne sorte« vidimo grotesko v ljudskom humornom štiluši: pod gostanjom najdejo lidgé cintor s čontami, tak pa gorpridejo, ka je živlenjska energija slovenCankarovo pripovejst »Hlapec Jernej« je na skoga naroda madžarsko rejč obrno Avgust Pavel vsikdar postavnamo protivnosti s pravoga lena na méranje, trplenje sveta: delavec-lapec, boga- ino smrt. V drügoj črtici »Gotec-srmak, birauv-iskalec spod stotnik« vidi pisatel, pravice. Jerneja je pisatel gda že na pau drema, dvopelo od človöka do človöka riške kasarne, mlade sodake pa ga nutpokazo v vsefelé ino sodačkoga prejdnjoga. čütenjaj (vüpanje, čüdiva- Oficer odebera kandidate nje, straj, čemernost ptt.) za bojno - na konci pa se poIvan Cankar je svojo fanta- kaže, ka je té stotnik sama zijo na slobaudnost püsto v smrt. »starodavnoj pripovejsti« z Žmetno je na kratki pripoimenom »Kurent«. Mitični vejdati o proznom deli člokejp maškare je povezani z vöka, šteroga majo Slovenci realnim žitkom pisatelovo- za svojoga najvekšoga pisaga časa. Cankar je Kurenta tela. Vüpamo, ka ste donk obrno v pesmara, šteri na dobili eden mali kejp o pisebi nosi karakter sloven- sanjaj toga velkoga slovenskoga naroda. Kurent se skoga umetnika. V našom podpiše zlaudini, šteri ma prišešnjom tali vam eške zatok vesele gosli mesto ža- nutpokažemo njegve verše lostni fud dá. Ta pripovejst ino drame. najbole pokaže Cankarovo -dmfilozofijo o slovenskom na- Porabje, 17. maja 2018 10 V Budapešt na hokej »KDOR NE SKAČE, NI SLOVEN’C« Zadnji tresti lejt se skor vsakši keden pelam iz Sobote v Monošter. Na pouti sam že Edita in pajdašica Jasna) v petek, pred dugim prvomajskim vikendom napoutile v Navijamo – držali smo pesti za naše hokejiste dostakrat srečala kakšoga djelena ali srnjaka (zadnjič mi je na Gorenjom Seniki eden skor pred auto skočo) ali divdji svinj sam ške nikdar nej srečala. Vse pa se gnauk vogrski glavni varaš, so slovenski hokejisti dvakrat zgibili (prauti Velki Britaniji in Poljski), gvinili pa so prauti Madžarski. Nej je glij dobro kazalo, ka bi prišli na prvi Nadaljevanka – na mosti Szabadság so snemali nadaljevanko zgodi prvo paut. Sedem nji je bilou. Maršerale so kak kakši sodaki, malo zvün Dolenjoga Senika od Rabe prouti poštiji. Brodila sam, če je tau dobro znamenje ali nej. V Porabje sam tau pout nej šla zavolo dela, liki zavolo toga, ka se s cugom odpelam v Budapešt na tridnevni dopust. Tau pa zatau, ka je bilou tam svetovno prvenstvo divizije I, skupine A v hokeji na ledi (jégkorong világbajnokság). Prva kak smo se mi (pauleg mene sta šle ške moja sestra dvej mesti, sterivi pelata v elitno hokejsko ligo, ali pravi navijači s(m)o s svojo ekipo tüdi te, gda ji néde najboukše. Pout od Monoštra do Pešte je brž minila. Če v Sloveniji do Kopra, ka je približno tak daleč, kak je ta pout, ponücaš dobri šest vör, jih tü štiri ali pa ške malo menje. Tüdi z metrojom se je fajn in ške poceni voziti, zavolo toga smo za spati vödoabrale takšo mesto, stero je bilou pauleg metroja in v centri varaša. Tak smo mele samo neka stopajov do mosta Szabadság. Samo nej je bilo cajta kaj dosta okauli gledati ali se po Váci vilici šetati, trbelo je vzeti slovensko zastavo in ške neka toploga za obleči, vej pa je v dvorani, v steroj se špila hokej, zavolo leda furt mrzlo. Slovenija proti Kazahstani. Pred prvenstvom je valalo, ka sta tau najboukšivi ekipi. Samo tisto, ka je na paperi, furt ne vala. »Kdor ne skače, ni Slovenc,« je v zadnji lejtaj najbole nücani stavek slovenskih navijačov (szurkolók). In rejsan smo skakali. Karte smo na takšom mesti dobile, gé je največ naših navijačov bilou. In tak smo furt, gda je spadno gol, skakali in gorpotegnili velko slovensko zastavo. Petkrat smo tau napravili, vej pa se je tekma končala z rezultatom 5:3. V soboto dopaudne je biu cajt tüdi za tau, ka se malo šetamo po Pešti. Prva smo samo prejk poštije šle in si poglednole velko tržnico (senje). Dišalo je po salamaj, papriki in drügi dobrotaj, turisti, leko si čüu raznorazne gezike s celoga sveta, so küpüvali spominke (plejnati lonček, na sterom so lejpe rauže in na njom piše Budapest Hungary, ne küpite, vej pa se napis včasi doj spere). Moja sestra je v turističnom vodniki preštela, ka prej eno baukši kav v Budapešti sküjajo v kavarni hotela Gellért. Tak smo se napautile prejk mosta »svobode«. In ka vidimo? Ena ženska je skor z mosta skaučila. Hvala bougi se je pokazalo, ka nemški televizijci snemajo film Alarm za Kobro 11. Kava pa je rejsan dobra bila. Nazaj v stanovanje malo počivat, te pa vküper z navijaškimi rekviziti prauti dvorani Lászla Pappa. Tak so pravli, ka moremo prauti Italiji gviniti, če škemo titi olimpijski igraj. Če bi vogrska reprezentanca prauti Velki Britaniji gvinila, bi ona drügo leto špilala med 16 najboukšimi reprezentancami sveta. Mi smo tau dramo gledale po televi- HZS – S tem kejpom so se nam Risi na Facebooki zahvalili za navijaško podporo (Hokejska zveza Slovenije) v elitno ligo. Slovenci smo pá skakali ali na konci se je nej končalo tak, kak smo Velka tržnica mi steli. Naši zahodni sausedge so gvinili s 4:3. Tau je pomenilo, ka smo nagoudili madžarski reprezentanci, stero je še čakala tekma prauti Velki Britaniji. Naši Risi, tak pravimo hokejistom, so led na konci zapistili s spüščenimi glavami. Ali navijači smo jim vseeno zaploskali, vej pa so nam v zadnji lejtaj dosta lejpoga pripravili. Dvakrat po redi so bili tüdi na Porabje, 17. maja 2018 ziji. Samo petnajst sekund je falilo, pa bi vogrskim hokejistom gratalo. Vodili so z rezultatom 2:1. Te pa so Britanci iz dveri potegnili golmana in napadnoli s šestimi igralci v polji. Robert Farmer je dau gol, po tistom so tüdi gvinili po kazenskih strelih in so na konci bili prvi v skupini. Pauleg njih je napredovala ške srečna Italija. Slovenija ške drügo leto pripraviti tekmovanje divizije I, skupine A. Tak nede trbelo daleč potovati, če mo steli navijati. Na konci ške tau. Leko povem, ka sam odila navijat že za nogometaše, rokometaše, košarkare ali tak fer navijačov, kak so pri hokeji, jih nega v drügih kolektivnih športih. In zatau mam té dinamični šport tak rada. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in HZS 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 18.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (II.): Rojstni dan, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profili: Richard Falk, Yonatan Esterkin in Fareed Tamalah, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta (IV.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Poslovilna zabava gospe Gazele, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 TV-mreža, ameriški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal PETEK, 18.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Slovenski vodni krog: Sotla, dokumentarna nanizanka, 9.25 Prisluhnimo tišini, 10.05 Bleščica, oddaja o modi, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 15.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.45 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.00 Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nanizanka, 17.30 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 19.05 Mulčki: Negotovost, risanka, 19.10 Male sive celice, kviz, 20.05 Barbara, nemški film, 21.55 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije, 22.55 Zvezdana, 23.40 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans, 0.15 Glasbeni spoti, 1.20 Zabavni kanal SOBOTA, 19.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.35 Se zgodi: Sindrom obubožanja, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Beseda na A, britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja, 17.45 Popolna družina: Alternativke, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Zmešalnik barv, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.20 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Dheepan, francoski film, 0.50 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal SOBOTA, 19.05.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Na lepše, 9.55 Slovenski vodni krog: Sotla, dokumentarna nanizanka, 10.40 Evropski dan narave, dokumentarna oddaja, 11.50 Kaj pa Mojca?, dokumentarni film, 13.00 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans, 13.35 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 14.25 Šport in špas, 15.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: polfinale, 17.20 Košarka: državno prvenstvo (M) - 1. tekma finala, 19.15 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: polfinale, 21.15 Balvansko plezanje, 23.15 Pot na SP v nogometu, 23.50 Ansambel Tabu, 1.30 Glasbeni spoti, 2.35 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: polfinale, 4.30 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 20.05.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Smešni robot Galileo, risanka, 10.05 Nabriti detektivi: Glavna jed: kača, nemška otroška nanizanka, 10.40 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.00 Zabava, ameriški film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 In to je vse!: Pomarančni sok, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Kruh in mleko, slovenski film, 21.15 Intervju, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Mojster in njegov Gašper, portret, 23.25 Hommage a Brahms: Johannes Brahms: Samospevi za glas in klavir Katharina Hagopian (sopran) in Irena Koblar (klavir), 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, 0.55 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal NEDELJA, 20.05.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.30 Glasbena matineja, 9.05 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.55 Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja, 10.35 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite, 10.50 Žogarija, 11.20 Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film, 12.25 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 13.25 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije, 14.40 Zvezdana, 15.35 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: tekma za 3. mesto, 17.50 Sanje o prihodnosti: Prevoz prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 18.55 Koroška poje: France Cigan, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: finale, 22.30 Ambienti, 23.05 Bleščica, oddaja o modi, 23.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.05 Glasbeni spoti, 2.10 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: finale, 4.05 Zabavni kanal, 5.15 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 21.05.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.25 Zlata dekleta (II.): Prazno gnezdo, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Pred novim mandatom, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Osmi dan, 16.05 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta (IV.): Prva na vasi, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk, 18.05 Lili in Čarni zaliv: Pobegla slika, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, 22.15 Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank, Šport, Kultura, Vreme, 23.00 Pisave: Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja, 23.40 Glasbeni večer, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 21.