Št. 19 LetoXXVH 15. 10. 1977 Celje - skladišče D-Per 214/1977 JSIi! GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Dejavnost občinske skupščine Celje Dne 5. in 6. oktobra je bila seja zborov občinske skupščine Celje, na kateri so obravnavali poleg ostalega tudi oceno izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Celje za obdobje 1976— 1980. Objavljamo nekatere ugotovitve za I. polletje 1977, med katerimi so tudi TOZD z izgubo in med temi tudi naš TOZD EMOKON-TEJNER. V celoti lahko letošnja gospodarska gibanja ocenjujemo kot bolj ugodna v primerjavi s 1. polletjem lanskega leta, kar je tudi razumljivo, saj so poznane težave, ki so lani nastopile pri uvajanju nekaterih sistemskih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. Kot že nekajkrat do sedaj, so se tudi v 1. polletju 1977 spremenili posamezni predpisi, ki določajo način spremljanja nekaterih kategorij, tako da je primerljivost z lanskimi prvimi šestimi meseci dokaj otežkočena, če že ne onemogočena, zlasti pri tistih kategorijah, ki vsebujejo dohodek. Na osnovi korekcije nekaterih elementov, ki kažejo globalni razvoj gospodarstva v občini, ocenjujemo, da smo v 1. polletju dosegli naslednje rezultate: Stopnje rasti predvideno doseženo v v letu 1977 1. poli. 1977 Družbeni proizvod — nom. (ocena) Družbeni proizvod — — 19,0 realni (ocena) 6,5 5—6,0 Industrijska proizvodnja 7,0 9,3 Izvoz 7,5 -3,7 Zaposlenost 2,0 3,0 OD na zaposlenost (nominalno) — 16,3 Realni OD na zaposlenega 2,0—3,0 2,9 Investicije v OS (realno 6,0 15,8 Iz navedenih pokazateljev je razvidno, da smo razen pri izvozu, dosegli stopnje, ki omogočajo tudi konec letošnjega leta izpolnitev poglavitnih resolucij skih načel, čeprav se moramo zavedati, da bo 2. polletje v nekaterih pogledih težje, kot je bilo 1. polletje. Zaradi konjunkture, ki je nastopila zadnje mesece preteklega leta, bodo indeksne primerjave med letošnjimi in lanskimi dosežki precej manjše, kot so bile v 1. polletju, razen tega pa je še vprašljiv vpliv gibanja cen, saj je indeks življenjskih stroškov že v 1. polletju dosegel raven 113,4, kar pomeni, da so lahko končni letošnji rezultati močno razvrednoteni zaradi relativno visoke stopnje inflacije. (Nadaljevanje na 3. strani) Udeleženci X. jubilejnega mednarodnega kongresa emajlircev, ki je bil na Bledu od 25. do 29. 9. 1977, so bili v času kongresa naši gostje. Po ogledu naših TOZD so se pogovarjali o emajlni tehniki z našimi strokovnjaki s tega področja. OBISK Sergeja Kraigherja Četrtega oktobra nas je obiskal tovariš Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije in se pogovarjal z našimi predstavniki o gosnodarjenju OZD EMO. Predsednika Kraigherja je pozdravil v imenu vseh Franček Gazvoda, predsednik sanacijske komisije EMO, glavni direktor dipl. inž. Miro Jančigaj pa je tov. Kraigherja seznanil z gospodarsko usmeritvijo EMO v prihodnjem obdobju. Sekretar tovarniškega komiteja ZKS tovariš Anton Krebs je razpravljal o problematiki samoupravne preobrazbe v EMO ter o vlogi subjektivnih dejavnikov. V zelo obširni razpravi so sodelovali še drugi delavci EMO ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ob koncu razprave je predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher povzel besedo in med drugim dejal: »Mislim, da je programska usmeritev, ki ste jo prikazali, bistvenega pomena za vaš nadaljnji razvoj. Znano je dejstvo, ki ste ga v teh letih gotovo preizkusili, da ni dovolj le vedeti, kaj hočemo novega preizkusiti, temveč je velik problem, kako preiti iz starega na novo tehnologijo, za katero se vidi, da je prehod nujen.« V svoji obširni razpravi je tov. Sergej Kraigher med ostalim povedal še to, da je vprašanje ureditve organiziranosti in odnosov v delovni skupnosti bistvenega pomena in da je TOZD tovarna posode še vedno kar se tiče dohodka naj večji vir dohodka in je rezerva tudi ostalim TOZD, ki se šele vpeljujejo s svojo novejšo proizvodnjo. Ob zaključku svoje razprave je tovariš Kraigher dejal: »Tako bo torej potrebno premisliti dve stvari. Na eni strani premisliti organizacijo vašega znanstvenoraziskovalnega dela ali kot vi pravite vaših inovacij. Izraz inovacija je adekvaten termin, ker pomeni nekaj novega na že obstoječi tehnologiji, pri vas pa je značilno, da morate pri že vpeljani tehnologiji marsikaj spremeniti, ki ni samo inovacija na obstoječi tehnologiji, temveč je nova tehnologija. Poleg tega morate uvajati nove proizvode, zato morate imeti svojo lastno raziskovalno dejavnost in ne smete biti odvisni od tujih licenc.« Več o tem obisku bomo poročali v naslednji številki. v načrtnem člane kolektiva smo obširno obveščali o našem gospodarjenju v vseh naših številkah. Mnogo smo pisali o sanacijskih programih, o njihovem pomenu in uresničevanju, skratka o vsem kar bi pripomoglo k dokončni sanaciji naših gospodarskih razmer v vseh TOZD. Analiza podatkov v letošnjem polletju nam je pokazala, da lahko dosežemo zaželene gospodarske uspehe, če le hočemo. Podatki za to obdobje so bili pozitivni in vzpodbujajoči. Sedaj, ko nas IdČi le še tri meseče do konca tekočega leta, morajo, ali bi riiorale vse TOZD, zlasti tiste, ki so doslej poslovale z izgubo storiti Vse kar je rtogoče, da dosežejo letni plan proizvodnje in ustvarijo planirani dohodek tako, da bo beseda »Sanacija« črtana iz naših poročil o gospodarjenju posamežnih TOZD in celotne naše OZD. Pri takem prizadevanju pa moramo nehati z »dokazovanjem« raznih »težav, tarnanjem, polemiziranjem o tem in onem, ki nam nič ne koristi, zahrbtnim namigovanjem na slabosti iiaših sodelavcev, pohajkovanjem med delovnim časom, razsipavanjem z dragocenim materialom in podobnimi škodljivimi pojavi, ki pogojujejo naše neuspehe in kalijo dobre odnose med nami. rešitev V naši TOZD posoda je značilna utesnjenost. Morda bi se le dalo mehanizirati osrednji transport?! Dosedanji elaborati, ki smo jih izdelali za sanacijo nam kažejo poleg drugih, ki smo jih sprejeli dovolj jasno koncepcijo razvoja tako, da ni potrebna nobena polemika ali se to ali ono lahko izvrši ali ile kajti odgovor je jasen: če naši načrti ne bodo uresničeni, ne bo dohodka, ne bo osebnega dohodka, ne bo tistega gospodarskega uspeha, ki ga pričakujemo in ki ga lahko ustvarimo samo z našim načrtnim delom, dobro organizacijo proizvodnega procesa V vsaki TOZD, razvijanjem dobrih medsebojnih odnosov in t občutkom solidarnosti za vse akcije, ki jih načrtujemo za doseganje optimalnih poslov uspehov. Glavni direktor dipl. inž. Miro Jančigaj nam je v zadnji številki Emajlirca v obrazložitvi zahteve za njegovo razrešitev jasno in odločno povedal za kaj gre, če hočemo uspeti. Med drugim je zapisal, da smo imeli v oceni situacije v preteklih letih izredne težave pri dokazovanju samemu sebi, da je ustvarjanje možnosti za doseganje dobrih poslovnih rezultatov prvenstveno odvisno od lastnih sil, lastnega angažiranja jasnega kon-cepciranja razvojnih usmeritev in čimprejšnjega sistematičnega vzgajanja kadra vseh vrst profilov, ki bodo sposobni obvladati novo dimenzijo. Zaupanje v lastne sile mnogo pomeni za dobro gospodarjenje, zato moramo tudi prisluhniti tistim silam, ki žele napredek in katerih delo dokazuje, da je mogoče tudi v zapleteni gospodarski situaciji doseči dobre gospodarske rezultate. Pri izvajanju ukrepov za dovršitev sanacijskih ukrepov je potrebna večja zaostritev za izvrševanje delovnih nalog ter izvrševanje sklepov samoupravnih organov. Ta zaostritev mora biti prisotna v mentaliteti vseh zaposlenih in vsak mora resnično opraviti delo na svojem delovnem mestu tako, da bo to učinkovalo na skupen uspčh našega gospodarjenja. Razmere v nekaterih TOZD so glede organizacije dela in delovnih pogojev nevzdržne, zato moramo ustvariti sredstva za modernizacijo delovnega procesa, kar pa lahko storimo le z zaupanjem v lastne sile in dobro organiziranim samoupravnim sistemom, ki ga uvajamo v skladu z zakonom o združenem delu. če pa hočemo uresničiti intencije zakona o združenem delu moramo postaviti V ospredje naše dolžnosti do dela, kajti če so te dolžnosti izpolnjene, je pot do uresničitve naših pravic zelo lahka. ****** 31. oktober9 svetovni dan varčevanja Združenje poslovnih bank in hranilnic SR Slovenije nam je poslalo gradivo s prošnjo, naj ga objavimo ob svetovnem dnevu varčevanja. Zadnji dan oktobra je že več let mednarodni dan varčevanja. Da bi dojeli pomen tega praznika, objavljamo omenjeno gradivo. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj V preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu u-stanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...« Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno u-stvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsip-ništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnosti Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se prek bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. PraV v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana še družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS Dejavnost občinske skupščine Celje (Nadaljevanje s 1. strani) V zadnjih mesecih polletja se je obseg industrijske proizvodnje povečal. Junija letos je bila proizvodnja še skoraj za 1 % višja od proizvodnje v maju in je že za 10,4% presegla povprečno, me-sečno proizvodnjo leta 1976, proizvodnjo junija lani pa celo za 15,9 %. Zaradi zboljšanja letošnje proizvodnje in njenega večjega zaostanka v drugem trimesečju lani, je tako ob polletju preseganje lanskih rezultatov sorazmerno visoko, saj je v primerjavi z lanskim prvim polletjem obseg proizvodnje letos višji za 9,3%, kar je nad predvideno stopnjo 7 odstotkov za leto i977. V celoti vzeto poteka letos proizvodnja dokaj ugodno in se giblje nad planom, relativno visok porast pa moramo delno pripisati tudi pričetku upadanja lanske proizvodnje od aprila dalje, v zvezi z uveljavitvijo novih predpisov v sistemu plačevanja. Ob polletju ne zaostaja količinska proizvodnja v primerjavi z lani v nobeni industrijski panogi. Nekoliko nižji je sicer porast v črni metalurgiji, v proizvodnji gradbenega materiala in v grafični dejavnosti, zato pa nekatere druge panoge, kot so proizvodnja strojev in naprav, del kovinske in lesne industrije ter proizvodnja tekstilne konfekcije, visoko presegajo lanskoletne rezultate. Izvoz Pri izvozu industrijskih delovnih organizacij je prišlo v drugem tromesečju do rahlega nazadovanja, saj je dosežena realizacija nekoliko nižja kot v prvih treh mesecih letošnjega leta. Zaradi zaostanka izvoza dveh večjih izvoznikov, Cinkarne in Železarne Štore, je letošnji izvoz ob polletju za 3,7 % nižji kot lani v tem času, letne obveznosti delovnih organizacija pa so dosežene le z 41 %. To pomeni, da je bil izvoz v 1. polletju letos dosežen v višini 21,046.000 $, v lanskem 1. polletju pa v višini 21,857.000 $, medtem ko plan izvoza za celotno leto 1977 predvideva 51,340.000 $. Od skupne vrednosti izvoza je bilo 61 % prodano na konvertibilno področje. S tem se je delež izvoza na to področje v primerjavi z lani povečal. Razen še pri AERO, Mesninah in Žični, v Cinkarni in Železarni zaostaja letošnji izvoz, kjer je v primerjavi z lani minimalen. Relativno visok porast pa so dosegli zlasti v Libeli, v Metki ter Topru. Večina delovnih organizacij še zaostaja v primerjavi s planom, saj sc ob polletju polovico svojih letnih obveznosti presegli le v. Zlatarnah, v Topru in v EMO. Izgube V prvem polletju so se izgube gospodarstva (81.461 tisoč din) bistveno znižale v primerjavi s prvim polletjem 1976, ko je njihova višina dosegla 596.806 tisoč din. Stanje letos je tudi boljše kot ob koncu leta 1976, ko je z izgubo v višini 176.562 tisoč din poslovalo še 19 TOZD. Med večjimi nosilci izgube se letos zopet pojavlja TOZD Titanov dioksid v Cinkarni, kjer je ob polletju izguba dosegla višino 24.891 tisoč din, Izgubo v višini 7.706 tisoč din je dosegel tudi TOZD Emokontejner, značilno pa je, da se je letos v izgubi znašla celotna tekstilna industrija, kar kaže na še bolj težaven položaj v tej dejavnosti, ki traja že nekaj časa in je z nekaj redkimi izjemami značilen za celotno slovensko industrijo. Ker poskusna proizvodnja traktorjev v Železarni Štore še ne dela s polno zmogljivostjo, je pa že v celoti obremenjena s stroški, je razumljivo, da v letošnjem letu od te proizvodnje ne moremo pričakovati nadpovprečnih rezultatov. Ob polletju je proizvodnja traktorjev zabeležila izgubo v višini 22.262 tisoč din, ki se bo do konca leta zmanjšala, vendar predvidevamo, da v celoti-ta proizvodnja letos še ne bo pozitivna. V skladu z zakonom o sanacijah so TOZD, ki so poslovale v 1. polletju 1977, z izgubo, dolžne predložiti družbenopolitični skupnosti program ukrepov za odpravo vzrokov, zaradi katerih so izgube nastale. Večina TOZD v občini je to storila in Svet za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje bo v mesecu septembru in oktobru preverjal, kako se ti programi uresničijo. Največ TOZD je v programih za odpravo izgube navedlo ukrepe za izboljšanje stanja na komercialnem in kadrovskem področju, kakor tudi ukrepe za hitrejše izgrajevanje dohodkovnih odnosov, kar kaže na to, da bo potrebno probleme na teh področjih reševati hitreje in bolj odločno kot doslej. Zdravstvo Na področju zdravstva so v prvem polletju potekale intenzivne priprave za novo samoupravno organiziranost in s 1. 7. 1977 posluje celotna zdravstvena služba v enotni delovni organizaciji — Zdravstveni center Celje. Samoupravna organiziranost pa še ni zadovoljivo zaživela na relaciji izvajalec — uporabnik, kar se odraža tudi v naraščanju sta-leža. Za javno razpravo je pripravljena vrsta pomembnih dokumentov kot podlaga za razreševanje navedenih problemov. Vrsta prioritenih nalog na področju zdravstvenega varstva pa ostajajo še dalje odprta in jih bo mogoče le postopoma reševati. Vzroki so predvsem naslednji: — prostorska problematika — pomanjkanje kadrov — pomanjkanje stanovanj — neracionalna uporaba delovnega časa in uvajanje izmenskega dela. Investicijska vlaganja potekajo po zastavljenih ciljih, tako v ho-spitalni dejavnosti kot tudi v eks-trahospitalni dejavnosti, saj bo tudi pričetek gradnje ZP Vojnik tako v začetku drugega polletja 1977. 48. redna seja PO Poslovni odbor je na 48. redni seji obravnaval poročilo o izvršitvi sklepov prejšnjih sej, izvršitev plana TOZD tovarna posode, TOBI in KONTEJNERJI ter obravnaval gradivo tekočega poslovanja. Objavljamo sklepe, ki jih je PO sprejel na tej seji. 1. Poslovni odbor DO vzame na znanje poročilo po 5. sklepu 45. redne seje, 2. odstavek in ugotavlja, da poročilo ne zadovoljuje citiranemu sklepu. ?. V zvezi s tem PO zahteva od tov. Piliha in tov. Mihelinove, da se izdela v roku 14 dni konkretno poročilo, kaj smo v letu 1976 -*1977 delali na področju usklajevanja finančnih zmogljivosti in potreb za nabavo materiala, kaj smo pri tem dosegli in kakšne napake smo spoznali. Obravnava tega poročila naj bo posebna točka dnevnega reda. 3. Poslovni odbor vzame v vednost poročilo na osnovi 5. sklepa 44. redne seje, ki se glasi: »Pa se napravi bolj konkretna analiza specifikacije največjih naročnikov (Kovinotehna), ki naj bo usklajena med TOZD POSODA in sektorjem marketing in to do konca meseca avgusta.