Za poduk in kratek 6as. Madjan in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski sporainki; piše M. Slekovec.) (Dalje.) Tako neopravičeno počelje je cesarja Friderika zelo razkačilo. Hunyady se je sicer dne 11. juniia t. 1. v obširnem pismu skušal opravičiti, a ker cesar mladega kralja Vladislava ni hotel Ogrom izročiti, prišlo je do očitnega razpora. rlunvadv je nagloma zbral 20.000 mož, a katerimi je že 28. oktobra 1446 prekoračil mejo. Z nezaslišano divjostjo in grozovitostjo je do Božiča puatošil po Avstrijskem, Štajarskem, Koroškem in Kranjskem; mesta, trgi, gradovi in vasi, kar jih ni bilo močno utrjenih ali ki se niso z visokimi avotami odkupili, so bili požgani. Tisoče ujetnikov so tirali Madjari koncem decembra na Ogersko. Še le 1. junija 1447 so se začeli pogajati ter se slednjič pogodili na dvoletno premirje. Nadaljnje spletke so preprečili Turki, ki so dali Hunyady-u vedno več opraviti. Leta 1452. je Vladislav sam prevzel vlado, ali domoljubni Hunvadv mu je vedno ostal prvi svetovalec, dokler ni dne 11. avgusta 1456 za kugo umrl. Tudi Vladislav je že dne 23 nov. 1457 končal — najbrž vsled ostrupljenja, mlado življenje. Sledil mu je kot ogerski kralj Ivana Hunyady-a sin, Matjaž Korvin. V njegovi dobi je zaradi osebnih razmer med visokimi glavami trpel prav veliko zlasti slov. Štajar. Cesar Friderik, ki je le prepogostokrat bil v denarnih zadregah, si je vedel za-se pridobiti bogatega oslrogonakega nadškofa, Janeza Bekensloera, kateremu uredbe kralja Matjaža niso nikakor ugajale, ter mu je obljubil najimenitnišo škofijsko stolico v južni Nemčiji, namreč solnograško, kalero je od 1. 1466. posedal Hernard pl. Bohr. Vsled tega je' Bekensloer že 1. 147B. zapustil svojo nadškofijo v Ostrogonu ter je s svojimi in cerkvenimi dragocenostmi na tihem odbežal na Dunaj k cesarju, — »regis metu in cuius suspicionein inciclerat«, pravi Honfin, zgodovinar iste dobe.1) To je kralja Matjaža hudo razkačilo. Sovrašlvo je postalo š"e večje, ') Beitrage z. Kunde steierm. Gesch., VII., 38. ko je cesar dne 8. decembra 1476. s češkim kraljem Vladislavom sklenil zvezo za boj in odboj ter mu kmalu potein slovesno izročil češke državne fevde, in že leta 1477. se je hladilo v človeški krvi. Iz večletne mržnje navstala je strašna vojska. Kralj Matjaž je že 1. 1477. prihrul z veliko armado na Avstrijsko in ker se mu je iz strahu pridružilo mnogo plemenitnikov, imel je kmalu vse kraje od Dunaja do Aniže v svoji oblasti. Cesar Friderik je pobegnil v Linc, od tam pa v Gmunden, prepustivši dežele britki usodi. Kakor drugekrati, obiskal je kruti sovražnik tudi ob tej priliki slov. Štajar. Istodobni zgodovinar, koroški župnik Unrest poroea narnreč1), da je grof Jurij Zagorski, sin .laneza Vitovca, s svojimi ljudmi Štajarsko zelo oškodoval z ropom in požigom. Ogri 80 požgali trg Ljutonier in mnogo drugih krajev, odgnali živino iz mariborske okolice in Dravskega polja ter plenili in požigali tudi po Slov. goricah. Napravili so veliko škodo. Glavar Andrej Weispriach je sicer z deželani planil za groiom Jurijem v Zagorje ter ondi pustošil, a s tem je bilo oškodovanim Štajarcem pač malo pomagano. Nek slari zapisnik2) našteva sledeče vasi, katere je grof Jurij bil 1. 1477. oplenil in deloma tudi požgal: »V Zagajiču (Nider Hart) Ogri niso zažgali hiš, pač pa so nje popolnoma oropali. V Sobotincih so sicer pustili živino in tudi hiš niso zažgali, a kar so Ijudje v hišah imeli, so vse pobrali. V Prvencih so vso živino, kar so nje doma imeli, odgnali, hiš pa niso zažgali. V Spuhlji so uplenili vso živino, oblačilo in pohištvo, a živino so jim zopet odvzeli. Hiš niso zažgali. V Mezgovce so Ogri prihruli na sveti post (24. dec.) ter so se tri dni ondi mudili. Odgnali so okoli 1000 glav živine; v celi vasi je ostalo le dvoje telet. Po biSah so pobrali vse, mize in klopi so djali na vozove in odpeljali; še celo žreblje so iz sten potegnili in s^eboj vzcli (habent negel aus den wenden gezogen). Hiš niso zažgali. V Paeinjah so izimši jedno vse hiše požgali in oropali. Tudi v Podvincih so odgnali nekaterim živino. Spodnji Volovljek so oropali in do tal požgali. V Deatincih so uplenili vso živino in drugo imetje. V Juvancih so požgali 8 hiš in vse pobrali.« Enako se je gotovo godilo tudi drugim krajem, dasi nam zapisniki tega ne poročajo. Pa to je bil še le začetek zla, vse hujše gorje je še sledilo. (Dalje prih.) Smešnica. Stari berač Lenuhovič reče nekega dne gospodu Hogatincu: »Danes pridem zadnjikrat k vam, gospod Bogatienc!« — Bogatinec »Zakaj pa zadnjikrat?« — Stari Lenuhovič imenitno: »Ker sem že sit javnega življenja in zato jntri stopim v stalni pokoj.« ') Da spoštovani čitatelji vidijo, kakošna je liila takratna neinščina, podanio poročilo v izvirniku. (ilasi se: nGralf Jorg ans d(>m Sagor niit sejnen Helffein tetten an der Stejrmark grossen Schaden mit Kawl> und Prantt, und verprannten den Marokt Luttcnlierg, und an vil andern Enndtn, und namen das Viech z\v Marchpurckh und in dem Traleldt, sie verprannten auch Im Puhcl und tetttm grossen Seliaden. Der gross Schaden tett dcn Stevirern wue, und anndt, und besambten sii-.h, und die Stett und Merckt mit irren Soldnern, der Havvbtman war Herr Andrce von Weyspriach . . . ." ((Jnrest, (i27 in 028). 2) Glej pri dotičnih vaseh v Zabn, Orteiianienbuch der Steiermark im Mittelalter.