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Šport in špas, 9.25 Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nanizanka, 10.15 Halo TV, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Ljudje in zemlja, 14.55 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.05 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slovenska nanizanka, 17.35 Začnimo znova: Veliki osvajalec, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Studio kriškraš: Zidajmo veselo! 19.20 Bukvožerček: Grozni Gašper, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Divji zahod, 20.55 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.50 Sol zemlje, francosko-brazilski dokumentarni film, 23.45 Glasbeni spoti, 0.55 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti TOREK, 22.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Sveti Duh, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Kino Fokus, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 Od popka do zobka: Sluh, zabavno-poučna oddaja za otroke, 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Mamina melodija, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Doktorica Fosterjeva (II.), britanska nadaljevanka, 21.00 Druga koža, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Volitve 2018, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Pričevalci: Jože Pižent in Marjan Premrl, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 22.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Žogarija, 8.55 Slovenski vodni krog: Nevljica, dokumentarna nanizanka, 9.20 Village Folk - Ljudje podeželja: Sardinija, otok sira in žafrana, dokumentarna serija, 9.30 Slovenski magazin, 10.10 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slovenska nanizanka, 10.40 Začnimo znova: Veliki osvajalec, slovenska nanizanka, 11.05 Halo TV, 11.40 Dobro jutro, 14.20 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, Porabje, 17. maja 2018 OD 18. maja DO 24. maja 15.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.30 Halo TV, 17.05 Pot na SP v nogometu, 17.50 Košarka: državno prvenstvo (M) - 2. tekma finala, 20.00 Dobrodelna prireditev OKS, 21.00 Prava ideja: Dunking Devils, akrobatska skupina, 21.35 Akcent: Modra kri, 22.35 Ovna, koprodukcijski film, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Košarka: državno prvenstvo (M) - 2. tekma finala, 2.55 Dobrodelna prireditev OKS, 3.55 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SREDA, 23.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja,11.50 Pisave: Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Franc Šivic, 14.35 Duhovni utrip: Kdo je bog? 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dobrodošli pri Jonu, risanka, 18.10 Mimi in Liza, risanka, 18.15 Dobrodošli pri Jonu: Bala sena, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Besede in slike, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Sveto in svet: Izobraževati tudi za radost življenja, 0.10 Turbulenca: Koncentracija, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SREDA, 23.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Zapeljevanje pogleda: Oto Rimele in Dušan Kirbiš, dokumentarna serija, 9.25 10 domačih, 10.10 Šepetati konjem, dokumentarni feljton, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.45 Dober dan: Iz mariborskega studia, 14.35 Vikend paket, 16.00 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.05 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Profesor Pustolovec: Vsak izum ima svojega izumitelja, poučna oddaja za mlade, 19.20 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Glasba skozi čas: Romantika, nemška glasbena dokumentarna serija, 20.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.40 Bleščica, oddaja o modi, 22.15 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 23.25 Glasbeni spoti, 0.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 24.05.2018, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Modra kri, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Dunking Devils, akrobatska skupina, 16.30 Zlata dekleta, humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Mala kraljična: Ne grem se kopat!, risanka, Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volitve 2018, 22.00 Odmevi, 22.20 Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: 150 let Edvarda Muncha, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 24.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Slovenski vodni krog: Bača, dokumentarna nanizanka, 8.55 Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja, 9.20 Na lepše, 10.05 Začnimo znova: Morala je zakon!, slovenska nanizanka, 10.30 Začnimo znova: Žepobol, slovenska nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.40 Dobro jutro, 15.00 Druga koža, dokumentarni film, 15.50 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Halo TV, 17.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica: Moja ptica, 19.00 Od popka do zobka: Sluh, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.15 Mulčki: Klic divjine, risanka, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Med in ljudje, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Avtomobilnost, 21.35 Kapital, francosko-angleški film, 23.30 Slovenska jazz scena, 0.30 Glasbeni spoti, 1.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB www.radiomonoster.hu