« Poslovpi odbor ugotavlja, da je Zgoraj navedeni sklep izvršen. 4. Nadalje poslovni odbor vzame na znanje poročilo na osnovi 11. sklepa 41. redne seje. Sklep se je glasil: »Do prihodnje seje PO mora biti posredovan rok, v kolikem času bo lahko poslovnemu odboru predstavljena fizionomija TOZD posoda za leto 1978 in naprej, z jasnim programom dodatnih akcij, da se to zagotovi, kar pomeni: — rezime dosedanjih izkušenj, *- stanje EMO v Jugoslaviji, Evropi, Sredozemlju in na tistih tržiščih, kjer smo prisotni i*r katere poti in elementi so tisti, ki so nam potrebni, da lahko zagotovijo jutrišnjo nadpovprečno eksistenco v TOZD posoda. 5. Poslovni odbor ugotavlja, da poročilo po 11. sklepu 44. redne seje PO le delno odgovarja citiranemu sklepu, Poročilo ne daje izhodiščnih osnov fizionomije TOZÓ posoda niti za leto-1978. Izkoriščan jo dejstvo, da je dogovorjeno, in samoupravni orgasu. ni go obveščeni, da sta tov. Jože Turnšek, pomočnik gl. direktorji* in tov. Gazvoda, predsednik sana* cijske komisije v EMO nosilca naloge, kako mora biti organizirano delo na področju trženja za posamezne TOZD in EMO kot celote, se sprejme sklep, da ge iz* dela poročilo, kako se bodo naloge na področju trženja izoblikovale, konkretizirale in ná kak način se bodo koordinirale, posebej za TOZD posoda. Poročilo mora biti izdelano do 22. 9, 1977. 6. PO vzame na znanje poročilo izvršitev 4. sklepa 45. redne seje. Po informaciji direktorja TOZD, da so bili posredovani napačni podatki plansko analitski službi, poslovni odbor sklene, da mora TOZD tovarna KOTLI izdelati podrobno poročilo in sicer: kako je bilo planirano v mesecu juliju, katere dejavnosti so pri planu sodelovale, kje je bil plan sprejet, v kakšni obliki je bil posredovan analitikom v obdelavo, kako je bil plan izvršen, kak sklep je bil sprejet na samoupravnih organih v zvezi z izvršitvijo. Enako poročilo se mora izdelati za mesec september. Poročilo mora biti posredovano PO do prihodnje seje poslovnega odbora. 7. PO vzame na znanje poročilo TOZD Posoda o izvršeni proizvodnji za mesec avgust ter ugotavlja, da je proizvodnja izvršena 87,1% po količini, po vrednosti-pa 70,9%. Izvršitev plana v TOZD posoda do vključno 6. 9. 1977 pa znaša po količini 74,6 % po vrednosti pa 70,9 %. 8, Nadalje poslovni odbor vzame v vednost poročilo o realizaciji prodaje za mesec avgust in ugotavlja, da znaša finančni rezultat 4,465.428 din. Prav tako vzame v vednost poročilo o izvršeni in predvideni odpremi za mesec september do vključno 6. 9. 1977 in ugotavlja, da je v izvoz od planiranih 13,000.000 din izvršeno 5,260.574 din. Na domačem tržišču pa je od planiranih 32,000.000 din, izvršeno 13,119.328 din. 9. Dogajanja v zadnjih mesecih in spremljajoč poslovne rezultate v TOZD posoda, poslovni odbor u-gotavlja, da poslovni rezultati niso na zadovoljivi ravni, da se iz meseca v mesec ne dosegajo planirani rezultati. Na poslovnem odboru je bilo opozorjeno, da bo TOZD posoda moral vložiti več naporov v mesecih september, oktober in november, da bi popravili svoje poslovne rezultate, ker v mesecu decembru ni za pričakovati večjega odvzema blaga. PO opozarja DPO, samoupravne organe, ter vse samoupravljalce v TOZD, da so poslovni rezultati v prvem polletju minimalni, in da nedoseganje planiranih rezultatov v drugem polletju ogrožajo eksi-stenco TOZD posode v kolikor pe bomo .uspeli uskladiti vseh sil v TOZD posoda za doseganje boljših poslovnih rezultatov. !S»S3S3S?SSSrjRBS59?”* Izkoristimo smotrno naš delovni čas a ----------------------------,■ - --------------- SKLEPI 49. REDNE SEJE PO Z DNE 27. 9. 1977 1. Poslovni odbor DO EMO vzame na znanje poročilo po 5. sklepu 48. redne seje PO, z dne 8. 9. 1977, ki sta ga izdelala tov. Gazvoda in tov. Turnšek. 2. V zvezi s tem poročilom se sklene, da se poroča poslovnemu odboru do prihodnje seje, kakšno stališče bo zavzel kolegij direktorjev na sestanku, ki bo dne 27. 9. 1977, do odprtih dilem v zvezi s koncepcijo trženja. 3. Kot logična posledica poročila, ki ga je podal tov. Gazvoda, se uvede postopek preverjanja odgovornosti, ki naj vsebuje tudi predlaganje ukrepov za tak odnos, kakršen je bil opisan s strani sektorja marketing, do graditve koncepcije, po kateri bi morali delati. 4. Nadalje vzame PO v vednost poročilo po 6., sklepu 48. redne seje PO in ugotavlja, da je poročilo zadovoljivo in ga kot takega sprejema. 5. PO vzame na znanje poročilo o poslovanju TOZD tovarne TOBI do vključno 24. 9. 1977 in ugotavlja, da je bila proizvodnja izvršena 77,3 %, odprema pa 78 %. Po oceni vodstva TOZD tovarna TOBI bo proizvodnja izvršena v vrednosti 90 %, prodaja pa v mejah od 95—100%. 6. PO vzame na znanje poročilo TOZD tovarne KONTEJNERJEV o izvršitvi proizvodnje in odpreme do 26. 9. 1977 in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena v vrednosti 6,283.000 din, odprema pa v vrednosti 3,324.000 din. Istočasno PO ugotavlja, da se situacija v TOZD tovarni KONTEJNER izboljšuje, kar dokazuje tudi prognoza, ki pravi, da bo plan proizvodnje dosežen 100 %. 7. V zvezi s kadrovsko problematiko v TOZD tovarni KONTEJNERJEV se sklene, da skupina, ki je bila zadolžena za reševanje le- te problematike v TOZD, poda podočilo o delu v preteklih dveh mesecih in program dela za naprej. Poročilo mora biti izdelano do prihodnje seje PO. 8. PO vzame na znanje poslovno poročilo za TOZD tovarne POSODE do vključno 26. 9. 1977 in u-gotavlja, da je proizvodnja izvršena v vrednosti 78 %, odprema v izvozu znaša 12,458.476 din, na domačem tržišču pa bo izvršena odprema 20,655.778 din. Iz poročila je torej razvidno, da so rezultati na področju proizvodnje in odpreme za mesec september kritični. Pri usklajevanju prodajnih in proizvodnih možnosti, glede na pričakovan dohodek, ni dogovorjenega usklajevanja, ki je bilo verificirano tudi na PO. V zvezi s to ugotovitvijo mora vodstvo TOZD tovarne posode podati poročilo, kakšne akcije so že začete in kakšne akcije bodo izvršene, da se bo dogovorjeno u-sklajevanje dosledno izvajalo. 9. Poslovni odbor vzame v vednost poročilo po 2. sklepu 48. redne seje PO, z dne 8. 9. 1977. Po obravnavi poročila se sprejme sklep, da morajo direktorji TOZD, skupno z glavnim direktorjem, v roku 14 dni izdelati poročila, kako so seznanjeni s finančnim planiranjem, kako vplivajo na finančno planiranje, ter kako komentirajo povečanje zalog materiala v primerjavi s postavljenimi sanacijskimi elaborati. Poročilo mora vsebovati, kaj se predvideva v okviru poslovanja TOZD in DO kot celote, kako mislimo izvesti kakršnekoli investicije v prihodnje, z ozirom na povečanje trajnih obratnih sredstev in povečanje potreb po zagotovljenih lastnih trajnih obratnih sredstev. 10. Poslovni odbor DO EMO potrjuje sestavo centralne inventurne komisije, kot jo navaja predlog pod točko 1. in 4. v naslednji sestavi : 1. Cocej Stanko — predsednik 2. Kolman Marko — namestnik predsednika 3. Kavčič Milan — org. inventur osn. sredstev 4. Gorenjak Srečko — org. inventure drob. inventarja 5. Zorzini Valter — otg. inventure velikega orodja 6. Ivančič Zmago — nedovrš. invest. 