Organizacija hrvaških «čite|jic.*> Jugoslovanska vzajemnost klije povsod. Umetniki, učitelji, književniki in politiki sodelujejo za oživotvorjenje njenih idej, vsak po svojem znanju in moči. Ne bo torej škodilo, ako se tudi slovenske učiteljice nekoliko bliže upoznajo z delom in z uspehi hrvaških tovarišic ca polju njib. organizacije. Ko se je pred leti razpravljalo na Hrvaškem o učiteljskih pla.ah, so poudarjali nekaterniki po raznih listih in brošurah, da ne zaslužijo učiteljice enakega plačila z uiitelji, ker se ne brigajo za dolžnosti svojega stanu. Ti napadi so po pravici užalili učiteljice, dali pa so tudi povod, da se je jelo živahno razgovarjati o organizaeiji učiteljic v društvu, ki bi poleg občih stanovskih zastopalo posebno speeialne interese u.iteljic. To idejo je podpiral tudi deželni šolski nadzornik A. Cuvaj. Zagrebške učiteljice so osnovale v okviru učiteljske čitalnice svoj .Gospojinski klub učiteljske čitaonice". Klubov namen je bil: 1. da se zbero učiteljice vsak teden enkrat v svrho zabave in pouka v klubovi seji; 2. da povzdignejo stanovski ugled z lepo medsebojno slogo in zanimanjem za vse, kar se tiče učiteljic; 3. da tudi učiteljice podpirajo s svojimi izkušnjami delo svojih tovarišev na polju prosvete, da jim ne bodo očitali, da le žanjejo in ne sodelujejo pri setvi; 4. da ne bodo zastopale le interesov zagrebških učiteljic, temveč da bodo z iskreno Ijubeznijo in zanimanjem pomagale vsem tovarišicam, kjerkoli bodo mogle. Začele pa so se gibati tudi učiteljice po kmetih. Dne 5. julija 1903 80 se zbrale hrvaške učiteljice v Zagrebu ter sklenile ustanoviti društvo »Udruga učiteljica kraljevine Hrvatske i Slavonije". Dne 17. maja 1904 je potrdila vlada društvena pravila. *) Iz letnega porožila »Drogtra slovenskih užiteljio". U r e d n. Prvi občni zbor ,,Udruge učiteljic" se je vršil dne 4. julija 1904 v dvorani U.iteljskega doma. Prisotni so bili poleg kakih 100 učiteljic tudi dva deželaa šolska in dva okrajna šolska nadzornika, predsednik Zveze hrvaških učiteljskih društev ia predsednik Hrv. pedag. književnega zbora ter nekoliko učiteljev. Predsodnica pripravljalnega odbora, učiteljica pisateljica Milka Pogačič, otvori zborovanje s presrčnim pozdravom in omeni glavne smotre, ki si jih je stavila novoosnovana Ddruga. Namen Udruge je, širiti splošno izobrazbo žene, posebej pa ueiteljice in delovati pri vprašanjih učiteljskega stanu, postbno pa zaatopati interese učiteljic. S tem, da hočejo učiteljiee zastopati specialno svoje interpse, se nikakor ne mislijo ločiti od tovarišev. Probujene, zavedne učiteljice ne bodo slabile hrvaškega učit., organizirane učiteljice bodo trdnaopora v boju za stanovske pravice in koristi. Udruga pa si stavi poleg duševnih tudi materijelne smotre. Ti bi bili: 1. nDom ueiteljic", kjer bi udobno .tanovale umirovljene učiteljiee, kjer bi se zbirale članice Udruge k predavanjem ia zborovanjetn; 2. z nDomom" združen konvikt za hčere učiteljie in učiteljev, ki pohajajo višje šole in gospodinjske šole; 3. sanatoriji v hrvaškem Primorju in nekaterih zdraviliščih, kjer bi imele prijetno zavetje obolele učiteljice; 4. fond, iz katerega bi dobivale učiteljice in nčiteljske hčere doto. Po izvolitvi predsedoice Milke Pogačič in odbora (19 članic) je predložila učiteljica J. pl. GIembay osdovo za društveno delo. Poudarjala je, da morajo in morejo doseči končni uspeh, ako složno delujejo, vztrajno premagujejo zapreke, a_o so skromne v željah, previdne v dejanjih in marljive kot čebelice. Dvojni smoter: širiti naobrazbo med ženstvom ia osnovati za učiteljstvo koristne sklade in ustanove, je označen v pravilih. Pri tem naj seveda velja načelo, da se tudi počasi pride daleč. V dosego smotra ,,splošna naobrazba med ženstvom" naj se snujejo čitalniški krožki. Olani Udruge naj imajo časih javna predavanja v službenih krajih. Iinena onih članic, ki se bodo odlikovale s posebno marljivostjo na tem polju, naj se zapišejo v ,,.abtno knjigo Udruge". Potom Udruge stopijo učiteljice v zvezo z večjimi ženskimi društvi, ki imajo knjižnice in ki bi izposojevale za malo odškodnino knjige članicam Udruge, dokler ta še nima lastne knjižniee. Naobrazbo učiteljic hočejo povzdigniti tudi z vežbanjem v petju, v godbi, v risanju in v pisa'eljevanju. V svrho poslednjega bodo izdajale svoj list. Da se pospešujejo interesi učiteljic, sodelovale bodo članiee vedno pri učiteljskih društvih. V dosego drugega smotra morajo članice složno in vztrajno delati na to, da najdejo denarnih pripomočkov, ki se bodo uporabljali v korist društvenih ustanov. Denarni viri bi bili: kar največ mogoče članov, ki bi tvorili nekak živ kapital — naprosijo se dobrodelni in deuarni zavodi ter večja industrijska podjetja, da se ob sklepu računov blagohotno spomnijo Udruge — izposluje se naj dovoljenje vlade, da smejo člani nabirati darove v društvene namene — književnim potom bi se dal doseči dobiček z izdajo koledarja, knjižic za mladino in velikim številom naročnikov na društven list ,,Domače Ognjište". Učiteljica Hermina Berkičeva je referirala o § 152 (celibat učiteljic), ki je krivičen za učiteljice in škodljiv vsemu učiteljstvu. S tem je bil dnevni red prve glavne skupščine končan. Udruga doseže gotovo lepe uspehe, če najde dovolj energičnih delavk. Na prošnjo Udruge je dovolila vlada nabirati darove v društvene namene in dalao tej priliki sama 300 K. Odbor je razposlal nabiralne pole. Imena darovaleev, med katerimi sta tudi oan in hrvaški minister, so se objavila v listih. Županijska oblast v Osjeku je po posredovanju učiteljic pl. Glembay in Eeisenbfichler uradno priporočila občinskim zastopom, da pristopijo k ,,Udrugi učiteljic" kot zakladitelji (100 K), utemeljitelji (50 K) ali izredni člani (letni 2 K). Upravni odbor sejeobrnil do odbornic, naj v istem zmislu delujejo pri svoji županijski oblasti. Odbor je sklenil skrbeti za to, da pristopijo tudi učiteljska društva kot člani Udruge. Tudi B_lub učiteljic" je med tem uspešno deloval. Prevzel je od hrv. pedag. književnega zbora časopis BDomače ognjište", da ga izdaja na lastno korist ali škodo. Za vzdrževanje lista je dalu Udruga 200 K podpore, g. Marija Berger pa 5 delnic delavske tiskarne v Zagrebu. Klub je priredil koncert v korist sanatorija ter imel pri tem 300 K čistega dobička. Osnoval se je v E'lubu tudi slikarski tečaj in ruski kružok. Fondi, ki so nastali v Klubu, so izročeni v poslovanje BHrvatskoj učiteljskoj priporaočnoj in posmrtnoj zadrugi" in so znašali leta 1904.: a) za dote učiteljicam in učiteljskim hčeram K 878-84, b) za zgradbo sanatorija „ 453-36, c) za konvikt „ 134-36. Udruga je izdala knjigo ,,Darovi našira djevojkama", ki so jo spisali priznani hrvaški pisatelji in pisateljice. Na korist Udruge so se priredile zabave v Valpovu, Gorjanih, Otočcu in "Virovitnici, ki so donesle lepe vsote. Vlada je pozvala Udrugo, naj stavi predloge, kako bi se povzdignilo gospodinjstvo med narodom. Posebni odsek je izdelal načrt in ga predložil vladi. Odborje moral tudi predložiti vladi natančne podatke o društvenem delovanju, ki se priobčijo v petletnem vladnem poročilu o stanju vsega šolstva v Hrvaški in Slavoniji. Na prošnjo Udruge, naj bi se pri oddaji voditeljskih mest, oziralo tudi na učiteljice, je vlada odgovorila, da bo odlikovala tudi nadalje dragevolje marljive učiteljice s častnimi mesti ravnateljie in voditeljic, kjerkoli bodo to dopuščale lokalne in šolske koriati. Dne 10. julija 1905 se je vršila druga glavna skupšeina Udruge. Eačun izkazuje: Dohodkov , K 8004-64 stroškov , 2034-90 imovina znaša K 5969-74 zraven še vrednost knjige -Darovi" . . „ 1800-— skupaj . . . K 7769-74 Po sprejemu nekaterih odborovih predlogov glede pravil, izdaje knjig in nabiranja darov so se vršile nadomestne volitve v odbor. Zato je predavala Angelina Novotni: BKako naj se povzdigne stanovska zavest?" Sprejeli sta se resoluciji: 1. Odpravi naj se § 152, ker ni naraven niti času primeren, a slabo deluje na stanovsko zavest. 2. Zaradi obče potrebe, kakor tudi v interesu naroda in stanovske zavesti naj se povišajo plače u.iteljstvu. Poročala- je še dr. phil. Ada Broch o svojih doživIjajih v Novein Jorku, Hermina Berkič pa o sirovosti naše deee. V upravnem odboru se je osnovala sekcija, ki naj bi delovala na to, da se čimprej ustanovi konvikt za učiteljske hčere. Svoje delovanje je začela z otvoritvijo _Mense učiteljic", kjer bodo dobivale učiteljice dober in cen obed in kjer se bodo hkrati vadila dekleta v kuhi in gospodinjstvu. Vlada je darovala Mensi 400 K, pa tudi od strani občinstva so prihajali razni darovi. Da bi pa' bilo rnogoče čimprej iz Mense razviti konvikt, se je obrnil odbor do vseh učiteljskih društev, naj pristopijo z večjim ali manjšira zneskom k Udrugi. Temu pozivu se je odzvalo le sedem društev. Udruga je dobila vladno dovoljenje, da sme tudi prihodnje leto nabirati darove. Na prošnjo Udruge je pozvala vlada vse županijske oblasti, naj strogo pazijo na to, da bode na novo ustanovljenih ueiteljskih mestih in pri razširjenju šol skrbljeno tudi za stanovanje učiteljem. Pripetili so se namreč slučaji, da ni mogla učiteljica nastopiti službe, ker ni imela kje stanovati. Udruga je vložila tudi jarošnjo, naj se pri reviziji šolskega zakona uvrsti točka glede pogrebnih stroškov za umrlimi učiteljieami. (Konec.)