7. Sušin Jože — org. inventure nedovršene proizv. 8. Čonkaš Vida — org. inventure terjatev in obveznosti 9. Macarol Miran — org. inventure denar, sredstev 10. Bratina Vladimir — član 11. Odar Otmar — član. 11. PO se strinja s predlogom, da se Ljubljanska banka, podružnica Celje organizira kot temeljna banka in posluje z imenom splošna banka Celje, Celje. 12. V okviru Splošne banke Celje se naj organizira stanovanjska poslovna enota s sedežem v Celju. Delavski svet skupnih služb je zaradi velikega števila pritožb na rangiranje delovnih mest imenoval posebno komisijo za pregled upravičenosti teh pritožb. Komisijo so sestavljali: Janko Košto-maj, Breda Svetina, Tomo Knez, Jožica Grubelnik, Fric Kotnik, Marta Turnšek in Roža Cigler. O delu te komisije smo se pogovarjali z njenim predsednikom Jankom Koštomajem. Povedal nam je naslednje: »Komisija je imela zelo težko nalogo, saj je morala obravnavati kar 186 pritožb na rangiranje delovnih mest. Menim, da je bilo tolikšno število pritožb zaradi tega, ker so bili pri rangiranju uporabljeni po vsej verjetnosti stari opisi dela na posameznih delovnih mestih. Ti opisi pa so se doslej zelo spremenili in ne morejo biti osnova za tako rangiranje. Vsi člani komisije so se potrudili kolikor so mogli, zato je bilo delo komisije tudi uspešno. To ni bilo lahko delo in vsem mojim sodelavcem članom komisije sem zelo hvaležen za njihovo požrtvovalnost. Komisija je opravila svoje delo v skladu z določili samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije, katerega podpisnik je tudi EMO. Nadalje je komisija upoštevala pozitivne predloge in obrazložitve posameznih sektorjev, da je lahko kolikor mogoče pravilno rešila posamezne pritožbe. Komisija se je zavedala, da rangne vrednosti posameznih delovnih mest ne smejo presegati o-kvira določenega v sporazumu, ki sem ga navedel ter okvira našega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Komisija je imela največje težave zaradi podzavestnega poskušanja subjektivnega ocenjevanja 13. V člen 87. sporazuma naj se proučijo tudi druge možne oblike razporejanja dohodka in predlagajo taki kriteriji, ki bodo enostavni, razumljivi in praktično izvedljivi. 14. Splošna banka Celje naj ima individualni poslovodni organ. 15. Poslovni odbor DO vzame v vednost dopis, ki ga je poslala Krajevna skupnost Gaberje-Hu-dinja, Celje za sodelovanje pri u-rejanju vodovodnega omrežja krajanom v Sernečevi ulici. PO ugotavlja, da je zadeva brezpredmetna, saj je stroške vodovoda poravnal PETROL Celje. 16. Glede na prošnjo Krajevne skupnosti Dramlje, za financiranje dograditve šest avtobusnih postaj, poslovni odbor prošnjo zavrne, ker ni sklada skupne porabe. nekega delovnega mesta. Taki poskusi so bili. Komisija je reševala pritožbe v zavesti, da ocenjuje delo na posameznem delovnem mestu in ne človeka, ki je na tem delovnem mestu zaposlen. Janko Koštomaj: »Plačilo po o-vrednotenem in opravljenem delu...« Delavski svet skupnih služb je na zadnji seji obravnaval poročilo komisije in večino njenih predlogov potrdil ter komisijo razrešil, saj je končala z delom. Zal moram povedati, da so v nekaterih primerih direktorji posameznih sektorjev zelo agresivno nastopali in z lahkoto izpodbili predloge komisije, čeprav je komisija svoje delo opravila na podlagi neizpodbitnih dokazov.« Nemogoči delovni pogoji v nekaterih naših obratih so ovira za večjo produktivnost. Ukrepi za izboljšanje so nujni. TEŽKO m ODGOVORNO DE10 Družbenoekonmski odnosi med TOZD in DSSS Po določilih čl. 400 zakona o združenem delu delavci, ki o-pravljajo administrativna strokovna, pomožna in njim podobna pomožna dela, ki so skupnega interesa za temeljne organizacije, organizirajo eno ali več delovnih skupnosti za opravljanje skupnih zadev. Po navedenih določilih administrativno strokovna dela in pomožna dela se posebno štejejo: planska in analitična dela, personalna dela, dela samozaščite in LO, dela knjigovodstva in evidenc, dela priprave in obdelave materiala, pravno strokovne narave, splošni posli, pošta, čuvanje objektov, vzdrževanje in čuvanje prostorov, kakor tudi dela, ki po svoji naravi gredo v to vrsto dela. V tako organizirani delovni skupnosti se lahko opravljajo tudi komercialna, projektivna, raziskovalna in druga podobna dela, če so v manjšem obsegu in ne obstajajo pogoji za organiziranje TOZD. Delavci v delovni skupnosti u-resničujejo pravico dela z združenimi sredstvi v skladu z naravo dela, katerega opravljajo in z zakonom. Medsebojni odnosi v skladu svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi medsebojne odnose v uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo skupne naloge in delavcev združenih temeljnih organizacij, za katere se te naloge opravljajo, urejuje se s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah obveznostmi in odgovornostjo. Urejanje družbenoekonomskih odnosov Urejanje družbenoekonomskih odnosov med delovno skupnostjo in združenih temeljnih organizacijah je eno od najvažnejših vprašanj. Na tem področju in na področju organiziranja delovne skupnosti, za mnoga vprašanja je dala praksa dobre rešitve, kljub temu je ostalo veliko nerešenih vprašanj, posebej v naši DO, sicer ne bi tako dolgo reševali samoupravno preobrazbo delovne skupnosti skupnih služb. Rešitve, ki jih ponuja zakon o združenem delu, v zvezi z opredelitvijo statusa in položaja delovne skupnosti kakor tudi rešitve, katere uveljavlja družbenoekonomski položaj, so jasno izpostavile dva osnovna principa: — delovna skupnost ustvarja dohodek in — delovna skupnost ustvarja dohodek na principih svobodne menjave dela. Stališča in mnenja, katera so do sedaj obstajala v posameznih sredinah, da delovna skupnost ne ustvarja dohodka, s sprejemanjem zakona o združenem delu, so postala nesprejemljiva. Izhajajoč iz ustavne formulacije, da delavci v delovni skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo, v zakonu o združenem delu je ta princip nadalje razdelan in je dana možnost delovni skupnosti, da ustvarja dohodek brez ozira, da v reprodukcijski strukturi njihov dohodek najpogosteje ne bodo sredstva a-kumulacije, oziroma sredstva za razširjanje materialne osnove dela. V posameznih primerih bodo tudi takšne delovne skupnosti, ki bodo del dohodka izdvajale v a-kumulacijo. Drugi pomembni princip je, da delavci v delovnih skupnostih u-stvarjajo dohodek na principih svobodne menjave dela, kar omogoča, da se realizira enakopravnost delavcev v združenem delu. V okviru teh osnovnih opredelitev družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, katere opravljajo naloge od skupnega interesa, zakon o združenem delu odpira možnosti, da se v praksi upoštevajoč razne specifičnosti s samoupravnim sporazumom vzpostavi različne variante medsebojnih odnosov. Vzpostavljanje pravilnih in dolgoročnih družbenoekonomskih odnosov med TOZD in skupnimi službami so odvisni od: — samoupravne organiziranosti DSSS, — planiranja in obračuna dela DSSS, — velikosti DO in števila združenih TOZD, — zahtevnosti procesa proizvodnje in poslovanja, — razvojnosti samoupravne organizacije in samoupravljanja, — stopnji združevanja posameznih poslovnih funkcij na nivoju posameznih TOZD in DSSS. Planiranje, obračun in spremljanje dela DSSS Delavci v skupni službi imajo pravico in dolžnost planirati razvoj svoje skupnosti. Planiraj oči delavci usklajujejo odnose z delavci v TOZD, s katerim so združili delo posebej pa odnose v pridobivanju dohodka, razpolaganja z dohodkom in koriščanja sredstev. Izhajajoči iz dejstva, da je delovna skupnost sestavni del delovne organizacije in da so ozko povezani s TOZD, planiranje in razvoj se morata vršiti v dogovoru s TOZD. Cilji planiranja delovne skupnosti morajo biti u-sklajeni s samoupravnim sporazumom, o osnovah plana in enotno metodologijo planiranja za vse TOZD in delovne skupnosti v DO. Planiranje dela in razvoja delovna skupnost ima pomen kadar delavci delovne skupnosti z obsegom in kvaliteto svojega dela direktno vplivajo na dohodek TOZD. O-bračun in razporeditev stroškov, katere tozdi pokrivajo delovni skupnosti, je eno najpomembnejših vprašanj. Zaradi tega je potrebna dobra organizacija in me-todologija za spremljanje teh stroškov in vnaprej določenih meril in kriterijih za njihovo razmejevanje. Delavci delovne skupnosti s sistemom pridobivanja in delitve dohodka morajo biti stimulirani za velikost dohodka in ostanka dohodka v vsaki TOZD. Najboljše rešitve so dosežene v tistih delovnih organizacijah, kjer je ozko povezana stimulacija na rezultate lastnega dela in stimulacije za rezultate tistih TOZD, zaradi katerih je delovn skupnost ustanovljena. Delovna skupnost skupnih služb mora imeti plan dela tako, da bi se: — za določeno časovno obdobje ugotovile konkretne naloge, — ugotovila potrebna sredstva za financiranje DSSS, — ugotovil vpliv delovne skupnosti na uspešnost poslovanja TOZD, — izvajala kontrola njihovega dela na osnovi plana, — omogočilo TOZD, za katere opravljajo določena dela, da na osnovi plana dela spremljajo izvajanja določenih nalog in vplivajo na stalno razvijanje oziroma na racionalizacijo dela delovne skupnosti. Da bi se uresničili planirani cilji delovne skupnosti, je potrebno, da vsebina in vrsta njihovih planov ustrezajo njihovim ciljem. Prav tako je potrebno, da bodo vrste planov enake vrstam planov TOZD. Planiranje in financiranje programa dela delovne skupnosti skupnih služb in njihovo stimuliranje za optimalne rezultate v TOZD je zelo zahteven ekonomski odnos. Postopek za u-gotavljanje, planiranje, spremljanje in evidentiranje določenih e-konomskih kategorij (skupnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, stroškov poslovanja, osebnih dohodkov in skupne porabe), je odvisen od več elementov: — od razvitosti sistema pridobivanja dohodka, delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke, — od ekonomičnosti in rentabilnosti uporabe posameznih metod planiranja in obračuna, — od možnosti kvantifikacije dela v zvezi s tem, in možnosti merjenja rezultatov dela, — od zahtev TOZD, da združijo enake ali različne poslovne funkcije, — od položaja na tržišču proizvodov in uslug, katere proizvajajo oziroma opravljajo TOZD. Izhajajoč iz dejstev, da delovna skupnost mora dolgoročno spremljati temeljne organizacije, je nujno, da ima svoje operativne (mesečne, letne) in dolgoročne plane. Ker način planiranja in u-gotavljanja osnovnih ekonomskih kategorij zavisi od več faktorjev, za meritev rezultatov dela delovne skupnosti ni nujno potrebno uporabljati samo eno metodo, temveč se lahko kombinirajo posamezne metode. Najboljši rezultati so običajno doseženi tam, kjer na izdelavi planov delovne skupnosti dela skupna komisija s predstavniki TOZD. Prav tako je pomembno, da plan delovne skupnosti poleg organov upravljanja delovne skupnosti sprejme tudi organ upravljanja na nivoju DO. Način in pogoji pridobivanja dohodka DS SS Delavci v DS SS, ki opravljajo naloge za skupni interes, u-stvarjajo skupni prihodek ali dohodek neposredno na osnovi nadomestila za opravljanje dejavnosti oziroma izvršenih uslug ali na drug način v skladu s samoupravnim sporazumom. Osnovni kriteriji ponekod že uveljavljeni za doseganje dohodka v DS SS so: — po vrstah in obsegu nalog, katere opravi, in kvaliteti dela delovne skupnosti, — odvisnost od ustvarjenega dohodka in poslovnega uspeha temeljnih organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela, — odvisnost od uspešnosti in zadovoljevanja potreb in interesov temeljnih organizacij, — odvisnost od prispevka k poslovni uspešnosti temeljnih organizacij. Da delovna skupnost lahko u-spešno opravlja zaupane jim naloge, mora imeti stalne vire financiranja in mora biti obojestransko sprejet. Da bi bil sistem financiranja delovne skupnosti u-spešen, je nujno, da se redno planira, spremlja in analizira poslovanje delovne skupnosti in vršijo spremembe načina pridobivanja dohodka v primeru spremenjenih pogojev. Ostali pogoji, pomembni za vzpostavljanje družbenoekonomskih odnosov Poleg dosedaj naštetih pogojev na urejanju družbenoekonomskih odnosov med delovno skupnostjo in TOZD vpliva tudi velikost delovne organizacije in število TOZD. V kolikor je delovna organizacija večja, kar je primer naše DO, je potrebno organizirati več delovnih skupnosti ali grupirati naloge, katere so med seboj komplementarne, Razlogi za to so: — lažje se planirajo naloge in sredstva, — lažje se spremlja izvrševanje nalog in stroški, — lažje se ugotavljajo obsegi izvršenih nalog za posamezne TOZD, — ustvarjajo se pogoji hitrejše ugotavljanje odgovornosti posameznika za neizvajanje postavljenih nalog. V sredinah, kjer so razvitejši samoupravni odnosi, se bolj u-spešno rešujejo osnovni problemi, dileme in težave v zvezi s položajem delovne skupnosti, v sredinah, kjer ne obstaja zadostna aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, so prisotne tehnokratske tendence za ohranitev svojih dosedanjih pozicij. Prav tako obstajajo tendence, ki stremijo, da temeljne organizacije spremene v zaprto celoto, v kateri je treba opravljati vse naloge od skupnega pomena, čeprav bi se te uspešnejše opravljale v delovni skupnosti. Razprava, oziroma potreba za reorganizacijo DS SS je pri nas sprožena že več kot eno leto, vendar na tem področju smo vse premalo angažirani v DS SS prav tako v TOZD, čeprav eni in drugi čutimo potrebo po nujni preobrazbi delovne skupnosti, na o-snovi zakona o združenem delu. Nujno je potrebno sprožiti akcijo vseh subjektivnih činiteljev v DS SS in TOZD za samoupravno preobrazbo delovne skupnosti in razčiščevanje vseh odnosov, ki iz tega sledijo. Stevo Pratnekar PRIZADEVAJO SI ZA SPLOŠNI NAPREDEK Miadi delavci in delavke po posameznih TPZD imajo probleme, ki jih včasih rešujejo kot mislijo, da je najbolje. Mladinska organizacija v TOZD tovarna posode si prizadeva, da bi dosegla dobre uspehe, da bi vsestransko vplivala na dogajanja v TOZD. Zadnjič so kritično pregledali dela v obdobju od aprila do septembra 1977. Njihove ugotovitve in smernice so zanimive jn želimo jim mnogo uspeha. Predsedstvo mladinske organizacije TOZD posoda se je v drugem mandatnem obdobju do aprila do danes sestalo šestkrat in to po predvidenem programu dela. - Prva seja je bila volilno programska. Na tej seji smo izvolili predsednika, sekretarja, Bane predsedstva in vodstva aktivov v TOZD posoda. Ob tem je dala razrešničo prejšnjemu sestavu in '¿prejela poročilo o delu mladine "in predsedstva v obdobju‘1&74— 1976. Sprejeta je bila tudi programska usmeritev za naslednje obdobje. Dogovorjeno je, da mladinci, ki so sedaj v predsedstvu in ne bodo izvrševali zastavljene naloge ali pa ne bodo zaradi dela mogli izvrševati naloge, bodo zamenjani z drugimi mladinci, ki bodo lahko delali v našem predsedstvu. Na drugi redni seji predsedstva OO ZSMS TOZD POSODA so člani predsedstva iznesli probleme svojih prihodov na sestanke, ker nc dobijo dovoljenja od svojih nadrejenih delavcev tudi če imajo vabila za sestanek. Predsednik Jcckovie Milovan si je zastavil nalogo, da se bo pomenil z vodilnimi v TOZD o tem problemu. Četrta redna seja ni potekala po zr stavljenem dnevnem redu, saj je bil to pogovor s predstavniki DPO in obratovodji TOZD. Poleg članov predsedstva so bili navzoči: Drame Hinko, Umek Edvard, Zotl Vinko, Selič Marjan in čater Jožica. Navzoči so bili najprej seznanjeni s problematiko odhajanja mladincev na sestanke. Nekateri navzoči so bili začudeni, saj so povedali, da jim ta problem ni bil znan in obljubili, da v bodoče po bo podobnih problemov. Na seji je bil posredovan sklep mladincev, da bi se delalo udarniško na prosto soboto vsaj 6 ur. Predlog je bil vsestransko sprejet. Za uspešno izvedbo udarniške akcije je potrebno: — pripraviti program dela, — pripraviti sezname mladincev, -=«• določiti vodje akcij po oddelkih. Pogovarjali smo se tudi o uvedbi članarine mladincev in o de- narnih virih, ki bi jih lahko pridobili s kulturnimi in športnimi prireditvami. - Pogovarjali smo se o mladinski delovni akciji KOZARA ’77, ker lahko no SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem de-ju dobi vfak udeleženec akcije le do 7 dni izrednega plačanega do-¡pusta." r, Tov. ©rame Hinko je poudaril, da ne bi smel hiti problem izredno plačanega dopusta vsaj za tisto mladince, ki aktivno delujejo ng -vseh- področjih iii bi se radi Udeležili delovnih akcij, saj bo mladina tudi prispevala svoj delež z udarniškim delom v TOZD za dosego boljših poslovnih re-, zultatov. Na peti in šesti redni seji smo pregledali dosedanje rezultate in se pogovorih o slabostih pri našem delu. Pogovarjali smo se tudi o sprejemu novih članov mladine v ŽK jn zadolžili vodstva vseh aktivov TOZD, da naredi sezname do naslednje seje. Dogovorili smo se, da bi delali eno prosto soboto v oktobru u-darniško in smo določili vodstvo, da naredi sezname tistih mladincev, ki se bodo udeležili dela. Pogovarjali smo se tudi o proslavi ža 29. november. Dogovorili smo se, da bi okrasili tovarno z napisi in s cvetjem in organizirali kratek kulturni program, posebej pa bi imeli ples v Mladinskem klubu Celje. Za izvedbo posameznih del pri organiziranju smo določili posamezne mladince- Ze na začetku moramo priznati, da delo naše organizacije ni potekalo tako kot smo si ga zastavili. Največ so za to krivi nekateri elani predsedstva, ki jih nikoli ni bilo na seji predsedstva. Razumljivo je, da slaba polovica ni mogla storiti vsega' tistega, kar bi moralo celotno predsedstvo. Kot se vidi na sejah, smo načrtovali naše skupno delo, reševali probleme, ki se pojavljajo v ' dO ZSMS, ocenjevaili delo OO ZSMS TOZD POSODA. Zaradi nezadostne udeležbe predstavnikov vse aktivov nismo mogli vedno izpeljati zastavljenih nalog. Jockovič Milovan AKTIVNOST MLADINE V TOZD ORODJARNA Naša mladinska organizacija v TOZD orodjarna se sicer ne more pohvaliti s kakimi bleščečimi uspehi, vendar mislim, da ni odveč, če povemo,, kaj smo doslej naredili in kaj nameravamo v bodoče doseči. V preteklem obdobju smo poslali v mladinsko politično šolo dva člana naše mladinske organizacije, da bi se tamkaj usposobi- la za družbenopolitično delo med mladino. Pri akciji za pomoč posočju nismo stali ob strani, temveč smo pomagali kolikor je bilo v naši moči. Naši mladinci so bili zelo aktivni pri pripravah na referendum za ponovni prispevek in smo imeli glede tega več sestankov, na katerih smo pojasnili velik po- men uspešnega izida tega referenduma. Mnogi mladi delavci in delavke se zanimajo za esperanto, zato smo organizirali tečaj tega mednarodnega jezika. Naša dejavnost nas je pripeljala tudi na kviz v Ljubljano, na športnem področju pa smo tekmovali v malem nogometu z ekipo JLA in mladinsko ekipo Ingrada Celje. Naša mladinska organizacija se ne zapira v ozke okvire TOZD in OZD, temveč ima stalne stike z rnladino izven, zlasti s srednješolsko mladino, s katero smo skupno organizirali pohod po poteh I. celjske čete. Finančno je to našo akcijo podprlo naše društvo LT EMO pa tudi naša TOZD nam rada pomaga. Tesno sodelujemo tudi z društvom Partizan v Ga- berju, kjer lahko uporabljamo telovadnico. Še letošnje leto bomo organizirali izlet mladine naše TOZD. Da bi pomagali našim mladim delavcem in delavkam bolje dojemati naš samoupravni razvoj, smo se dogovorili, da bomo organizirali posebej tečaj za mlade samo-upravljalce. Zelo si bomo prizadevali, da nam bo uspelo organizirati skupen izlet za vse orodjarje v cilju izboljšanja medsebojnih odnosov. Moram reči, da zelo pogrešamo pri našem delu enotne akcije mladine iz cele OZD EMO. Zato si bomo prizadevali, da bo taka aktivnost mladine zaživela. Darko Drača AKTIVNOST MLADIH Struktura mladih v samoupravnih organih in vodstvih političnih organizacij je zelo zadovoljiva. Toda mladi se še vedno v omenjenih organih vse preveč pojavljajo kot številke, ne najdejo pa v sebi toliko poguma, da bi se aktivno vključili v razprave in zavzeli takšna stališča, za katere menimo, da so pravilna. Resneje se moramo poglobiti na področju kadrovanja in izobraževanja, saj je poglavitni cilj in naloga mladih, da se izobražujemo in s svojim znanjem koristimo sovrstnikom in celotni skupnosti. Pri tem gre za našo notranjo dejavnosti in izpolnitev članstva v znanju, ki ga zahteva današnje življenje. Še več pozornosti kot doslej bo v prihodnje treba posvetiti idejni izobrazbi mladih. V zadnjem času, predvsem v letošnjem letu, se je med mladimi močno povečal interes za delo v mladinskih delovnih akcijah (u-deležba na Kozjanskem, Sisak). Zato je potrebno že sedaj misliti na prihodnje akcije, ki se bodo vršile, da bomo lahko s svojim delom čimveč doprinesli k skupnemu deležu širše družbene skupnosti. V svoje delo moramo v prihodnje še bolj aktivno vključevati svoj lasten program organiziranosti in se truditi pridobiti čim več mladincev, tako da bo lahko vsakdo našel v ZSM svoj interes in da bo lahko te interese tudi uveljavljal. Ne smemo več dopuščati, da" bodo posamezniki ostajali pasivni in čakali, da se bo kaj organiziralo, da bo zanje zanimivo. V preteklem obdobju je bilo opaziti med člani predsedstva KK precej individualnega dela, določen del pa je bil sploh neaktiven in nezainteresiran za delo v ZSMS, za katero so bili izvoljeni. Da bi se to v prihodnje ne dogajalo več, je predsedstvo KK izdelalo kratkoročen program dela akcij za obdobje september—december 1977, ki med ostalim obsega vzpostavitev ustreznega in kvalitetnega obveščanja mladih v vseh TOZD in delovni organizaciji (prek oglasnih desk, glasila Emajlirec). • Razvijanje športnih in rekreacijskih dejavnosti ter organizacija športnega tekmovanja v mesecu oktobru ali novembru. • Okrepiti sodelovanje z drugimi DPO. • Organizacija seminarja za i-dejno politično usposabljanje vodstev OO ZSMS. • Vključevanje v akcijo abonmaja delovne mladine SLG Celje za sezono 1977/78. • Krepitev tradicij NOB v smislu širjenja bratstva in enotnosti. • Organizacija kulturne manifestacije v počastitev dneva republike in okrasitev določenih prostorov. Predsedstvo KK mora v nadaljnjem obdobju poglobiti stike z mladino iz TOZD TOBI iz Bistrice. V ta namen so že potekali razgovori med predsednikom KK EMO in predsednikom OO ZSMS TOZD TOBI. Da bi lahko vse te in še morebitne druge zadeve in naloge u-spešno izvršili, pričakujemo sodelovanje in pomoč ostalih DPO v delovni organizaciji, kakor tudi v vseh samoupravnih organih. Predsednik KK ZSMS EMO Klenovšek Viki Dopisujte v svoje glasilo! Planinci EMO aktivnejši j Pred približno dvema mesecema je prišla Iniciativa od sindikata itt komisije za družbeni standard in rekreacijo, da se planinstvo v EMO poživi in s tem postane aktivnejše v dobro Vseh zaposlenih, da se na izletih V planine duhovno in fizično razvedrijo; spoznavajo svet z drugačne perspektive, krepijo tovarištvo in nenazadnje si s tako rekreacijo izboljšujejo zdravstveno stanje. 21. 8. 1977 - Korošica Zgoraj navedeni datum naj bi bil novi preporod planinstva v EMO. Tega dne je bil izveden u-spel izlet na Korošico z občnim zborom. Sedaj pa nekaj podrobnosti o izletu na Korošico z občnim zborom. Bilo je sivo zgodnje nedeljsko jutro, ko smo se zbrali pred EMO. Zatem nas je avtobus odpeljal v Gornjo Savinjsko dolino. V Lučah smo se zapeljali v dolino Lučnice. Po 1,5 km smo se odcepili na gozdno cesto za Planico do križišča poti Vodole—Podvežak. Cesta je speljana skozi gozd in med kmetijami, tako da smo komaj zaznali, da se vzpenjamo po sicer izredno strrriem pobočju Poveže, ki se nagiba V dolino Lučnice. Po izstopu z avtobusa smo se po kratkem postanku pripravili na hojo. Naša pot Se je začela vzpenjati po hrbtu Lesna, tako da smo dosegli rob Dleskovške planote (Veže), kjer se svet občutno položi. Pot se je vila med redkejšim drevjem, največ med macesni, nakar smo dospeli na planino Vodole (1569). Vodole je ledeniška krnica, katero je nekda- nem pobočju Tolstega vrha in se zatem spustili v vrtačo v bližini vzhodnega grebena Ojstrice, kjer se je naša pot spojila s potjo, ki pride iz Robanovega kota. Od tu smo hodili po zmerni strmini zahodnega pobočja vrtače Sedelce. S Sedelca je bil le delni razgled na prostrano visokogorsko kraško kotlinico Korošice s Kocbekovim domom. Po tridesetih minutah smo že bili v zavetju toplega doma in pili topel čaj. Po kratkem oddihu smo se zbrali v jedilnici, kjer se je začel občni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora E-mil Gregorčič je prisotne pozdravil, ter predlagal dnevni red,, ki je bil potrjen z dvigom rok. Izvolili smo delovni odbor: Poročilo dela planinske skupine EMO za preteklo obdobje je podal v odsotnosti predsednika Staneta Co-ceja Milah Flis. Poudaril je, s kakšnimi težavami se je planinska skupina EMO spopadala od zadnjega občnega zbora do danes. Razrešili smo dosedanji odbor. V nov odbor so bili predlagani in izvoljeni Brečko Mirko (predsednik), Grilanc Andrej (podpredsednik), Koreš Mira (tajnik, blagajnik), kot člani Flis Milan, R ir * * • t - - t Naši planinci na pohodu v čarobni svet narave nji ledenik globoko izdolbel med južnim pobočjem Dleskovca in vzhodno platjo Deske. Planina je zapuščena, le v bližini enega pastirskega stana je razpadajoče zajetje vode. Na Vodolah se je pisana druščina zaustavila, kjer smo se malo odpočili. Med tem je začelo rahlo deževati in iz nahrbtnikov smo vzeli vsak svoj pripomoček proti dežju, kot pale-rine, dežne plašče, dežnike, kape in rokavice kot zaščito proti hladnemu vetru. Šele tukaj visokogorski gozd z izredno bogato floro prihaja v pritlikavo rast ruševja. Nad krnico šmo nadaljevali po strmem pobočju, tako da smo dosegli del z imenom Inkret. Od tu smo sledili kovinskim smernim drogovom, ki so v zimskem času namenjeni smučarjem in redkim planincem. Kmalu nad Inkretom smo šli skozi vrtačo in po sever- Planko Oto, Jeki Aleksander. Novo izvoljeni predsednik planinske skupine EMO se je zahvalil za zaupanje ter podal program do konca leta, s tem da se bosta organizirala dva izleta in to 18. 9. 1977 na Peco in 30. 10. 1977 na Dobrovlje — Creta. Pozval je novo izvoljeni odbor in zbrane planince pa tudi ostale člane našega kolektiva, da se udeležujejo izletov v planine v čim večjem številu. V razpravi Se je oglasil tudi naj starejši med zbranimi planinci, bivši član našega kolektiva, a sedaj upokojenec Kegu. Na kratko je orisal svoja doživljanja s planinami in s planinsko skupino EMO (pred leti). Zelo je vesel, da bo planinstvo v tako veliki delovni organizaciji ponovno zaživelo kot pred leti. Novo izvoljenemu odboru je zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu. V imenu Člani naše planinske skupine na planinskem izletu planinskega društva Celje<3d občni zbor pozdravil in mu zaželel mnogo uspeha Planko Oto. Ob zaključku občnega zbora je Plahko Oto predaval o najnujnejši opremi za odhod v planine. Po občnem zboru se je razvnel klepet o hribih, ki ga je zmotila pripravljena enolončnica. Čas je hitro tekel in počasi smo se začeli pripravljati za povratek v dolino. Dež je neusmiljeno padal, tako da nam je prekrižal načrt povratka čez Ojstrico v Logarsko dolino. Zadovoljiti Smo se morali s povratkom po isti poti čez Vodole do Planice, od tu pa z avtobusom proti Celju. Presodit« sami V zadnji številki smo objavili članek pod naslovom Zakaj zanemarjamo sami sfebe? Na ta članek nam odgovarja sam predsednik sindikalne organizacije Jože Oštir. Večjega odziVk ni bilo, čeprav smo to pričakovali. Ker ste verjetno prečitali naš članek pod omenjenim naslovom in če boste tudi tega, presodite sami, kaj je potrebno, da bi se pri nas rekreacijska dejavnost boljše razvila. Bralcu se bo čudno zdelo, ko bo prebral enak naslov, kot je bil v prejšnji številki EMAJLIRCA ZAKAJ ZANEMARJAMO SAMI SEBE? Oh, ta naslov bo vžgal, si je mislil urednik, ko je objavil svoj članek. To jih bo prizadelo. No, prizadelo je res, to je tistega, ki resnično napenja svoje moči, da bi se uveljavila masovna rekreacija. Po dolgotrajnih naporih se nam je posrečilo, da smo izposlovali, da se je zasedlo delovno mesto referenta za šport in rekreacijo. Mislili smo Si, no sedaj bo pa boljše, napravil se je program, celo ovrednotil se j 6, da bi lahko to koristilo za planiranje sredstev. Sredstva planirana, pa niso bila nikoli izkoriščena, ker je bilo za DO vedno kaj drugega bolj važno kot pa skrb za delovnega človeka in njegovo počutje. Vedno so se našli izrazi tolažbe, saj bo, ko bo to in to ... Mnenja, smo, da bi se moralo kljub temu najti minimalna sredstva za zadovoljevanje potreb po masovni rekreaciji, izletništvu, kulturi. Da se nič ne dela, ne more biti res, kar lahko dokazujemo s tem, da so planirana sredstva namenjena za šport in rekreacijo pri sindikatu presežena za približno 20.000 din. Složno smo se dogovorili, da ta porabljena sredstva upravičimo, ker vemo, da ni drugega izhoda in da če bi se še sindikat tako obnašal do te problematike kot se ostali, bi pa resnično doživeli popolen fijasko na tem področju. Najete imamo telovadnice, kegljišča, občasno kot sezona narekuje drsališče, športne objekte, za kar pa lahko verjamete, da ni poceni. Informativno povem, da stane ena ura telovadnice 300 din. No, pa to ni drago, če bi nam u-spelo kljub nabitim telovadnicam pritegniti še več mamic z otroki, da bi jih vsaj malo odvrnili od štedilnika, domačih skrbi. Ko smo imeli to dejavnost organizirano v telovadnici na Hudinjski šoli, smo se prepričali, da bi bil resničen interes mamic in cicibančkov samo za popularizirati. Mamice, ki so to doživljale, bi pa naprosili, da to povedo še drugim in jih navdušijo. Več ko bo želja, lažje bo planirati, organizirati. Poživeli smo Planinsko društvo, ki je resnično pred leti slovelo po svoji dejavnosti. Organiziran je bil izlet, ki se je obenem izkoristil za občni zbor, kjer so se izvolili novi organi, ki z velikim entu-ziažmorrt delajo. Sestavili so si resnično lep, napet program. Želijo si samo, da bi se njihove vrste čim prej povečale, da bi pripravljali lahko program, ki bi zadovoljil že verzirane hribolazce in začetnike, ker če že od začetka ne upoštevajo navodil, kako se moraš za tak in tak primer obleči, obliti, dobiš žuljček. Da ne bi izzvenelo, da se hočem z naštevanjem opravičevati, ampak resnično želim opozoriti člane kolektiva, da če kdor koli želi sodelovati in se rekreirati, naj pride po informacije k športnemu referentu tov. Emilu GREGORČIČU, tel. 499. Sigurno bosta našla skupen jezik mlad ali starejši. Sigurno bosta našla način, ki bo lahko koristil, da boš postal tudi ti dragi sodelavec propagandist za zdravo, prepotrebno nam vsem rekreacijo. Predsednik KOOS Jože OŠTIR ZA RAZVEDRILO £MO VRSTA PolOpjce S?ft.EHUE- VALfcC bOCA S.T6KHA OPEKA »EtlŠM ASTRONOM lohofines) «Trt-lfAO CIMOSO/ AVTO HJ hAUK ZOLAJEV ROMAM m MAMH-0 'Z MEHIŠKE KAK.TESE / «ČL ZEVS* IN LETE ZAUlC.VMIV za hsmca > ¿esla«-'- u aAk£Y SLOVENSKI £RAL£c, (Ali) NAVIJALU* UAPiUVA KMLO WH. LEGIJE E* SAŠKA CULA ... Sl.S)J KAR MettBM ¿ADNJl J>£U ladje. £MO ARA&6KI PLEMENSKA POGLAVAR. ¿.IME '(Anion) VAT UJN6 DE.6NI PMTO* ONE. Aisnuišvj POLITIK iN KANCLER Uuliue.) OR6. %N 2/t Obnovo PO VOJNI IVJ&. HRAST 6RŠK.I bos VETROV SLOVEU • HotOttET. U£A 3 ¿LAHTKll PLIN NA*Ot>N* bAUL-A ALJOŠA ŽOR.GA Yft.STA 5&EDNJE S>OLt i I i PREBIVALKA ARAfcUE mesto V savinjski POLI NI ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Angele Obreza se iskreno zahvaljujem vse mmojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča polizdlekov in priprave proizvodnje v TOZD tovarna posode za izkazano pozornost in izraze sožalja v dneh žalosti ter darovane vence in cvetje. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Silva Jurjevič z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame Marije Pilih se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam sektorja marketing za darovani venec ter vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja in za spremstvo na nejni zadnji poti. Žalujoči sin-Marjan Pilih KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVCEV Počasi, vendar nezadržno se nam bliža konec leta 1977. Ob tej priliki ni odveč, če se ozremo nazaj in pogledamo, kaj se je med letom dogajalo na kulturnme področju v naši delovni sredini. Priznati moramo, zaradi resnih gospodarskih težav, v katerih se je nahajala OZD EMO v preteklem obdobju, nismo imeli možnosti za ustvarjanje pogojev za delo naših kulturnih animatorjev. Vendar nam to ne more biti opravičilo. V letu 1977 smo v SDS skupne službe na pobudo sindikata izvolili komisijo za kulturna vprašanja«. Ta deluje v okviru sindikata in opravlja svoje delo prostovoljno. Za njihovo delo in delovne pogoje skrbi le OOS, medtem ko se samoupravni organi in vodstvo ne zanimajo zanje. Še vedno prevladuje mnenje, da je kulturno življenje delavcev skrb le sindikalnih organizacij, medtem ko so samoupravni organi in vodstveni organi zaposleni z »zahtevnejšimi, bolj pomembnimi nalogami«. Posledica tega je, da so razvojni programi omejeni predvsem na gospodarski razvoj, ne posvečajo pa pozornosti kulturnemu in socialnemu razvoju, raziskovanju, vzgoji delavcev itd. Torej jasno je, da skrb za kulturno življenje in razvoj delavcev ne more biti samo naloga sindikata: biti mora prisotna v vseh strukturah samoupravne organiziranosti. Sindikat je sicer prevzel skrb za pridobivanje organizatorjev kulturnega življenja, zato da spodbudi interes za kulturni razvoj med delavci. Vendar so naloge organizatorjev kulture tako razsežne in zahtevne, da jih ne morejo opravljati sami. Nujna je družbena pomoč ter pomoč strokovnih služb, kot tudi vseh družbenopolitičnih organizacij. Tudi v samoupravnih aktih je potrebno opredeliti obveznosti in odgovornosti posameznih služb ter samo-' upravnih organov pri razvijanju kulturnega življenja delavcev. O-predeliti pa je potrebno tudi pogoje za delovanje organizatorjev kulturnega življenja delavcev. V okviru skupnih služb se lahko v letu 1977 »pohvalimo« z dokaj skromnimi poizkusi za oživitev kulturnega življenja delavcev. Ob praznovanju 8. marca je bil na pobudo sindikata ter komisije za kulturna vprašanja organiziran obisk opere Ero z onega sveta. Ob tej priliki je sindikat organiziral srečanje žena EMO in Iskre v Ljubljani. Osrednja proslava dneva žena pa je bila v Narodnem domu. V mesecu maju je bil organiziran ogled gledališke predstave v Tržaškem gledališču ter ogled zloglasne Rižarne. V mesecu juniju pa je bil organiziran brezplačen ogled koncerta gardijskega orkestra in folklornih skupin. Nazadnje se mi vedno znova pojavlja vprašanje, ali ne spada v kulturo tudi kulturno urejeno delovno mesto, kulturno urejeno delovno okolje, kulturna prehrana med delom, kulturni medsebojni odnosi delavcev...? Janko Koštomaj Nadaljevanje »Boj KPJ med obema vojnama« bomo objavili v naslednji številki. Osnutek zakona v razpravi Republiški odbor kovinskih sindikatov je razpravljal o osnutku zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 2e precej časa poteka akcija za popolno razpravo o tem važnem osnutku na novo nastajajočega zakona. Ta zakon bo urejal razmerja med delavci od zaposlitve do prenehanja delovnega razmerja. V razpravi so sodelovali republiški sekretar za delo tov. Gantar in njegova podsekretarja. O-menjeni tovariši so tolmačili posamezne člene. Republiški odbor je tudi zavzel stališče, da ko bo sprejet ta nov zakon, naj se da obenem tudi enotno tolmačenje členov zaradi tega, da ne bi prišlo do različnih tolmačenj posa- meznih členov in do zlorabe, kakor tudi zato, da bi imeli sindikalni delavci primerno gradivo za stališča. Prav bi bilo in tudi naloga je bila takšna, da bi v tem smislu razpravljali vsi izvršni odbori sindikatov, vodilni delavci kadrovske službe in bi tako ta razprava imela res odlično podlago za sprejem zakona. Zavedati se je treba, da bo to zakon, ki bo prinesel cel kup obveznosti, dolžnosti, odgovornosti in pravic, ki pa se bodo izvajale le z razumnim in vzajemnim sodelovanjem, kajti z rastjo vse večjih pravic mora biti več dolžnosti in odgovornosti pa tudi več produktivnosti, da se bodo lahko izvajale vse pravice. Začetni kuharski tečaj Kot že veliko let nazaj, tako tudi letošnjo jesen pripravlja gospodinjski krožek LT EMO svoj začetni kuharski tečaj. V svoji dosedanji dejavnosti je bilo v kuharski tečaj vpisanih več sto mladih in starejših fantov in deklet, poročenih žena in moških, ki so se izpolnjevali v veščini kuhanja jedi ob dobro vodenih programih tečaja in strokovnostjo kuharic. Današnji hitri tempo življenja namreč v veliki meri vpliva na to, da mora moški kot tudi ženska velikokrat enakovredno stati ob štedilniku in pripraviti jedila za svoje potrebe in potrebe drugih. Prav zato pa je namen začetnega kuharskega tečaja, da si v kuhinji, kot jo ima gospodinjski krožek s svojimi sodelavci, naberemo znanje za vsakodnevno uporabo. Zato vas vabimo, da se prijavite v začetni tečaj, ki prične konec oktobra. Prijave za tečaj se zbirajo pri tov. Vajdetičevi, tel. 320 in tov. Vudlerjevi, tel. 438 do 20. oktob- ra. Ker je število tečajnikov omejeno, se prijavite čimprej in ne zamudite priložnosti. Tečaj je pod strokovnim vodstvom VK kuharice, tečaj nina pa je prav skromna. Pridite, bomo kuhali skupaj! K. F. EAfUiflhčC Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, teleion 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje