I4K •a karte« Msv* e! ee sprsflAesi 4e veafl le kar prtMrs)«. , T hi« peper le isvsai se «• m inurMtf al iK« wer1 ttatfaleae. Work- ee* 4 are MlttM t« ali mh as ih«v ^rsšsoa Kater*« m »t OUm* IU. Alltfl i IL IM9| flM tfcs V MNMdHklJHl V. II. Sli., ▼teh dežela, združite se!1 PAZITE1 MitovtlM v _ IU M mK«|« U< toga rmIOV«. nfZlhtZf.Ak!' (500) I« fttovilka . . vam • ^riho4n|« Kcvilko naš*«* ll«ta jata*« nmtačninm. PrMi« ip ponovit« |o tf.kof. STEV. (NO.) 4H SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZK. CHICAGO, ILL., DNE 3. APRILA, (APRIL) 1917. LETO (VOL.) XII. Ruski socialisti za vojno Ruski delavci no pokazali, da razumejo položaj hi da so politično bolj zreli od svetovnih frizerjev, ki hočejo preslepiti socializem it svojimi medenini pridigami o miru "za vsako ceno". Ko so prtll« prve veati o nmki revoluciji, tedaj ho hi-perpacif Lst ične duše začivksle: Rusi bodejo mir! Konec j« vojne! Ti pridigarji si ne morejo predstavljati, da bi mogli pametni ljudje misliti na kaj druzega, kakor na mir. V njihovih malih dušicah namreč n| prostora za nobeno drugo misel, pa se jim zato adi, da t odi nobena druga duša ne more biti ve-rja. V Zavedno rusko delavstoro je pa večje ni je s svojicui prevdarjenimi sklepi strlo vse nade tistih, ki ho iz kakršnihkoli razlogov upali, da ne bo i-diel novi režim nobenega nujne jšega opravka, kakor hitro telegrafirati v Berlin, pod kakšnimi pogoji bi blagovolilo njegovo božansko hohenzol-lentiko veličanstvo dovoliti Rusiji mir. Toda nova Rusija ima nujnejše opravke, glavo ima dela, da bo uspešneje nadaljevala vojno, nego jo je vodil carizem. Že vidimo v oblake Štrleče preroke, ki maje-jo z glavami in jokajo, da so tudi ruski socialisti prišli ob pamet. Pa niso, temveč dobro vedo, kaj delajo. Oni no namreč v prvi vrsti socialisti Tudi oni ljubijo mir, kakor ga ljubimo mi. Ampak oni ne postavljajo pacifiana pred socializem; in če je v interesu socializma potrebna vojna, so za vojno. Bili so proti vojni carizma. In v tem boju so se junaško ponašali, talco da lahko služili socialistom za zgled. Carizem je padel, in nedaj so za vojpo demokracije. Kajti nadaljevanje vojne je sedaj • ----- - - nadaljevanje revolucij«. Ustaviti vojno sedaj, ne da bi bile pridobitve revolucije zavarovane, bi se reklo iedati revolucijo. In zato so ru*ki delavci pripravljeni na nadaljevanj« vojne ter jo hočejo voditi odločneje, nego jo je vodil carizem. Nfeakor mš ne more doolj naglašati, da je vojna izza ruske revolucije vse kaj druzega, ne-fd jftfcila vojna pred i*vofcu»jo. Z enostavno frazo 4ivatka vojna ie kapitalistična," se zdaj nič ve* ne opravi. Za razumevanje družabnih zakonov je trdba voditi študij tudi do tiste toM^e, na kateri se pokaže, da povzroča kapitalistična uredba družbe gospodarska nasprotja, da se iz teh nasprotij razvijajo konflikti in da se koaifllkti poo-strujejo do vojne. S tem je dokazano, da obstoje v kapitalizmu razlogi za vojno ki da vsled tega ne bo mogoče pokončati vojne, dokler ne bo pokončan kapitalizem. Nikakor pa ne sledi iz tega, da bi socialisti imeli nalogo stati na hribih, mahati z belimi robci m trobiti svetu, naj preneha z vojno. Interesi proletariata. Tudi mir je kapitalističen, dokler je družba kapitalistična. Ampak .proletariat mora porabiti vse razmere miru, kolikor jih le dosega njegova moč, za razvoj svoje organizacije, za pomnožite v svojih sil, sploh za priprave za svojo končno zma-ICO. " ln tako je z vojno. l'e nastanejo take raauie-re, da je vojna bolj v interesu proletarskih ciljev, kakor mir, tedaj nimajo pacifisti proletariatu nič več ukazovati. Tako pa je aedaj na Ruskem. V iteresu socializma je sedaj vojna, in cat^ so ru.vki socialisti za nadaljevanje vojne. Ker so soeialinti, ne pa čeu-carji. Apel na ljudstvo. Zadnji teden je bil v Petrogradu ogromen Nhod, katerega so se udeležili po večini delavci, vojaki in poslanci. Ta shod je členil apel na delavce vsega sveta, zlasti pa na avstrijsko in nem ako delavstvo, ki ga poziva, naj vstane zoper av-tokratično gospodstvo in naj preneha biti orodje kraljev, kapitalistov in bankirjev. Apel pravi: "S skupnim nastopanjem lahko končamo to grdo moritev, ki je sramota človeštva. " Rusija bo svojo pridobljeno svobodo branila zoper vsako vmešavanje od znotraj ali od zunaj. Ne bo se umaknila sovražnim bajonetom in se ne bo dala ukloniti od zunanjega pritiska." Q besedilu apela je bila na shodu prosta debata. Cula so se različna mnenja. Nekateri govor-nitki so mislili, da ni čas primeren za tak oklic, ker bi ga na Nemškem lahko smatrali za znamenje slabosti. Sodnig Čeidze je odgovoril: "Če govorimo z Nemci, imamo vedno svoje puške v roki. Do zadnje kapljice krvi se bomo bojevali za svojo svobodo, če ne sprejmejo Nemei našega apela. Vodilna misel apela je ta, da iščemo mir tako, da odvrlejo tudi drugi narodi svoj jarem." JL • tronom! Sodrug Nikolaj Sokolov je kot zastopnik iz-vrševalnega odbora delavskega sveta izjavil: "Če bi Nemci hoteli, bi z novo Rusijo veliko lože doaefli mir, kakor s staro. Naj Htore, kar smo storili mL Odkrižajo naj se kajzerja in vsfb idealov kajarrske pohote. "Socialisti verujemo v mir; ampak ohranitev miru ni le v naših rokah. Nemški socialisti ne ne smejo dati dalje voditi za nos, da smo za separaten mir. Če bi nemški socialisti vedeli, kako lahko se to izvede! En sunek z dobrim vojaškim »kor-njem, pa se razpade prepereli prestol v prah." V nadaljnjem razgovoru je sodnig Sokolov izjavil: 1. Delavci in vojaki stoje trdno za sedanjim ministrstvom, dokler bo zastopalo demokratična načela. 2. Zahteva se sklicanje narodne skupščine takoj, ne pa šele po vojni. 3. Socialisti zahtevajo za sedanjo dobo državno uredbo v približnem zmislu Amerike in Francije. 4. Miru ne bo, dokler ne pade nemško kajzer- atvo. 5. Načelo miru mora biti, da se ne podjarmi noben narod, Na eni strani je bila obtožba, na drugi zagovor. Ko so slišali porotniki eno in drugo »tran, so izrekli, da so prepričani, da je Tom Moone? kriv. Soglasno so to izrekli. Ker določa zakon za umor prve stopnje smrtno kazen, je sodišče na podlagi porotniškega sklepa izreklo, da umre Mooney na vislicah. Tako je torej vse v redu. Nikomur se ne1 more nič očitati. • Indicije. In vendar! Vse skupaj izgleda kakor jnstič-na travestija, ne pa kakor justičen proces, katerega namen je stroga pravica. Dvanajst porotnikov je izreklo, da je Mooney kriv. Ali se ni še nikdar zgodilo, da se je dvanajst ljudi zmotilo? V Moone.vjevem slučaju je videti prav tako, kakor da so se kruto, zelo kruto zmotili. Če so bili prepričani o tem, kar so izrekli, tedaj so^utemeljili svoj pravorek na indicije, ne pa na dokaze. To je vedno nevarna reč, najbolj nevarna pa gotovo tedaj, kadar gre 7.a življenje sli smrt človeka. Zgodovina justičnih zmot je neizmerno bogata; a največ zmot se je primerilo, kadar so se sodniki zanašali na indicije. Romanov ne ifšejo le ljudje, ki imajo mnogo fantazije ; življenje somo je prepolno zaplet I jajev, včasi tako čudnih, da se zde človeku nemogoči. Ampak večina ljudi verjame v najbolj komplicirane do-godke in situacije, če jih čita v izmišljenih igrah na edrn; najmanjšo zapletenost pa odklanja kot . nemogočo in neresnično, če jo je napravilo življenje sanio. Ampak v Mooneyjevem slučaju nimajo porotniki niti izgovora, da so morali izbirati med težko verjetnimi zapletljaji in med logično razumljivo enostavnostjo. V zagovoru ni bilo nič zapletenega in v obtožbi ni bilo nič bolj logičnega. Stale so izjave enih prič proti izjavam drugih prič. In porotnikom je bilo pretehtati, katerim izjavam je pripisati več verjetnosti. Priče in priče. Bolj so verjeli eni, oziroma poldrugi priči, kakor petnajstim. Hilo je vprašanje, kako se je izvršil atentat. Takoj po dogodku so nekateri časopisi poročali, da je ležal na cesti, po jcateri je korakala parada, peklenski stroj, ki je med sprevodom eksplodiral. Videl ni sicer nihče te eksplozije. To je precej umevna reč. Pri takem atentatu sta dejanje ir\ učinek takorekoč časovno eno. Pok — pa mrtvi in ranjeni. 4n najnaravnejša posledica je splošna konfuzija. V taki zmedi je neskončno težko ohraniti čutila tako normalna in jih tako obvarovati vseh zunanjih učinkov na vid, sluh, sploh na ves živ-Čevni aparat, da bi si mogel človek napraviti natančno in zanesljivo sliko dogodka. Kdor pride rzza takega atentata in pravi pozitivno: "Bil je peklenski stroj," ali pa "bila je bomba ", izreka s tem le svoje subjektivno mnenje; in naj je do skrajnosti prepričan o tem, kar trdi, nam to vendar ne more služiti za dokaz, dokler ne more podpreti svojega prepričanja z zanesljivimi činjenicami. Teorija o peklenskem stroju. Trditev imamo, da je povzročil atentat "peklenski stroj,"ki je bil v kovčegu položen na hodnik. fPrvo vprašanje hi tedaj hilo: Ali so se naftli kje kakšni ostanki takega peklenskega stroja in kovčega, v katerem je bil zaprt t Taki ostanki se niso našli nikjer. In vendar jih ni mogla eksplozija tako uničiti, da ne bi bilo nikjer nič ostalo. Eksplozija raznese instrument atentata, naj je ročna bomba, ali bomba z uro, ali kar je podobnega; toda še ni nikjer nobenega koščka ure ,se ne more trditi ,da je bil aparat a-tfntatu prirejen z uro. ln če je bil povrh »e v kovčegu, bi «e morali vendar nekje najti tudi kakšni ostanki kovčega. (Nasprotno so trdile priče, da je \ bila med množico vržena bomba. Res je, da se tudi te priče lahko motijo. Toda nekoliko več verjetnosti je vendar na tej strani. Vržena bomba potrebuje nekaj Časa, da doleti na tla ali pa da zadene kakšen cilj. Tudi.to sicer ne traje celo uro, vendar pa toliko, da je več prilike za opazovanje, kakor pri eksploziji na tleh ležečega predmeta. Obtožba je vzela za podlago teorijo o peklenskem stroju. Zanjo je dobila za pričo nekega Ox-mana iz Oregona. Mož je bogat, živinorejec, in zdi se, da je to precej vplivalo na porotnike. Dokaz, ki ni dokaz. Kaj pripoveduej Ozmanf V glavnem to, da so se "zarotniki", med katerimi spoznava Mooneyja, dasi mu je sicer neznan, pripeljali v avtomobilu na mesto, kjer se je izvršil atentat. V avtomobilu so imeli peklenski stroj v kovčegu. Ko so prišli na mesto, se niso mogli zediniti zaradi prostora, kam da postavijet kovčeg. Sploh so se vedli tako, da jim je bilo po--znati, da nameravajo nekaj zločinskega. Prepirali so se tako glasno, da jih je Ozman slišal. Naposled so postavili kftvčeg na ulični hodnik. In zopet so drug druzega tako glasno svarili pred policijo, da jih je Ozman slišal. To je glavna podlaga obtožbe. In to je dp-kaz, na katerem so porotniki zgradili svoj izrek krivde. Zarotniki iz komedije. Olavna ulica je bila, kakor je-čitati v listih h San Francisca, policijsko zaprta. Kako da se je ravno avtomobil zarotnikov brez ovire lahko pe- vse drugačno podlago. Iz splošne pol i lične demokracije se bo korakalo z vse drugačnimi koraki v socialistično družbo, kakor pa i« monarhične av-tok racije. Demokracija v Rusiji ima že danes drugačno lice, kakor ga je imela buržv&zna demokracija v drugih deželah. Eden najznačilnejših simptomov je podelitev državljanskih pravic vojakom. Cisto dobro vemo — kakor vedo to ruski socialisti — da vse to, kar se je sedaj zgodilo v Rusiji, še nikakor ni Hocialiaem. Ampak padec kitajskega zidu med vojaštvom in civilnim prebivalstvom je ogromnega pomena; kajti s.tem postaja vojaštvo res del narodne celote. Lahko s« udeležuje narodovega življenja, lahko vsesa narodove ideje in ideale in postane tako obramlba narodovih interesov zoper tiranske. Če se to dosledno izpopolnjuje, postane vojaštvo socialistično, kadar je narod socialističen, ln pomen tega dejstva morejo le utopični fantasti podcenjevati. Boj za demokracijo in socializem. Nove uredbe v Rusiji pripravljajo uničenje narodnega zatiranja. Finska je z enim mahom zopet dobila že do dobrega zatrto avtonomijo. Sestavila je svojo avtonomno vlado, v kateri sedi polovica socialistov. Njenemu deželnemu aboru so priznane vse pravice v notranji upravi. V centralni upravi tfkupne Rusije, ki bo imela ponajveč o-praviti z zunanjimi zadevami, bo tudi Finska i-mela svoje zastopnike. PoljftAa ima postati avtonomna republika na enak način, s svojo vlado, s svojim parlamentom, edino za skupne interese spojena z Rusijo. Kerenskij se poteguje tudi za avtonomijo Kavkaza. Razumljivo bi bilo, če bi se tukaj izvrševale reforme stopnjema, kajti zanemarjena plemena v teh krajih, v katerih bruha pogostoma še krvno sovraštvo na dan, se morajo šele vzgojiti za popolno avtonomijo in medtem je treba poskrbeti, da ne postanejo Žrtve svojih domaČih knezov. Ampak čimbolj se bo razvijala demokracija na Ruiikem sploh, tembolj se bo razvijala tudi av-tomaija Kavfcaza. V#W dfllJčuJeTaTse je ftŠ poroda nova Rusija. Seveda, šele porodila se je, in žBaj je treba, da zraste. Imela bo tudi svoje otroške bolsgni. Ali premagala bo tudi te, /e je premagala carizem. To so pa argumenti, da se od zmage nove ' Rusije ni bati ničesar, kar bi bila mogla morda zmaga stare Rusije slabega prinesti. Zmagovita načela imajo vpliv. In če*so načela nove Runije dobra, se mora Rusiji želeti zmaga, zato se okrepča njih vpliv in da postanejo zmagovita tudi po ostali Evropi. Zategadelj je stališče ruskih socialistov popolnoma razumljivo. S tem, da nadaljujejo vojno, nadaljujejo svoje veliko delo. Bojujejo se za demokracijo, za socializem, za nas vse. ljal po njej? In — kar je še bolj čudno — kako da niso policisti in detektivi, ki so stražili ulico, prišli pričat, da so videli avtomobil in Moone.vja v njem? Le niimograde bodi omenjeno, da so bili ti zarotniki neverjetno lahkomiselni ljudje. Vzamejo peklenski stroj, polože ga v avtomobil in dirjajo z njim kakor za stavo, pa jim ne pride niti na misel, da bi peklenska mašina pri tej dirki lahko dobila sunek, ki bi mahoma povzročila eksplozijo; namesto paradnikov bi pa atentatorji sami sfrčali v nebeško kraljestvo. Ampak še več. Polagati kovčeg na cesto sploh ni zelo navadno opravilo .Polagati kaj takega na ulico pred parado je pa gotovo tako sumljivo, da bi moral postati pozoren, kdorkoli to vidi. Toliko zdravega razuma bi morali tudi atentatorji imeti v glavi. Toda če je res, kar pripoveduje mr. 0x-man, tedaj niso imeli toliko razuma, temveč so bili pravi tepci. In to je prokleto slaba lastnost za teroriste. Neumnost nad neumnost. Da so se peljali v avtomobilu, je bila nedvomno prva neumnost. Da se jih je peljalo celo krdelo, je bila druga neumnost. Nimamo sicer rutine v atentatih, ampak pamet bi nam vendar dejala, da opravi tako reč eden bolje kakor njih pet, ie zato, ker bi ga bilo manj opaziti. Ampak vse to Se ni nič. Največja oslarija šele pride. * .' ' j Če že mora biti baš peklenski stroj, bi se nam zdelo razumljivo, ako hi ga zločinci ponoči spravili na njegovo mesto. Brez priprav se vsa st vsr gotovo ni mogla izvršiti; če so se pa atentatorji pripravljali in če so hoteli rabiti baš peklenski stroj, bi si bili že lahko prej izbrali primeren prostor. Ura takegs aparata se menda lahko navije tudi tako, da teče prav, tudi če se nastavi nekaj prej. In zelo modro tudi ni bilo spravljati mafti-nieo v kovčeg, o katerem bi bilo vendar zelo verjetno, da bi ga ljudje spravili s poti, tudi če ne slutijo v njem bomb. i ' IIII. 1 PROLETAREC V boju za pravičnost Na vse to uiso zarotniki pruv nič mislili. Ampak svoj peklenski stroj pripeljejo na nameravano mesto, ko je na uliei že na Htotine ljudi, čakajočih na parado t » » V vsem tem postopanju ni /.a počen groš razumu. Namesto tega pa imajo zarotniki neznansko, naravnost neverjetno srečo. Ulica je polna ljudi; in vendar ne opazi nihče njih, ne njihovega vede. nja, ne njihovih manipulaeij. In nihče ne sliši njihovega prepira. Kakor da je polaganje suirflji. vih kovČegov najuavadncjše delo, opravijo avoje reč in jo nemoteni |>opihajo. Uganka 1 Pač — mr. Ozman je opazil to rokovnjaštvo. On je tudi slišal njih prepir. Nas pa pograbi novo vprašanje: Če je mr. Oxman vse to videl in slišal, če je vedel, da primaha čez par minut velika parada po tej uliei, in če mu je bila v na stvar itak Že sumljiva, bi mu bilo moralo vendar samo sum-ničen je reči, da utegne biti med tem starim kov-čegom na parado kakšna zveza: Kako, da je mogel prokleti peklenski stroj kljub njegovemu opazovanju ostati nemoten na ulici, dokler ni prišel sprevod in se je vrag razpočilf Mr. Oxman ne mora biti tak junak, da bi bil šel sam nad šmentani kovčeg; anupak v bližini se vendar ni manjkalo policistov, ki hi jih bil lahko poučil o svojem sumu. Kako da ni? Uganka! Prič« zoper pričo. Ampak.obtožbi prihaja zdaj druga priča, neki McDonald na pomoč. Le da je njegova pomoč juristično preklicano nerodna. Dve priči sta bolj. Si od ene. Ampak če si ti dve priči sami nasprotujeta, čim govorita o enem predmetu, sta dve slabši od ene. McDonald pravi, da je Mooney čakal na Bil-lingsa — ki je bil že pred njim obsojen na dosmrtno ječo — v gostilni. Oxman pravi, da sta se skupaj pripeljala v avtomobilu na mesto zločina. Ozman pravi, da sta se Billings in Moone.v z Mooneyjevo ženo in še. z nekim neznancem zopet odpeljali v avtomobilu; McDonald trdi, da so sc razšli vsak na drugo stran. Kdo more take izpovedi smatrati za dokaic? Kdo bi se upal, kjer se javljajo taka protislovja, obsoditi Človeka na smrt? — In vendar je Mooney na podlagi takih izpovedi, obsojen na vislice! Nasprotni dokazi 8 težkim naporom bi se človek, prisilil, da razume to, če ne bi bilo preglasnih nasprotnih argumentov. I*rice zagovornika izpovedujejo: Prvič, da je padla bomba med parado. Tudi zdravniki so izjavili, da je rane lože razlagati, če so jih povzročili drobci v gotovi višini eksplo-dirane bombe, kakor pa od peklenskega stroja, ki bi bil eksplodiral na tleh. Drugič, da je bil Mooitey v času ateutata s svojo ženo na povsem drugem kraju. Slučajno eksistira tudi fotografija, na kateri je spornnt! obtoženca; in slika je vjcla tudi uro, ki kaže prav čas parade. <'e se vse to ne smatra za veljaven dokaz, se mora vendar vsaj priznati, da so tndi to indicije in sicer na. vsak način mnogo močnejše indici je od tistih, na katere sc opira obtožba. Kdor misli, da ne more biti na njih podlagi prepričan o nedolžnosti, se vendar ne more povzpeli se vzame v poštev, da so organizirani kapitalisti v Kaliforniji z ogromnimi stroški pričeli intenziven boj za uničenje delavskih organizacij, tedaj je razumljiv«, da so si ti kapitalistični interesi želeli obsodbo aktivnh članov delavske organizacije. Tako je proces v San Kranciscu res nenavadno podoben ehicuškemu procesu zuradi ha.vmar-ketske bombe. o katerem je danes ves svet prepričan ,da ni bil juridičen proces, ampak juridič-ua travestija. Prepričanje brez osnove. Porot niki so morda izrekli svojo u^odepolno mnenje brez hudobije. Ali to, na kar so ga osnovali. ni moglo biti njih dejansko "prepričanje". Stali so pod sugestijo strastnih naporov obtožbe, ki je hotela na vsak način doseči obsodbo. Kjer niso mogli stvarni argumenti nič izdati, ker jih ni bilo, tam jih je nadomeščal apel na čuvstva in na instinkte. Kakor v krvavem romanu je obtožba slikala hudobnost atentata in pozivala njega okrvavljene žrtve pred duhove porotnikov, dokler se ni v njihovih glavah ustanovila in utrdila misel, da mora biti kazen za to hudodelstvo. Atentat je bil fakt. Njegove žtrve so bile grozne. Vse to je resnično. Ali povrh tega ostane neizpodhojna resnica: Zakon mora kaznovati tistega, komur je krivda dokavana, ne sme se pa zadovolijti s tem, da je sploh kdo kaznovan. Indicije za nedolžnost. Mooneyjev zagovornik, dobro znani odvetnik ( oehran; trdi z vso miločnostjo, da je Moone.v nedolžen. 4'ochrau je mož, ki zasluti, da se mu verjame. .Mi pa, ki ne moremo imetf tako natančnega vpogleda v vse posainmmmti, kakor zagovornik,, ki je po svoji dolžnosti posvetil v vse kote iu iulel priliko za to, lahko pravično rečemo po poteku vsega procesa: Najmanje, kar *e pozitivno lahko trdi, je to, da ni Mooneyjeva krivda dokazana. In njegova smrt na vislicah bi bila justičen umor. l*o vsej deželi se je razvila velika agitacija, da se reši Moone.v je vo življenje. Tudi v kongresu se bo zahtevala zvezna preiskava. Kjerkoli i-mejo delavci priliko, da podpro to agitacijo, iz-vrše dolžnost razredne solidarnosti, če tore to. Kadur pa pride zadeva v kongres, pričakujemo, da stori tudi ta svojo dolžnost v polni meri — bt-ez obzira na politično strankarstvo. Kongresova dolžnost. Dva velika vzroka ima za to. Prvi je pravičnost, o kateri pruvi pregovor, da je fundament držav. Btrankc so neizogiben plod družabnih razmer. Nasprotja v političnih nazorih izvirajo i z interesnih nasprotij. Ampak »bor, kakršen je kongres Zedinjenih držav, ki pravi o sebi, da reprezentlra vso deželo in vse njene interese^ mora postavljati pravičnost nad vse drugo; če je ta v nevarnosti, ne sme vprašati, ali preti krivica mogočnemu finančnemu inagnatu, odličnemu učenjaku ali navadnemu delavcu; sto-riti mora, da zmaga pravica nad krivico. Drugi razlog je kriza, v kateri se nahaja dežela. Zedinjene države so storile velike korake z nedoslednimi posledicami z geslom, da hranijo pravico. Vtej krizi apelirajo na ves narod, čigar glavni del je delavstvo. Z obrambo pravice na zunaj sc ne more in ne srne spajati izvrševanje krivice znotraj. Kongres ne more dovoliti, da bi v taki usodepolni uri tuji svet lahko s prstom kazal na Zedinjene države, češ da trp^ umor pod plaščem justiee doma, medtem ko Hcemersko zahteva jo pravičnost od tujine. na izredno zasedanje, da zasliši predsednikovo .poslanico, katero je smatral za potrebno vsled dogodkov, ki so se vršili ircza zadnjega rednega k on gre-sovega zasedanja. Cm dan se je kongres konstituiral. Pač je bilo veliko zanimanje za vprašanje, ali pride ko koalicije obeh velikih meščanskih strank, ki bi bila racumijiva, ker niso ne demo-krat je ne republičani dovolj močni, da bi sami absolutno odločevali. Do takega kompromisa ni prišlo; pet "neodvisnih" poslancev je bilo jeziček na vagi pri volitvah za konstituiranje. Toda vse te notranje zadeve, ki bi bile v normalnem položaju povzročale senzacije in tisoč intrig, so ostale skoraj brez pomena vpričo politične situacije ki splošno pričakovane odločitve. Popoldne je bilo v Washingtonu nekaj demonstracij. Pacifisti *(f prišli iz raznih krajev demonstrira* za mir in so označevali svoj namen s pasovi na rokavih, ki so imeli napis "keep out of war!" Na drugi strani so demonstrirali zagovor-niki vojne, ki so si nadeli ime "Pilgrim« of patriot ism'\ Včasi je bilo nekoliko strahu, da pride do spopadov. Vendar se pa ni primerilo nič hujšega. Vsi taki dogodki niso mogli zbuditi tiste po-zornoeti, ki so jo nameravali. Ves vzdnh je bH prepoln tiste lahne nervoznosti, ki je običajna, kadar se prfčakuje odločilna (beseda, o kateri vendar nihče ne dvomi, kako se bo glasila. Nasprotno prejšnjim objavam, ki so pravile, da pride Wilson v torek pred kongres, je bilo včeraj napovedano, da pride že tžvečer. Kongresna zborniea je imela nenavadno lice.. Bila je prenapolnjena na vseh prostorih. Galerije so brle nabite do zadnjega kotička. Da se je dobilo tam več prostora, so improvizirali u Ui|#i0matične'«a*t0(pnike tujih držav mesta v zbornici. Tudi za člane vrhovnega zveznega sodišča so napravili prostor v dvorani. Oh pol devetih zvečer je bil naznanjen prihod predsednika Wilsona. Ob njegovem vstopu se je dvignilo vse s sedežev in ga pozdravilo z viharnim aplavzeni. Predsednik kongresa Clark je dejal: •"Pfltrnjfcvftdesetem^ kongresn predstavljam predsednika 'Zedinjenih drŽav". Predsednik Wil*on se je poklonil, stopil na svoje mesto in začel čitati svojo T? poslanico. Mpw je zelo obširen; Bavi se s predagodovino konflikta med Zedinjenimi državami in Nemčijo, p. razlogi, k4 so povzročili protest proti subm ari tiski kampanji in pozneje prekinjenje diplnmatič-nili stikov. _ l 4 Predsednik spominja na njegov prvotni namen, da ostanejo Zedinjene države v oboroženi nevtralnosti; ali izkazalo se je, da je ta neuspešna. ' f Poslanica se bavi z dogodki, ki so sledili poostritvi diploma t ičnih odnošajev med obema deželama. Nova politika Nemčije je porinila vsako obzirnost na stran. Ladje vsake vrste, naj je bila njih zastava, njih značaj, njih tovor, mesto njih namena kakršnokoli, so bile brezobzirno potapljane brez svarila, brez pomoči alr usmiljenja za ljudi, ki so bili na krovu; ladjam prijateljskih nevtraleev se je godilo enako kakor ladjam bojujočih se dežel. Geti) bolniške ladje in ladje, ki so vozile materijal za podporo Belgijcev, dasi so imele od Nemčije zagotovljeno svobodno pot, s« se tis tak način potapljale. Nemčija je poteptala zadnji ostanek pravic človeštva in vodi boj proti vsetoi narodom. Naši motivi niso maAčevanje ali izkazovanje fizične moči, ampak le. uvel javi jen je praviee. Izkazalo se je, da je x oborožena nevtralnost nepraktična in neuspešna. Nemška vlada odreka nevtralcem pravico, da se poslužijo orožja na morju, ki je bilo od nje proskribirano, tudi za lastno obrambo, dasi ni noben modern publicist kdaj dvomil o taki pravici obrambe. Izrečena je bila m*ožnjfr, da se bo s stražami na takih ladjah ravnalo, kakor da stoje izven zakona, kakor s pirati. Kne alternative v tem položaju ne moremo izbrati: Ne moremo se podvreči in žrtvovati najsvetejših pravic svojega naroda preži ran ju in na-silstvu. Globoko se zavedajoč slovesnega in cHo tragičnega značaja koraka, ki ga nameravam In težke odgovornosti, ki jo nalaga, toda brez obotavljanja se pokorava-joč temu, kar smatram za svojo konstitucijonalno dolžnost, priporočam : DA NAJ KONGRES IZREČE, DA NI SEDANJI KURZ CESARSKE NEMŠKE VLADE DE JANJSKO NIČ DRUGEGA KAKOR VOJNA ZOPER VLADO IN NAROD ZEDINJENIH DRŽAV; DA FORMALNO SPREJME VOJNO STANJE, KI NAM JE BILO VSILJENO; in da takoj stori korak^ ne le da spravi deželo v boljši obrambni položaj, ampak da tudi porabi vso svojo moč in vse tvoje vire, da pripravi Nemčijo do pogojev, ki končajo vojno. KAJ POMENI VOJNA? Predsednik \Vilson pravi: To povzroča čim primernejše sodelovanje s svetom in akcijo z deželami, ki so sedaj na vojni z Nemčijo, in jptpl tega čim liberalnejši finančni kredit za te vlade, da se njihovi viri poni nože z | da te spravi dežela v popolno stanje obrambe, am-našimi. * pak da tudi izrabi vso svojo silo in odpre vse vire V nadaljnji poslanici zahteva Wikion, da se aa vojno loper cesarsko nemško vlado in ia U3> nesnn končani a konflikta. ' ~ - mornarica popolnoma opremi v vsakem oziru, zlasti pa z vsem, kar je potrebno za uspešno obrambo od sovražnih submarink; da se postavi vojska na vojno stanje, tako da bo štela v znmlu zako. nov najmanje 500.000 mož izbranih po splošnih načelih sposobnosti za službo; da se dovoli nadaljnje povišanje teg.i števila, če bi bilo potrebno. Predsednik je naglašal, da ne čutijo Zedinje-i e države nobenega sovraštva do nemškega naroda nov najmanje f>00.(MX) mož, izbranih po splošnih njegova vlada. Dobesedno je dejal: "iNaj še enkrat povem, da smo odkritosrčni prijatelji nemškega naroda in ne želimo ničesar oolj, kakor da se čimprej vrnejo intimni odnošaji za obojestransko korist med njim in nami. Zaradi tega prijateljstva smo vse te bridke mesece prenašali postopanje njegove vlade s potrpežljivostjo, ki bi bila sicer nemogoča." Z veliko emfazo je predsednik povdarjal rusko revolucijo, naglasa joč, da je bil ruski nanod vedno demokra« tičen v svojem srcu. Avtokrncija, ki je kronala politično stnukturo Rusije, ni »rafala ruskega značaja; in sedaj, ko je ml vržena, se je veliki, plemeniti ruski narod v vsem svojem veličanstvu pridružil silam, ki se bojujejo za svobodo, pravico in mir. " Amerika nima vojne z zaveznicami Nemčije. DaAi se je Avstrija izrekla za nemško submarin-sko vojskovanje In je s'tem vladi Zedinjenih držav onemogočila sprejem poslanika grofa Tarnow-skega, vendar ni dejansko izvršila nobenega vojnega čina zoper državljane Zedinjenih držav. Zaradi tega si predsednik vsaj za sedaj jemlje svobodo, da odhiži diskusijo o raizmerju do dunajske vlade. • • • Taikoj, ko je VVilson končal svoj govor, je bila v obeh zl>ornicah vložena resolucija v zmUlu njegove poslanice. V zbornici poslancev jo je vložil načelnik Flood, v senatu pa demokratični vodja Martin. Resolucija se glasi: Z ozirom na to, da so sedanja dejanja cesarsko nemške vlade vojna dejanja »oper vlado in narod Zedinjenih držav, izrekata senat in zbornica poslancev Zedinjenih držav Amerike, zbrana v kongresu, da je vojno stanje med Zedinjenimi državami in cerasko nemško vlado, ki je bilo vsiljeno Zedinjenim državam, s tem formalno izrečeno in da je predsednik s tem pooblaščen in posvan, da stori korake, ne le pešno končanje konflikta. O tej resoluciji razpravlja danes odbor za zu nanje zadeve. Z Dunaja zopet poročajo, da bo sklican avstrijski državni zbor. Zdaj pravijo, da bo 8. maj tisti slavni dan, ko se to zgodi. Sestanek avstrijskega parlamenta se -že od lanske jeseni napoveduje, pa zopet odklada. Taka igra mora naposled postati smešna. »Sicer je pa tudi že popolnoma brez pomena, če se ta spaka parlamenta snide ali ne. Bolje bi bilo res, da se prihrani svetu ta komedija. Rdino, kar bi mogel ta državni zbor pametnega •storiti, bo nemogoče; zakaj če bo sklican, se bodo tisti dunajski lumpi, ki se imenujejo cesarsko kraljeva vlada, prej zavarovali, da se bo v zbor« niči le kimalo. Kar se napravi s takim kima njem, se pa godi itak tndi brez njega, ( emu torej vsa ta neumna burka f • Edina resnično zgodovinska naloga, ki bi jo imel avstrijski parlament, bi bila ta, da bi izrekel: Haibšburske monarhije je konec; mladi Korl naj zbere svojo lenuharsko žlahto in naj gre delat to-varišijo žalujočemu Miklavlu, narodi naj pa izvolijo svoje narodne »bore in naj sami določijo, kako hočejo biti organizirani zanaprej. Tega seveda dunajska parlamentarna spaka ne bo storila. Karkoli pa stori druzega, je brez zinisla. Kajti če zadostuje za Nemčijo, da dobe Hobenzollerni svojo zasluženo brco in se pošljejo še ostali ikraljički in veliki vojvode za njimi, bi bilo za Avstrijo vse premalo, če bi se le Habsbur-žani pognali čez plot. ('e hoče svet v bodoče imeti vsaj nekaj garancije za mir, tedaj mora Avstrijo sploh hudič vzeti. Ta karikatura države je bila napota miru in ostane napota miru, dokler sploh obstoja. Njen razpad je zgodovinska potreba; ampak te zgodovinske naloge ne izvrši tinti parlament, katerega skliče gospod Kari von Hatahurg liOthringen. Vodja nemškega Centruma, to je katoliško-klerikalne stranke, dr. Hpahn> je v rajhstagu dejal, da sc vsi zavezniški monarhi na svojih tronih maje jo. Tisti, ki so morali zapustiti svoje dežele, bi bili izgubili prestol, če bi bili ostali doma. Olo italijanski tron je negotov. S tem se popolnoma stri« jam o. Srbi bi se bili davno sami iznebili svojih dinastij, če ne bi bil. vedeli, da bi bila razglasitvi srbske republike takoj sledila avstrijska okupacija. Ornogor ci sedaj spoznavajo, da se izhaja tudi brez spodaj" In *e podkvijo Italijani svojemu Viktorju EmanueUt nogo, se bomo le smejali; to ne bi bilo celo nič nemogočega, zakaj v Italiji obstoji poleg socialistične tudi meščanska republikanska stranka. ' Z naše strani damo gospodu Spahnn še an-glrskeg« .lurja povrh. Ampak zakaj naj bi se ttmajah le za vezni tronit Zakaj ne bi bilo tudi malo potresa v Berlinu in na Dunaju t Majhne trdnjavice se kmalu premagajo, če le padejo ve-like trdnjave. In za rusko je nemška najvaž- uej** ^ ai.auiitltMMl PROt/ftT A REC —— Naša ma)niška izdaja Sodrugi ■ Bliža kc praauik zaveduouu delavskega ijiui-atva, m vel o vni praznik proletaria4a, prvi uiajnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel /a delavstvo tako glmbok pouien kakor ta. u sam na sel»i je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor unubolialra olmtoječi koledar s svojimi delavniki, k svojimi cerkvenimi iu državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majnika upor proti kapitalti&neimi koledarju, iu s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu. Praznik prvega majnika je določila tudi socialistična lnternacioiiala, o kateri vmkajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in oneitiiaže-na v prahu. Sami sebe varajo na/adnjaki, vladajoči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da ijm branijo mali d<»godki spoznati veliko reanieo. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese prctori-anskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi iu vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo, Ali rane, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi ho skeleče in foolcče, niso smrtne, kajti Internacionala je neunvrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji. l*rvi majnik je pa praznik te Internacionale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neunirjoe-liost. Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomeni jivejm je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje. Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Zbudili so zavist ameriških mogotcev in tudi tukajšnji velekapitalKti, ki so izvlekli že ogromno profite iz evropske krvi, bi jih radi pomnožili še z ameriško krvjo. Vojno huj- skanje se razlega od dne do dne glasneje, kajti udeležba Zedinjenih držav v svetovnem klanju bi jfcognala dobiček brezvestnih oderuhov v strmoglave višine. Poleg tega pričakujejo velei*koriaeevalci, da bi zanesla vojna novo zmedo v delavsko vrste iu tudi tukaj uničila razredno zavest, o kateri sanjajo, da je onkraj oceana mrtva.. ('itn predrznejše postajajo kapitalistične mu-hinacije, tem važnejše je, da strne delavstvo svoje vrste in okrepča svoje sile — za današnje boje iu za tiste boje ,ki nas še čakajo. Prvi majnik je dan pregledovanja naših Vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladim parado. Brigadni general pride iuspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled 14 def Hirajo" čete pred njiiu. Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan dne vabimo v svoj zlmr tovariše, ki spadajo vanj, pa so še izven njega. Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh, drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje dalevske Internacionale; s praznovanjem tega opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, socialistični bodočnosti človeštva. Direktorij Jugoslovanske tiskovne družbe je skeuil, da doprinese po najboljši moči svoj delež za praznovanje tega diieva in da stori letos v tein oziru nov korak, želeč, da čini najbolje ust reče sodrugom in da obenem čim krepke je podpre namen tega praznovanja. Izdal bo letos poseben SLAVNOSTEN MAJSKI UST neodvisen od 14 Preletarca." Ta tiskovina bo urejena v obliki revije (uia-gazina) v velikosti 11«5 krat 8.5 palcev. (HAika bo torej enaka znani reviji "<'as". Obsegala bo najmanje 16 strani t'e se pa dobi vsaj za tri strani oglasov, ls> šestnajst strani samega čtiva. Izdaja bo bogato ilustriran. Ured:tev poskrbi uredništvo 441 Vole! aren*', kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo ,ki bo doHtujua delavskega praznika ki gotovo zadovolji vse čitatclje. Kolikor je ležeče na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene želje. Ta izdaja izide poleg "Proletarca"' ki izide redno brc« obzira na slavnostni list. Naročniki torej dobe tudi za 1. maj redno "Proietar-čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora naročiti. Kakor so doslej slovenuki delavci v Ameriki pridno segali po "Proletarčevi" inajiiiški Izdaji, upamo, da posežejo tudi po letošnjem slavnostnem listu. Če se obnese ta poizkus, postane majski list redna imrtitucija in se bo izdajal vsako leto. Z o-zirom na veliko draginjo, ki se jc lotila vseh tiskarskih proizvodov, se direktorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ust reže s to izdajo željam najširših delavskih krogov. Vsak sodrug ,kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te r/daje, ki bo v*akemu odjemalcu lep spomin. . Cene slavnostnega lista so sledeče: Posamezen iztis............... $0.10 10 iztisov...............'....... 0.!>5 25 M ...................... '4.26 M " . . ................... 4.50 100 " ...................... 8.00 260 " ......................19.00 500 M ..................;... 35.00 1000 " ......................00.(K> Vneiuškcui rajlistagu, oziroma v njegovem odboru se jc zopet razpravljalo o vprašanju živeža. Jasno je,- da je položaj kritičen, tako da _je <4živežni diktator" von Ha t očki že predlagal direktno konfiskacijo vsega živeža. Krušne por-eijc so že znižane, tudi prihaja na dan, da je bila žetev znatno slabejaa, nego se je javno priznavalo. Batocki tolaži sicer ljudstvo z veliko množino živine, ki jo baje ima Nemčija, in rabi pri tem naravnost bahave izraze. Resnica jc, da so mesne porcije za nekaj malega zvišali, ali to jc lahko začasen trik, da se ljudstvo nekoliko potolaži zaradi znižanja krušnih porcij. Da mora biti "!»eda "nft NemSfcem velika, o terii ni dvoma, (jdtovo "bi marsikje zadostovala za revolucijo. Ali vladi to nc bo dalo povoda, da bi končala vojno. Zakaj v vladnih krogih so zaslepljeni in so si vtepli v glavo, da se sme sklepati mir le z zmagujoičo "Nemčijo. *lediee. Barbarstvo sedanje vojne ni nič manj ostudno, ker se sklicujejo cesarji iu 'kralji pri tem na Boga. sko žandareki Prusiji. iz tega sledi, da mora J>iti iiiona-HiMMii Nemčiji ruska republiika trii v peti, pa naj govori Bethiuau Hollweg, kar hoče. Avto-kracija je vedno podpirala avtokracijo, kjer je le mogla. Cc se odpravi ena avtokracija, jc torej v interesu «plošnc demokracije, da pade tudi druga a vi o kralja. e Torej dol z nemškim niouarliitziiium! No tšpamkemi se je nekaj godilo, o čemer ni dovolj jasnih vesti. Poročila govore o obširnem gibanju delavstva po vsej deželi, o nameravanein generalnem štrajku, o aretacijah, iu o tem, da ho foile" ustavne garancije za vso Španijo suspendirane. Brzojav pravi: "Ko so zastopniki delavskih strokovnih organizacij izdali manifest, v katemu je določeue>ga tlatiuma in očivk^io z revolucionarnimi smotri iu z namenom, da se kali javni red, je vlada suspendirala ustavne garancije, in tisti, ki so podpisali oklic, so bili na podlagi sodnijakeiga povelja aretirani. »Sedaj je po vsej Španiji absoluten mir in vlada se zanaša na osdravi razum delavcev in na učinkovitost storjenih ukrepov." Govorilo se je o veliki nasadovoljtiosti zaradi draginje in o tem, da je vlada dokazala svojo ne* dolžnost, veš da je v drugih deželah še večja draginja. Da izhaja gibanje od delavakih organizacij, pa dokazuje, da mora ibiti že še kaj več od zadej, kakor draginja. In besede vladnega brzojava o revolucionarnih smotrih in o nameravani kalitvi miru tudi niso brez pomena. Španija spada med tiste dežele, za katere U bila dobra revolucija prav zdrava. Dragi nauki. V Moonejjeveni procesu je državni pravdnik zlasti vplival na porotnike s tem, da je obtoženca imenoval anarhista. Ko so bili porotniki vprašani, kaj si mislijo ob besedi anarhizem, so dejali, da so anarhisti ljudje, ki hočejo vse razbiti z bombami. Ampak to nevednost je še prekosilo čudo vito mnenje, da ni nobene razlike uied — socialisti in anarhisti! Sodišča — hi porote so deli sodišč bi sicer morala soditi brez obzira na politično prepričanje iu na eventualne programe strank. C'e bi bil Moone.v tisočkrat anar-, hist iu če bi vsak dan štiriindvajset krut prisegal na teroristične teorije, ga vendar ne bi smeli obsoditi, ijko mu ni dokazano, da je izvršil zločin, katerega jc bil ob-dolien. Sodijo se dejanja, ne pa nazori. > Toda ker so tudi porotniki le ljudje — na zemlji sploh ne poznamo razvitejšega bitja od elo-vi?ka — jc razumljivo, da si-po-magajo s splošno sodbo, ki si jo napravijo o človeku, zla-.iti če ne morejo |w» ravni poti priti do jasnih, nedvomnih zaključkov. "Mo-oney je anarhist; anarhisti mečejo bombe; v San Pranciscu je bila vržcnfc 'bomlm: vrgel jo je na vsak način anarhist; torej Mo. oney \ To je »tcr.a. po kateri sc izvije. zaključek. . Kolikor je znano, ni Mooney spbjJ* nikakrSen anarhist, ampak če se ne motimo, je po političnem pripadanju demokrat, kakor velik del unijskih agitatorjev. Ampak unijski agitator je. Iu medtem, ko sc v Ameriki večina delavstva nc more po vzpet i, da bi spoznala razredni boj, ga kapitalisti iu njih zastopniki prav dobro razumejo. "Le bodi demokrat ali pa republikanec, kakor mi. To nam jc čisto všeč pri volitvah. Takrat potrebujemo tvoj glas. Ampak mi ne pozabimo nikdar, da si ti delavec, mi pa tvoji gospodarji. Ti pooabi, mi ne pozabimo". Mooney jc bil delavski agitator, iu zato se ne vpraša, koga podpira pri volitvah, ('e ga obesijo, ho sicer en glas manj; ainpak ta se nadomesti. Zato bo pa en a-gitator manj iu v delavskih kosteh bo tem več strahu. Mooncv ni kriv? Nič ne de. Cc vedo delavci, da nc bo obešen zaradi atentata na parado, ampak zaradi strokovne organizacije — tem bolje! To jih ho držalo na verigi. Porotnikom sr seveda ui moglo reči; Obsodite Mooncj ja, ker jc unijski agitator. Zato se jim jc reklo: Anarhist je! In porotni-1 kc je oblila kurja polt. <"'c jc anarhist, tedaj ni krivica, ako pride na vislice. Kajti anarhisti mečejo Immhc. Iu če je lani ni vrgel, jo vrže letos, ako ga ne obesimo. . . Tako se razvijajo misli, ue v možganskih sferah popolne zavesti, ampak v tisti pol- ža vest i, ki jc, dasi vsa polna u-gank, vendar silno močna v človeku. Anarhist je l Dvanajst porotnikov jc slišalo to besedo in je vztre-petalo. Kaj bi se čudili? Odkod naj teh dvanajst porotnikov v Ca-liforniji ve, kaj je anarhizem in kakšna jc razlika med anarhistom in anarhistom? V Zedinjenih državah iu tudi drugod po svetu so še nestevilni ljudje, ki nc morejo od pojma anarhizma ločiti pojma bombe. In vendar ne pove sama beseda "anarhizem" ničesar. In vendar so bili in so še nied a-narhisti idealni in idealistični ljudje, ki ne bi muhi storili nič žale-ga, kaj šele človeku! Kdo bi mogel odrekati najvišji idealizem rajnemu Klisee Rcclusu ali pa Krapotkinuf Napaka takih ljudi je, da so preveč idealni in nc vidijo nujnih stopenj, ki jih razvoj ne more preskočiti.. Porotniki v San Francisni so slišali nekaj avoniti o anarhistih, ki mečejo bombe-— dobe sc seveda tudi taki — pa hajd z vaoini v en koš. In ker jc temu ali onemu kdo pravil, da so socialisti n&-sprotmiki reda, je vrgel še socialiste meri tisto šaro. Od-kod naj tak čyovek ipozna,da je tisti družabni rod, kateremu nasprotujejo socialisti, pravzaprav privilegirana anarhija? Soeialimn mu je preveč zopern, da bi ga Študiral; je slišsl, da je naftproteti redu, misli, da ve že o njem. ('e ni ravno to, kar anarhizem, mu je pa vsaj podoben. In talka nevednost sodi potem v procesu, ki je nepreporno razrednega znaičaja, v procesu, v katerega jc od začetka zanesena tendenca ! Cc bi delavci malo več mislili, kot jc njihova navada, bi sc iz tega lahko mnogo, prav mnogo naučili. Odrekaj se socializmu, kolikor hočeš, ne pomaga ti to prav nič. Dejstva, da si delavec, vendar ne odpraviš. Da prihajajo, tvoji interesi h kapitalističnimi v konflikt, je neizogibno. Iu kadar postane ta (konflikt očiten, te bodo kapitalisti imenovali socialista in anarhista, četudi si jim svoje žive dni politično služil in vedno gla:cal No. 1 of S. S. S. F.— Trustee, Louis Trugar, 275» So. Avens avenue; Slovens Local No. 5 of S. S. S. F—Trustee, Frank Podboy, box 218, Conemaugh, Pa. 8. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.) None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the own-ers, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stpckholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in canes where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fVduciary relation, the name of the person or corporation for whom sueh trustee is actlng, is given; also that the said tWo paragrsphN contain statements embracing afflant's full knowledgc and belief as to the clrrumstances and condltions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as irustees. hold stock and securities in a capacity other than that of a boha fidc owner; and this afflant has no reason to beUeve that any other person, association, or corporation ha* any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so staled by him. That the average number of copies of each issue of thia publication sold or distributed, through the mails or otbcrvrise, to paid subseribers during the six months preceding the date shown above is .... (This Information is re-quired from daily publications oni;.) FRANK SAVS, Business Manager. Sworn to and subscril»ed l>efore me this 28th day of March, 1917. MfCHAKL J. O MALLKY. (My commission expires March 8th, 1920.) Note.—This statement must be made in duplicat« and both copies de-liivered by the publiaher to the postmaster, who shall send one copv to the Third AaalsUnt Postmaster General (Division of Clasaiflcation), Washington, D. C., and reUin the other in the flles of the post ofttce. The publiaher must jjubhsh a copy of thia aUtement in the aecond issue printed nest sfter it« PROLETAREC UST SA 1NTSKI3I DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA KI TOREK. - Ustaik m ud»j«uij, — šagtslstaRski rfiliski litimi diiibi v Uicifo, Illinois. PROLETAREC Čuvajte tiskovno svobodo! Naročnina: Za Amiriko $2.00 u celo leto. 91.00 ta pol leta. Z* Kvropo ft.ftO ta celo leto, $1.26 sa pol leta. + mmmmammmmmmmm^**—— O(l»si po dogovoru. Prt spremembi SivesliHa je poleg novega naznaniti _tudi tiari naslon. _ Glasil* .......h •rtuiucii« J* | — •ocUM»ti«>» >T«M v AvMfiki Tee priloibe glede nerednega pošiljanja feta is drutfil. nemlnoati, je poilljati predsedniku drutbe Fraak Udovich, 1643 Blue Ulaad At., PROLETARIAN OwiJ mm! »ukliiM mo TmWUi ky bitk Slavit VtrfeMa'i PibishiRf Cnfiij M.. Cfclc.ifi, UliMit. ,_ Bubecription rstss: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half C\t. Forcign eountriea $2.60 a year, 2i for half year. -:- -:- Advertising rates on agreemeni. NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC* W. SI. STREET. CHICACO. ILLINOIS LJUDJE IN PREdlCl. č asopis "Survey" jc i se vsi uprli razmeram, ki jih pehajo v suženjstvo. Dojilj se za socializem; tako m )ojuješ satu zase. Svoboda Časopisja je v slučaju vojne vedno prvi ranjenec. Dokler se ne zahteva od časopisov nič dru-zega, kakor da ne objavljajo takih vesti, ki bi mogle koristiti nasprotniku, je seveda razumljivo, da "se ustreza želji. Noben čeden list ne more iti tako daleč, da bi zaradi saiue senzacionalnosti ali interesantnosti uganjal iadajstvo. Ta cilj bi -se torej gojovo iahko dosegel brez vseh cenzurnih ukrepov in konfiskacijskih metod; zadostovalo bi, da se označijo uredništvom tista vojaška gibanja in tisti z vojninui interesi spojeni koraki, ki morajo ostati tajna, da ne povzroče poročila o njih kakšne škode. , Toda vlade držav, ki so doslej zapletene v vojno, se niso zadovoljile s tako omejitvijo poročanja, temveč bi najrajše spravile časopisje v vsakem oziru popolnoma pod svojo oblast. Opazili smo celo v Augliji in na Francoskem poizkuse čisto nedemokratičnega vplivanja na liste in preganjanje opozicionainih, zlasti socialističnih časopisov, le zato, ker so tudi tekom vojne ostali zvesti svojim načelom. Veliko hujši pa je bil pritisk na Huskcm in v centralnih državaih. V Avstriji je bila takoj ob izbruliu vojne, kakor je znano, vpeljana preventivna cenzura. To se .pravi: Kadar je bil list gotov, so se smeli otkniti le iztisi za cenzuro; m šele, kadar je cenzor dovolil, da se tiska ali pa ocnačtl, kaj se mora izpustiti, je smel list iti v stroj. Kar je bilo zaplenjeno, se je pa moralo nadomestiti z drugim gradivom, tako da ni nihče opazil, če je kaj koiifiseirano ali ne. Celi vrsti listov so kratkomalo prepovedali izhajanje — slovensko socialistično *4 Zarjo" je to zadelo takoj pn i dan — mnogo drugih so pozneje potlačili, in še zdaj se to včasi zgodi .kakšnemu listu, ki mu je bilo doslej dovoljeno borno življenje. Avstrijski vladi ni zadostovalo niti to kastri-ranje tiskovne svolmde. Pri policijskih in vojaških uradih so sami postali žumalisti. Tam so sc fabrieirali članki, notioe, poročila in sploh vse, kar je časnikarskega, m to se je pošiljalo uredništvom z nalogom, da tiskajo. Gorje listu, ki noče na ta način postati navadno cesarsko kraljevsko trobilo! Šele pred kratkim smo poročali o usodi nekega socialističnega lista na -severnem Češkem, ki je bil ustavljen, zato ker ni objavil slavospevnega članka ob Francjožefovem rojstnem dnevu in ker je natisnil manifest gospoda Karla nekje rade j, ne pa na prvi strani, kakor je zahtevala cenzura. Mnogo bolje pa tudi na Nemškem ni. Tudi tukaj ni dovolj, da se časopisi vzdržujejo poročil, ki bi mogla dajati informacije sovražniku. Ne. Časopisje naj v vseh rečeh zataji svoje mnenje in naj postane slepo tiskovno orodje visoke vlade. V Berlinu je Ustanovljen poseben tiskoven urad, "Reiehs-Press-Instanz", in ta daje časopisom "navodila", kako naj pasejo in kako ne pišejo o toni ali onem vprašanju. Tudi o glasoviti "osvoboditvi Poljske", o kateri jtrdanes pač ves svet prepričan, da spada med najinfamnejše trike centralnih sil, je bil izdan tak ferman za časopise, in v njeni je uredništvom zahirano sledeče: 44Ko je storjena odločiiev, ki so jo odgovorna mesta dobro pretehtala, ima vse nemško časopisje dolžnost, da stoji na strani vlade, da 1. brani to odločitev proti napadom, ki jih je pričakovati od naših sovražnikov; 2. da se preprečijo težave, ki bi. utegnile nastati pri nadaljnjem izvajanju tega odloka z našo zaveznico (Avstrijo!); 3. da se ne omaje že vnaprej zaupanje nastajajoče poljske drŽave v izdano odločitev, ki naj postane temelj njenega obnašanja napram ccn-tralnim silam. Tu je zlasti za razpravljanje prusko-poljskega vprašanja z oziram na storjeno odločitev in za razpravljanje gospodarskih vprašanj za IhkIoč-nost treba najzrelejšega uvaievanja." Znamenito vladno "navodilo" naglasa, kaiko važna je "enotnost našega lastnega (to sc pravi nemškega) ljuskega razpoloženja; zato zahteVa, da se opusti vsaka kritika, in potem nadaljuje: "Razprave se morajo torej splošno gibati v okvirju cesarskega manifesta. Izven tega sc nc sme razpravljati o sledečih zadevah: * 1. Kako velika bi mogla biti poljska brambna sila in nje pormha v prid centralnih sil. Dovoljeno jc izvajanje v tem zniislu, da ni ustanovitev poljske vojske sama na sebi nič novega, ker so se. poljske legije že slavno borile na strani centralnih sil zoper Rusijo, in da je bilo dovoljenje lastne vojske goreča želja Poljakov ter znamenje posebnega zaupanja centralnih sil. • 2. Prepovedane so razprave- o mejah nove države; zlasti se ne sme zahtevati, da naj obsega ta država LHvtnsko, prusko-poljsko ali avstrijsko-poljsko zemljo, ali pa zemljo, ki je v ruskih rokab. 3. Zabranjeno je zgodovinsko razinotrivanjc in vsakršne zahteve za bodočnost od naših avstro-ogrskih zaveznikov, ki bi mogla otežčati nadaljevanje zadeve ali kaliti zavezniške razmerje; prav tako pa se ne sme dajati avstrijskim interesom kakšna prednost pri razvoju Poljske." Temu ferman u se iwi noben način nc more odreči, da je zanimiv. Kdor je imel lc kakšen odlomek misli, da je šlo Nemčiji in Avstriji resno za ustanovitev samostojne ali neodvisne Poljske, se iz tega ukaza lahko pouči, da je hit glasoviti dvocosarski manifest največji švindcl, ki so ga IVljski kdaj doživeli. Tu ni treba iskati ničesar med vrstami, ker se v izrečenih besedah jasno čite, da ni šlo pri vsej glasoviti "osvoboditvi" za nič druzega, kakor za ustanovitev nove armade. ki naj bi se žrtvovala za nemako-avstrijske * interese. Značilno je tudi, kakšno luč meče ta ukaz na nemško^avstrijsko zavezniško razmerje. Nemška vlada se l*>ji, da hi se mogla s kakšno besedo dati avstrijskim interesom prednost pri nadaljujem odinotavanju poljskega vprašanja. To se pravi, da hoče Neiueija imeti prednost. Naravnost se seveda ne sme izreči kaj takega, da se ne skali "zavezniško razmerje". Sedsj .potrebuje Nemčija avstrijsko armado iu jo mora ohraniti pri dobri volji; skirbla jo bo že takrat, kadar se bo sklepal mir. 1 Tako je tudi razumljivo, da nimajo Polja si sc danes "svojega" kralja. 8 kronanjem kakšnega Habsburžana bi se vendar dajala avstrijskim interesom prednost . . . Nikdar nismo bili sicer prav globoko prepričani, da kopme Poljaki bodisi po Habsburžanu ali pa po Hoheuzollernu. Izza ruske revolucije bi dejali, da sploh ne umirajo od hrepenenja po monarhiji. Sploh menimo, da ne zbuja vpliv ruske revolucije na Poljake v Berlinu nič prijaznih in veselih misli. Ampak to su posebna vprašanja. Kar nas pri vseiu tem v prvi vrsti zanima, je postopanje s časopisjem. .Svoboda časopisja je eden glavnih stebrov vsake demokracije, vsake konstitueiouaiiie svobode sploh. Kajti svolioda časopisja je svoboda mnenja. Z zatiranjem svobodnega mišljenja *se pričenja vsako tiranstvo. In taki ukazi, kakršni izhajajo sedaj glede na časopisje v Nemčiji in v Avstriji, so najboljše znamenje, da vlada v teli deželah prava, komaj za silo zakrita despocija. Ko se je Rusija iznebila batjuške Nikolaja, je bila 'svoboda časopisja med prvimi ukrepi nove vlade. In to je najboljše znamenje, da ne stoji novi režim na tako slabih nogah, kakor stari. Cenzura je i*nif strahu; svoboda Časopisja je zavest moči. • j J Amerika je na |>ragu "hajvečje krize. Ko pride ta številka v roke čitateljem, bo morda že izrečena usodepolna odločitev kongresa.« Gotove vojaške priprave se vr&e že nekaj časa. Ni dvoma, da je o takih pripravah nedopustna vsaka objava, ki bi mogla škodovati deželi,* če pride nasprotniku do znanja. Ali kakor smo rekli, se ta cilj po našem mnenju lahko doseže z enostavnim sporazumom med poklicanimi faktorji in zastopniki časopisja. Popolnoma neumestno pa bi bilo, če bi *se poizkušali kakšni prisilni ukrepi zoper časopise, ki bi se dotiksli svobode vesti. Nsj je mir ali siaj jc vojna, vedno je svoboda izražanja ne le pogoj demokratičnih načel, ampak tudi zahteva zdravega razuma bi pravih narodnih interesov. Časopisje mora zastopati tiste interesi, katerim je posvečeno. Če hoče biti delavsko časopisje pošteno, ne sme zapustiti delavskih interesov ne v mirnem j*» v vojnem času. Mogoče hI bilo z streti -svobodno izraze dela v-, skega časopisja. Kaj ne bi bilo mogoče s silo! Ali to ne bi bilo le despotično, temveč tudi nerazumno. Lahko sc zatare beseda, nc pa inisel, ki jo je porodila. In neizrečena misel postane lahko nevarnejša od izrečene. Tisti, ki jim je v sedanjih čas tli zgodovina položila -odgovornost za deželo v roke, bi morali prav v taki kritični dobi skrbeti, da jim je mogoče spoznati sve razmere, vse misli, vse želje, vse tendence in^vse boje. Taka prilika, kakršna je vojna, obsega vse preveč vabe za izrabo in za okoriščanje, da bi se ji vsi kapitalisti znali upreti. Še davno ni bilo nofcenc vojne v Ameriki, pa so že špekulanti (povzročili v egoističnem interesu draginjo, ki jc gnala ljudstvo v mnogih krajih naravnost v obup. Zdi se nam, da spada baš v času vojne med najvažnejše naloge vlade, da poskrbi za čim večjo zadovoljnost ljudskih mas, ki so naposled rezervar, iz katerega zajema dežela tudi svojo materija 1 no silo. Zato morajo delavske mase tudi imeti priliko, da svo)>odno govore. Mnogo kalamitet v ži-vežnem vprašanju, v industriji, v razrednih od-nošajUi bi si biJc evropsktdržave prihranile, odjetnikov napram delavcem. Vojna ne sme biti loterija, ki omogoči nekaterim hrezvestnežem, da nagrebejo miljone na račun in škodo množic. Vojna tudi ne more uničiti resnice, da več glav več ve. Vojna ne sme dati pretveze za diktaturo, ph tudi ne sme ustavljati papeštva s pretenzijo ne-znostljivosti. Zategadelj je svobodno izražanje mišljenja ne te v interesu tistih, ki ga izrekajo, ampak tudi v interesu vsega naroda. Knotnost vodstva, katerega potrebo razumemo, se ne sme zamenjati- s prisiljeno enotnostjo mišljenja, ki nc more ustvariti nič drugega, kakor falsiČkat. V despociji je slabost. V svobodi je moč. Ako 'hočejo biti Z. D. močne, bodo ščitile svobodo časopisja. In če hoče biti vlada uspešna, bo znala biti tolerantna tudi naprsni nazorom, ki morda niso njeni nazori. O korupciji, ki je vladala na Ruskrtn pod starim režimom, poročajo: Poveljnik Libave je dobil od Nemčije dva niiljona, poveljnik Mitave pa poldrug miljon rubljcv. Cena za predajo Kovna v nemške roke še ni bila dognana. General Ku-ropatkin, guverner v Rigi, je dobri osem miljonov. Ni pa izročil mesta Nemcem, temveč je poslal denar vladi v Petrograd. Ko jc nemški 'komisar, ki jc izvršil to podkupovanje, videl, da ni Riga izpraznjena in da jc bil speljan na led, je storil samomor. ^ . Železniški tarifi. 'Ruska proviz#rična vlada jc sklenila, da so vse apanaže narodna last; dohodki ii prejšnjih apanaž pridejo v državno blaigajno. Saini dohodki iz apsnsž velikih knezov se cenijo ns 25 miljonov mbljev na leto. Železniške družbe že zahtevajo, da se jiiu dovoli zvišanje tovornih tarifo v za deset do petnajst odstotkov. To je taiko ifbjno — nra-vijo — da jim preti finančni polom, če se jim to ne dovoli takoj. Seveda je vpeljaja osemurnega delavnika glavrti vzrok te zahteve. Miljanda čistega dobička, ki so ga železniške družbe žele po zadnjih izkazih, je najboljši dokaz te nujne, te neizogibne potrebe. Mi niti najmanje ne verjamemo, da so želecniška podjetja v takih stiskali. Vpeljava osemurnega delavnika je bila od organizacij že davno na podlagi statističnega materijala pre račun jens in do-gnano je, da ostane družbam tudi po njega vpeljavi še velik dobiček. Toda kapitalisti hočejo ves pro-fit; njim ni dovolj, d A sc kapital "krščansko" obrestuje; ne interese, ampak nov iu še večji kapital hočejo iztlačiti iz vloženega — četudi pogostoma le vodenega — kapitala. Vpeljava osemurnega delavnika utegne nekoliko zmanjšati profit; in temu se upirajo z vsemi štirimi. To je glavni nsuten njihove zahteve. Ni pa edini. Ko so dovolili železničarjem osemurui delsvnik, kateremu se niso mogli izogniti, so se postavili v luč patriotizma. Kdor je čital njihovo izjavo, bi bil uioral priti do zaključka, da jih ne uiore nobeua siia sveta pripraviti do tega, da privolijo v osemurni delavnik. Ampak le ker je domovina v nevarnosti in ker je železniška služba v slučaju vojne tako važns kakor vojaška, in ker so oni patriotje od pete do glave in mi glave do pete, zato, zato, zato so iz samega, čistega patriotizma doprinesli žrtev na oltar domovine. Takega patriotizma ui bilo v železničarjih. Oni niso mislili na skrbi domovine, ampak na svoje lastne želje. Amistk te želje veljajo denarja. Ubogi kapitalisti niso krivi, da jih bo moralo plačati prebivalstvo. Kdu drugi pa naj plača T To prebivalstvo ho pa zopet ve-činoma delavci. In tako daje kapitalizem delavstvu nauk: Glej, ne umno si, če sploh kaj zahtevaš, kajti naposled moraš vendar zvišane mesde, skrajšani delovni čas, splob vsako izpolnitev svojih zahtev samo plačati. 'Niti utajiti se ne more,da je mnogo resnice v tcinče bodo zvišani železniški tarifi za premog,bo prebivalstvo premog draže plačevalo. In če se povišajo tarifi za pšenico, bo imelo ljudstvo dražji kruh. Zato pa pravi socializem, da jc resnična rešitev delavstva nemogoča, dokler obstoji kapitalistični družabni red, dokler imajo proizvajalna in raspečevalna sredstva privatni kapitalisti v rokah. Vendar ipa ni res, da bi morala vsaki najmanjši pridobitvi delavstva slediti reakcija v obliki dra sinje in drugih izkoriščevaluih šeg. In to je važno, ker moramo hočeš nočeš računati še za nekaj časa z obstankom kapitalistične ^družbe. Gotovo bi nam bilo najljubše, če bi se jutri zjutraj zbu dili v socialistični družbi; ampak vrag naj vzame utopi-ste, ki grade take gradove v oblakin, pa nikdar ne vidijo, kaj se godi na trdi zemlji. Delo v sedanjih razmerah je prav prokleto potrebno, če hočemo kdaj doseči druge razmere. Preden se zida hiša. je treba imeti stavbišče. Resnica je,da je velika masa delavstva še neskončno oddaljena od spoznanja svojih razrednih interesov. To spoznanje ne pride čez noč, ampak izkušnja nas uči, da je za to treba trdega dela in vražje potrpežljivosti. Kadar pa pride, tudi to še ni socialna revolucija; tedaj ima proletariat še kupček dela, da pripravi trdno podlago za novo družbo in da pripravi — samega sebe za novo življenje. Zato tudi ni vseeno, kako se razvijajo razmere v sedanji družbi. Ni vseeno, če stoji delavec vsak dan na robu psgina, ali če živi tako, da se more bojevati za svJT bodo. In zato je važno vprašanje, kaj bi bilo storiti, da ne sledi vsaki pridobitvi delavstva novo poslabšanje. Prvo, kar je za to potrebno, je okrepčanjc delavskih organizacij, da se morejo bolje upirati pritisku kapitalizma. Drugo in najvažnejše je pa to, da posveti delavstvo naposled svojo ipozomost politiki. Prav železniška zadeva je zelo poučna. Niliče menda ne more tajiti, da se je vprašanje osemurnega delavnika politično rešilo. A ta rešitev ne bi Hla vzela toliko časa, če bi bili v kongresu močneje zastopani delavski interesi, med katere spadajo ^tudi železničarski. Vprašanje se je rešilo politično, približno tako, kakor so želeli že-iazničarji. Ampak če posežejo misli iproletariata nekoliko bolj v globočino, morajo vendar spoznati, da se ni reševalo s stališča že-lezničarskih, temveč s stališča kapitalističnih interesov. Železničarske bratovščine imajo že prav če povdarjajo moč organizacije in vabijo še neorganizirane železničarje vanjo. Ampak s tem izrekajo le del resnice, ne ps vse. Kompauije so tiščale svoj "patriotizem" v ospredje. Kaj je bilo s tem 44 patriotizmom "T — Zedi-njene države so v krizi. Že takrat, ko je visel štrajk v zraku, jc pretila tudi nevarnost vojne. V takem slučaju so železnice državen interes. Naj prisega vlada na edino-zveličsvno privatno lastnino, kolikor hoče — ako prtfe do vojne, pa ji privatns lastnina ovira uspešno vojskovanje, ji bo brezobzirno dsls brco. Zsmisliino si tovarno za topove v privatnih rokah; izbruhnila bi vojna, a ta tovarna ne bi dodsjsls vladi kationov, ki jih potrebuje. Ali bi vlada spoštovala sveto načelo privatne lastnine? — Vraga bi! Interesi, ki bi bili zanjo v tem treuotku mnogo višji, bi jo prisilili, da bi pljunila na načelo in prevzela fabriko v lastno režijo, ali jo pa popolnoma konfiscirsla. Ce ne morejo privatne druzlie v slučaju vojne nevarnosti garantirati nemotenega prometa na železnicah, mora vlada odložiti tudi ozire nanje. Da se v taki kritični dobi prepreči štrajk na železnicah. bi bila vlada morala storiti odločne korake zo|>er družbe; ne v interesu železničarjev, ampak v interesu svojih lastnih namenov hi bila morala na kakršenkoli način sama prevzeti promet na železnicah. Patriotizem železniških družb je bil v tem, da so spoznale to nujnost. Ampak vladna režija nc bi bila v njihovem interesu. Če bi vladni organi začeli voditi promet, bi morda še videli da se lahko. vpeljejo še vse drugačne reforme kakor osemurni delavnik ; in nemara bi bili spoznali, da ostane kljub vsem reformam podjetju vendar še bogat dobs-ek. In če bi se pozneje železnice morda vrnile privatnim družbam — morda tudi ne — bi jih kapitalistične kompa-nije labko dobile ob takib pogojih, da bi se jokale. Patriotiz.em družb jc zahteval, da se to prepreči. Ali osemurni delavnik je bil edina cena za to preprečitev; in tako so družbe sprejele osomnrni delavnik — v svojem interesu. Sedaj se hočejo mlškodovati. O njihovi zahtevi, da se zvišajo tovorni tarifi in s tem odvale stroški osemurnega delavnika na ljudstvo, sc bo pa zopet politično odločalo. To je tisto, česar niso železničarske bratovščine povedale svojim članom in na kar splob večina ameriškega delavstva ne misli. Tu je pomen politične akeije, neodvisne delavske politike, potreba samostojne delavske stranke. V tem ni ves pomen delavske politike, ki mora biti socialistična, to se pravi taka, ki se ne zadovolji z zaščito delavskih interesov v sedanji druibi, ampak pripravlja že prihodnjo, novo družbo. Ampak že ta zaščita delavskih interesov pred vedno agresivnim kapitali« mmn je tako važna, da bi moralo delavstvo posvetiti politiki vso pozornost in se popolnoma otresti politične apstije. Socializem sc popolnoma vjema z zakoni razvoja. Če bi jim bil nasproten, bi bil nemogoč. Ker je nujen sad razvoja, mora neizogibno priti. Tako neizogibno, kakor jut •ro, kadar mine noč. Da sc ubije en vojak na vojni, velja poprečno pel tisoč dolarjev. V industriji je stvar cenejša. JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "AH Mm it poslal zaostalo na. ročnino sa "Prolstarca"? Isnsl — Zadnji govor (Jospod Bethiuuiiu Uolhveg se je zopet oglasil. Razume se, da se je njegov govor pričakoval * veliko napetostjo. Optimisti »o eelo mislili, da uniči povod za vojno med Ameriko hi Nemčijo h tem, da prekliče tisto "brezobzirno podmorsko vojskovanje", ki je sieer lahko napravilo mnogo »kode, ampak vendar ni doseglo tega, kar si je nemška vlada obljubovala od njega. Tem optimistom se pač ni pridružil nihče, kdor opazuje dogodke in njih razvoj z realnega gledišča. In kakor po navadi *o bili optimisti res zopet prevarjeni. Bethmanu Hollweg je ostal Bethuiaun Hollweg. Dajal je od sebe besede, storil pa ni niti najmanjšega dejanja. Pral je Nemčijo, to nedolžno belo jagnje, in valil odgovornost za vse gorje na »vetu na druge. "V par dneh se snidejo zastopniki ameriškega naroda na poziv predsednika Wilsonu na izredno zasedanje kongresa, da odločijo o vprašanju miru in vojne med ameriškim in nemškim narodom. Nemčija ni imela nikdar najmanjšega namena, da bi napadla Zeilinjene države. Niti sedaj nima takega namena* Nikdar ni želela vojne z Kedinjenimi državami, niti jo želi sedaj. Več kakor enkrat smo pravili Zedinjenim državam, da se bomo brezobzirno poslužiU podmor- skih ladij, če se ne more Anglija prisiliti do tega, da bi v svoji politiki spoštovala zakoue človečnosti in mednarodnih dogovorov. To blokadno politiko — omenjam to izrecno — sta predsednik Wilson in državni tajnik Lansing imenovala "illegal and indefcnsible". (Bethmann Hollweg je tu sam rabil angleške be-sede.) . 'Naše pričakovanje, ki smo ga gojili osem mesecev, je bilo popolnoma razočarano, ne le da tli Anglija opustila svoje nezakoiftte in neopro-ttive blokadne politike, ampak neprenehoma jo je ojačavala. Anglija skupno s svojimi zaveznicami je predrzno odklonila naše mirovne ponudbe iu razglasila vojne cilje, ki pouieuijo naše iu naših zaveznikov uničenje. Tedaj urno vzeli brezobzirno vojskovanje s submarinkami v roke.' To srno morali storiti za svojo lastno obrambo. O smatra-ameriški narod to za razlog, da napove vojno nemškemu narodu, s katerim je več kakor »to let živel v miru, če hoče s tako akcijo pomnožiti prelivanje'krvi, tedaj nismo uii tisti, ki bomo nosili breme odgovornosti za to. Nemški narod, ki ne čuti ne sovraštva ne uasprotstva napram Zedinjenim državam, prenese tudi to . . Ko je na ta način svetohlinsko zagrnil vse grehe svoje vlade, se je obrnil na vzhod, da iz-pregovori o Rusiji. , Kar je tu uadeklamiral, m* pa že lahko imenuje vrhunec pretkanega licemer* stva. Govoril je — oj, tako je govoril, če bi bil le še nekaj časa govoril, hi bil lahko sugeriral rajhstagu, da sta pravzaprav on iu Vilče napravila rusko revolucijo. O njej je Bcthmunu lloll-weg dejal: sadil carja v oblast nad njegovimi zasužnjenimi podaniki. * Vse te govorice so laži iu obrekovanja; in jaz stojim tukaj, da izjavim: Kako misli ruski ua-rod preurediti svoj doiu, je le njegova stvar iu mi se ne bomo vmešavali v to. Kdino,kar moremo upati je to, da razvijejo v Rusiji temelji, k) napravijo iz nje močno iu zanesljivo trdnjavo miru. Naši stiki v Kitajsko so bili vedno prijazni, in če jih je sedaj kitajska vlada nenadoma prekinila, mi ni treba praviti, da ui storila tega po svoji svobodni volji, ampak pod pritiskom naših sovražnikov. Tudi finančne težave, ki jih Kitajska tekour vojne ni mogla zmagovati, so igrale odločilno vlogo. Namen naših sovražnikov je, da uničijo našo trgovino tudi na Kitajskem in da si brez truda prilastc ,kar jc nemška uspešnost, nemška industrija in nemška trgovina ustvarila v desetletjih. I'apeli vojne — jaz imam trdno zaupanje— iiom poda možnost, da nanovo zgradimo, kar je bilo uničeno in da zgradimo to na stroške naših sovražnikov. Tedaj se obnove naši prijateljski stiki s Kitajsko, če bo imela Kitajska dotlej dovolj moči, da se upre pohoti m egoizmu njenih sedanjih protektorjev.-- Tak je bil kancelarjev govor. Na drugem mestu posvetimo na to mojstrstvo hinavske diplomacije. Bethmann Hollvvegove zanke. Nič ue pomaga. Treba se je pomeniti o zad-. nji Bethmann IIollwegovi govoranci, ki jc z li-ccmberskiui akcentom vrgla celo kopico brezob-razijih laži v svet, z namenom, da napravi čim večjo zmešnjavo med vsemi narodi. Zameriti seveda ne moreinp tega nemškemu kancelarju. On zastopa sedanjo Nemčijo ozi.onm njeno vlado iu služi njenim iuteresom. Njegov cilj je zmaga, A dasi govore kanoui na vojni najglasnejšo be-sebo, vendar ue govore edine; Bethiuaun Hollweg se poslužuje torej tudi parlamentarno diploma-tičnih besed, da bi z njih pomočjo laže dosegel svoj namen. Bcthmani! llolhveg ima s tega stališča tudi pravico, da laže iu zavija. Obžalovati je le, da ima s to umetnostjo šc vedno toliko uspeha pri uemškcin narodu; gorje, če bi ga dosegel tudi v tujini! Ogromna večina ljudstva — |H>preč.no velja to za vse narode — še do današnjega dneva ni .dognala, v kakšni neizmerno važni dobi živimo. Vojna s svojimi grozotami je napravila vtisk na mase. To je razumljivo. Ali ta vtisk je tako okupiraPvse misli, da je večina prezrla, kaj se poraja ob teh bolečinah In kaj more nastati iz tega kaosa. V resnici se je masa zopet odrekla svoje pravice do odločanja ali vsaj soodločanja in jc prepustila politiko dobrovoljno tistim, ki so si jo prilastili. Masa je izgubila pogled za tiste velike politične probleme, ki se sedaj rešujejo, in če se ne zdrami še, dokler ne bo prepozno, bodo res vladajoči sami, povsem po svoji volji reševali te probleme, od katerih je vendar odvisna bodočnost mas iu ]H>goji njenih bojev za nadaljnje cilje. Tudi Bethmannov govor je namenjen masaiu. Take reči se ne govore le zato, da pridejo v ste-nograficni zapisnik. Tudi zaradi 4'zgodovine" ne. Kajti zgodovina ne bo vedno le prepisava-la, kar govori ta ali oni državnik, temveč bo pre-iskavalu dejstva iu l>o neodvisno ugotavljala krivdo ter ločila laž od resnice. Ampak za trenuten vtisk gre Bethmann lIollwegu; iu čimbolj doseže tisti vtisk. ki si ga želi, tem večja je nevarnost za interese demokracije. NEMČIJA IN AMERIKA 1'rve besede je Bethmann posvetil Ameriki. O tem ni treba mnogo razpravljati. Kakta so večinoma znana in mi smo že v prejšnjih razpravah dokazali, da *o vsi izgavori nemške vlade puhli. Kakor drzna ironija jc slišati, če govori Bethmanu o mednarodnem pravu in celo o mednarodnih pogojih, ki jih krši Anglija. Vsak ncvtralec ima pravico, da kritizira Au-glijo — i h sploh vse vojskujoče se države — zaradi njih postopanja in zaradi teptanja mednarodnega prava. Ampak nesramno postaja, kadar kritizira večkraten morilec majhnega tatu. Nemčija je pričela vojno z nezaslišano kršitvijo mednarodne pogodbe — z napadom na nevtralno Belgijo. In Se danes krši mednarodno pravo jia »tramoten načiu z vandalskim pustofte* ♦ lijem francoskih krajev, iz katerih se umika njega vojska. Bilo bi torej v njenem interesu bolje, da bi sploh molčala o mednarodnem pravu, kajti čim izreče to besedo, mora človek prvi hip misliti na njene grehe. Tudi je res, da je med kršitvami Anglije in kršitvami Nemčije razlika, ki ni brez pomena. 4'hieaški mesarji so se pač drli, kakor da jih koljejo, ko so jim Angleži konfiseiraH za Nemčijo namenjeno meso. Njim je-govedina gotovo važnejša kakor življenje drugih ljudi. Oni bi bili tudi zaradi tega mesa pognal! Ameriko na vojno, Iu niunieijski kapitalisti bi jim bili sekundirali. Ampak človeku' vendar ni predpisano, da mora vse dogodke sveta presojati z njihovega profi-tarskega stališča. In z višjega človeškega stališča je vendar prokleta razlika med konfiskacijo Armourjevega meaa, pa med brezobzirnim potapljanjem ljudi, Zaradi tega ne bomo trobili džingovakih pesmi in se ne bomo identificirali f M organom. Ampak zoper poizkus, da si nemška vlada umiU ro- ku kakor Pilat, je treba protestirati, ker bi se sicer priznala goro»ta*ia laž. VILJEM IN NIKOLAJ. Vse meje drznosti presega tisti del Bethuian-norega govora, ki se bavi z ruskimi razmerami. Kar bi nemški kaneelar z njim rad dosegel, je seveda jasno: S carizinom jc nemška vlada tajno mešetarila za separaten mir, uovi režim be rada z lepimi besedami vjela v isto mrežo. Da je nemška vlada podpirala avtokratičui iu reakcionarni režim v Rusiji, ni legenda iu pravljica, ampak žalostna resnica, za katero govore tudi dokazi. Cc se je preganjanemu ruskemu revolucionarju posrečilo, da je ušel čez inejo carjeve oblasti, tedaj je bilo zanj bolje, naj jc šel kamorkoli na svetu, le v Nemčijo ne. Vpliv carizi^a jc sicer segal daleč in mamikje ho se mu vladajoči faktorji po nepotrebnem klanjali. Toda na Nemškem mu jc uradni aparat naravnost služil. Pruska policija je zoper ruske begunce opravljala službo ruske policije. Vršila je pri njih hišne preiskave, zapirala jih je in kot "neljube tujce'' jih je odganjala — na rusko mejo, kjer so carski biriči že čakali nanje. $ svojim lastnim absolutizmom je oficielna Nemčija podpirala ruski absolutizem. In da je bila država, v kateri je mogel Viljem izreči svoj glasoviti "Sic volo, sic jubeo" — "tako hočem, tako ukazujem", ali pa svoj Kin Oott, cm Reich, ein Kaiscr", avtokratična, tega ne more utajiti niti Bethmannova zgovornost. Bilo je popolnoma naravno, da je nemška vlada podpirala rusko samovlado, ker so to zahtevali interesi njeni avtokracije* nnjenega cariz-ma. V zapisnikih rajhstaga iz predvojnih časov, ko še ni vladal zloglasni "Burgfriedcn'* v Nemčiji, se lahko najdejo številni govori socialno demokratičnih poslancev, ki so očitali nemšk^ vladi to podpiranje ruskega carizma. Iu v registrih nemških ječ se najdejo imena socialistov, ki m bili zaprti zaradi žalitve ruskega carja in ruske vlade. O solidarnosti rusko-neinške avtokrac^jc torej niso razširjene le "legende" med sovražniki Nemčije, ampak Nemci sami so jo izkušali na svojem telesu. Vpričo teh uepobitnih dejstev je pač predrzno, če so dela Bethmann Holhveg sedaj tako, kakor da si ni nikdar želel kaj druzega, kakor republiko na Kuskcm. POVOD VOJNE. Zelo spretno jc speljal Bethmann Ilollweg svojo diplomatičuo argumentacijo v tako strujo, ki je vodilo zopet do popoldne nedolžnosti Nemčije, kar se tiče vojne. 1'bogi Nikolaji Skoraj bi se človeku še smilil. Zdaj jc torej edini kriv vojne! fiethmann Hollweg ima le to napako, da pre-rad pozabi, kar je sam včaui govoril. Ali pa misli, da drugi tako hitro pozabijo. Haj smo se vendar od njega poučili, da je — Anglija zakrivila vojno! Takrat seveda car še ui bil brez inoč.i. Nc sanja se uaiu, da bi oprostili carja njegove krivde. Kakor je sploh zagrešil mnogo hu-degu — več s svojo zločinsko pasivnostjo, kakor z aktivnostjo — tako ima tudi svoj delež pri odgovornosti za vojno. Večalimanj ga imajo vse kronane glave, kakor ga ima tudi kapitalizem vseh dežel. Ampak to ite more oprostiti nemške vlade. Ona iu avstrijska imata glavni del, odgovornosti za vojno; to jc danes že dokazano dejstvo. In če bi sc nemška a vtok racija zdaj rada otresla Nikolaja, se vendar ue more otresti svoje krivde. V tem,'ko "odklanja* Bethmann Hollwcg legende, ne jih pa sam poslužuje v svoje namene. Res je pač, da nemški kaneelar. kljub svoji učenosti ne pozna pravih gibčnih sil v sedanji druAbi. On govori o gospodarstvu, o industriji in trgovini na Kitajskem, pomena teh moči pa ne razume. Zato pa neprenehoma filozofira o boju med germansko in slovansko raso, in tudi v svojem zadujeui govoru jo je srečno primahal do "pauslavizma \ Naj se pa misli o psu-slavizuiu, kar se hoče, na tej vojni jc popolnoma uedolžeu. Panslavizeiu kot političen faktor jc bil utopija neznatne peščine zanešeujakov. Panslavizeiu kot gospodarska moč je bil sploh nemogoč, tidiui realni pomen je mogel imeti v nekaterih kulturnih panogah, pa tudi ue v vseh; iu tukaj je ueškodljiv. Treba je^e pogledati, kako so spojene države na eni iu na drugi strani in kako poliglotuo so pomešane vojske obeli partij, pa mora človek spo-zuati absurdnost fraze o boju med germansko iu slovensko raso. Ampak Bethmann Hollweg je zaostal najinanje petdeset let za svojo dobo; o plemenski vojni se mu je sanjalo, ko je bil v Evropi še mir, in teh sanj se ne more izuebiti. r* * ttffomiu na panslavistično pošast mu pa prihaja sedaj prav. Ue se ne more Nemčija več plašiti s earističnimi kazuki, se pa plaši s panslaviz* 1uuiii. KAJZER CARJEV SVETOVALEC. Bethuiaun Holhvcg nam pripoveduje, kuko je veliki demokrat Viljem leta 1905. svetoval Miklavžu, naj se ne upira "opravičenim željam svojega naroda po reformah." Zdaj pa seveda moramo biti prepričani! Zdaj je dognano, da Viljem sploh ni monarh, še najuiauje pa ftvtokratičeii monarh. Kaj, še! Le predsednik demokratične republike nemške je, in njegov kajzerski naslov ni nič druzega, kakor naslov. On je svetoval carja reforme! Toda — ljubi gospod Bethmanu, kitaj jc bilo to? J*eta 1905. Ne po japonski vojni, cksecleiica, ampak po moskovski revoluciji! Ta revolucija je pač bila posledica japonske vojne, v kateri ruska armada na srečo Rusije, ni imela sreče. Ampak kujzerjev svet ui prišel po vojni, temveč po revoluciji. . In to je razlika, cenjeni kaneelar! Nemška vlada je razumela, da bi mogla ruska revolucija imeti več uspeha, nego bi bilo carju ljubo in nego bi bilo vsled tega tudi kajzerju ljubo, Moskovska revolucija se je lahko za enkrat potlačila; ruska revolucija se s tem ni mogla ubiti. Tedaj je Viljem svetoval Nikolaju: Daj jim rajši mezince, sicer ti vzamejo <^elo roko. — Iu potem bi se luhko še meni kaj zgodilo Ki jc na tihem mislil. >"iljem je dajal carju "demokratične" svete. Čudno! Zakaj ni sam vpeljal parlamentarnega režima v Nemčiji f Zakaj ni dal sam sebi dobrega sveta ? S svojo sugestijo je hotel Viljem utrditi cari-zem na Ruskem in s tem utrditi svojo lastno moč v Nemčiji. In Nikolaj se je ravnal po njegovem svetu, pa je s tein res za nekaj časa ustavil revolucijo. Kako dolgo je učinkovalo to zdravilo, vidimo sedaj. VILJEMOV APEL. .. Bethmanu Hollweg se sklicuje tudi na telegram. ki ga je kajzer pred izbruhom vojne poslal Nikolaju, Tudi o tem telegramu bi bilo bolje, če bi bH Bethmann molčal. < e bi bilo šlo Viljemu takrat res za ohranitev miru, jc popolnoma jasno, da bi bil moral svoj telegram adresirati nekam drugam. Ne na Nikolaja, ampak na Kraucjožcfa bi bil moral u-pe lira ti. Kakšen pa je bil položaj* Avstrija je bila poslala svoj ultimatum Srbiji. Ta se je nekaterim zahtevani podvrgla, za druge je stavilo balkansko vprašanje na dnevni red, in tu so bile pruadete vse kapitalistične države, tudi Rusija. Da se je Nikolaj podal vojni stranki, je gotovo res. Ali on se ji ne bi bil tnogel podati iu vojna stranka na Rumeni ne bi bila mogla zmagati, če se ne bi bil Viljem podal nemtški vojni stranki in če.ne bi bila avstrijska vojna napoved, izrečena z dovoljenjem Nemčije, dala signala za splošno vojno. Nikolaj je kriv. Zato so mu Rusi d*li "častno" stražo v Car\ke>« Selu. Toda njegova krivda je njegova. Vil jemo va je pa VMjeniovt.. BETHMANNOVE OBLJUBE. Nemški kaneelar pravi sedaj, da bo Nemci-ja respektirala voljo ruskega naroda. Naj si u-redi svoje notraujc razmere, kakor hoče sam. Bcthuiann ve, kako se love kalini, ampak mi ne verjamemo, da bodo Rusi kalini. Tu hip niuia Nemčija dovolj moči, da bi ]*>-magala Nikolaju; /4ito bi bil Bethmann neumen, če bi napovedoval njegov ,povratek natron. aD pa nemški špioni v Pctrogradu ue podpirajo re- • . publike, je tudi gotovo. Jasno je, da je Nemčiji sedaj šc več ležeče nu separatnem miru z Rusijo, kakor prej. 7ia-kaj sedaj vedo Rusi, zakaj sc bojujejo; prej niso vedeli tega. Boj za svobodo jih bo gotovo bolj navduševal, kakor boj za Carigrad. , Ampak če bi Rusija danes sklenila separaten mir z Nemčijo, bi pomenilo to skoraj toliko, kakor da bi pomagala do zmage Nemčiji, nem-Ško-avstrijski avtokraciji. Po taki zmagi bi se vse, kar .ic v Nemčiji in v Avstriji absolutističnega, še lx>lj utrdilo. Iu nič ni bolj logičuo in naravno, kako da bi ta utrjena avtokracija v svojem interesu tajno ali javno podpirala vse, kur Ui sc v Rusiji zgenilo v prid staremu reži-mu. Saj ni dovolj odstraniti carja! Tak problem se ue reši definitivno v štirinajstih dneh. Demokratična Rusija bo imela šc dovolj dolgo opraviti zoper reakcionarne poizkuse. Na Fraucoskcm se je.po revoluciji neprenehoma vračala monarhija. Kitajci so Se v naši dobi imeli take izkušnje. In liethmaiyi Ilollweg sani previdno pravi, da ne more nihče reči, kako se vsa reč na Ruskem konča. On lahko govori z jezikom. Kaj je v srcu, to je drugo reč. RUSKI REVOLUCIONARJI. Tudi mi ne vemo, kaj se lahko še zgodi na Ruskem. Vlada iu socialisti vedo, da jih čaka še velik o dela in tudi veliko skrbi. Lahko nastane tak položaj, da jc za Rusijo iz notranjih razlogov mir neizogiben. Interesi momenta lahko nastanejo bolj pereči od interesov bodočnosti. Doslej ni resnih znamenj take nevarnosti. Iu če je ne prinese kakšen poseben veter, tedaj je Bethmann Holbreg zaman pihal Rusoin na dušo. Kajti položaj ni danes tak, kakršeu jc bil ob začetku vojne. Ko je izbruhnila, je imela vojna pretežno imperialistično-kapitalističen značaj. Dogodki so to izpremenili. Danes je ua eni strani avtokracija, na drugi demokracija. Tu najbolj je to povzročila ruska rcvolucija. Tega se ruski revolucionarji zavedajo. Tinti ruski socialisti, ki so v caristični dobi nasprotovali vojni, ker so imeli argumente za to, so danes za nadaljevanje vojne, ker imajo razloge za to. I n teh razlogov jim ne odpihnejo Dethmau-nove sladke besede. Bolgamki ministrski predsednik Radoslavov jc v sobranju "izjavil: "Z oeirmu na to, da je bil na RiiHkem absolutizem vrten ofo tla, upam, da bo kanalu uglajena pot, da »e vrnejo mirni odnofeji med Rusijo in Bolgarsko.*' OoUn-o, Bolgarska bi imela lepo priliko! Morda je # ne izrekle za Udružlttv, da pričnejo takoj skupno z ramim delom Organizacije, katere še niso solventne, naj bi se ne prezirale, ampak združimo se brez teh zaprek. Kajti združeni hočemo poravnati vsak primankljaj. Članstvo prizadetih organizacij se je že itak svojočasno potoni splošnega glasovanja izreklo z ogromno večino za združitev. Pripravljalni odbor naj bi le uredil druge podrobnosti in (niredil čas in kraj izredne konvencije. »Sklenjeno, da se ta resolucija objavi v naših društvenih glasilih 0. N., ti. S. in Proletarec. Za 8. 8. P. Z. Bilke Krnic, preds. Valentin Blaiič, tajnik. Matija Ulejnič, blaga j. Za 8. D. P. Z. John Pednik, preds. Karol Worina, tajnik. Josef Žibert. blagajnik. Za 8. P. D. sv. Barbare Frank Štrukelj, preds. John fiomer, tajnik. . Mike Krnic, blagajnik. Za A. 8. B. P. D JL. Močnik, preds. Martin Jninik, tajnik. John Zordani, blagajnik. Gosli na 125,000 frankov. Francoski časopisi poročajo, da je znameniti umetnik na gosli Willy Bur-mester, kupil pred nekoliko dnevi neke gosli Stradivarijevega izdelka iz leta 1717. za 125,000 frankov. Kako dragocene morajo biti te goali umetniku t To je njegovo edino in največje imetje, a poleg tega tudi nova reklama za njegove koncerte, ki mu bodo v nekoliko priredbah dvakrat toliko prinesli, kot so ga gosli veljale. Ako čitaš Proletarca, pa »poznaš, da je dober liat in te »nima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mn ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar isveš ti in ee raačil česar se učiš ti. To bo duševni dobiček sate in sanj. Sle muhe zimskega kralja. Ziuiuki kralj je vselej ne vol jen, kadar se mora ločiti od svojega žezla. Neprestano se vrača in prinaša s seboj ledene viharje, meglo, slano in sneg. Ce hočete preživeti to nevarno dobo 'brez škode, morate skrbeti, da vaši odvajalni organi redno delujejo. Ce je želodec v dobrem redu tedsj ima vse truplo potrebno moč, da se upira boleznim, Trincrjevo ameriško grenko vino od rži odvajalne in prebav, ljahie organe v redu. Nanj ue lahko zanesete pri zaprtju, glavobolu, nervoznosti in splošni slabosti itd. Cena 41. Po lekarnah. Pljučnica je "sedaj v modi, vzemite takoj Trinerjev pom i rje valeč kaši ju, ko se prikažejo prvi simptomi mraza. Bolje je, ds ste previdni kot da se prepozno kesa te. In če naznanja revmatrzem in nevralgi ja \4v0j prihod, utrdite se proti njim s Trinerjevim linimentom. Ona temu izvrstnemu zdravHu kot tudi pomirjevalen kašlja je 2S in 50c. v lekamaJi. 35 in 60e. po pošti, Joh. Triner, izdelovalec, 1333-3» Ho Ashland Ave., Chica-fO, 111. U Berlinu prihaja poročilo, da je bilo v ruski revoluciji v samem Petrogradu najmanj« 20.000 ljudi ubitih. 'Povedali smo že, da ne veuio takih podrobnosti o ruski revoluciji. Nikdar nismo hoteli igrati vloge vsegavednega boga, iu. če kakšna raci veuio, pnzuamo, da ne vemo. Uerliu je bliiji Pe-trogrsdu kakor Chicago; kljub temu se naiu zdi to veduo naraščanje žrtev, o katerem prihajajo poročila vedno iz Berlina, že sumljivo. Kolikor žrtev je revolucija zahtevala, toli« ko jih je pač zahtevala. Večje število mrtvih bi pravzaprav dokazovalo le večjo hrabrost iu vztrajnost in odločnost ljudstva. Ampak kakorkoli spoštujemo eneržijo ruakih revolucionarjev, se nam zdi stvar vendar le sumljiva, in ue razmišljamo, zakaj razpošilja te vesti ravno Berlin, iu sicer oficiozna Frekouiorska agent ura, nas bolj in bolj bode ena misel v glavo: Kaj,če bi imela nemška vlada posebne razloge, da slika revolucijo v čim temnejših barvah in da pretirava njene žrtve? Kaj, če bi bilo treba Netuce na ta uačin svariti, da naj ue sanjajo še oni o kakšni revoluciji! Še nemška revolucija — to bi bil v resnici prekrasen sad sedanjosti, t** bi imela vojua to posledico, tedaj bi se poiuirili še z njo in z vsemi grozami, ki jih je povzročila. Toda priznati je treba, da je med Rusijo iu Nemčijo razlika. Lahko se sklicujemo ua to, kar smo večkrat pisal) v tem listu: V rusko revolucijo smo y«rjeli, ker so se njena znamenja od dne do dne očitneje kazala. V Rusiji j« bil pritisk absolutizma ogromen; toda protiflak ljudstva je bil močan pred vojno in ni odnehal tekom vojne. Bilo je celo narobe. Parlamentarna desnica, ki je bila konservativna skoraj do reakcije, je boljiubolj gubita vpliv. Izmed vseh parlamentov ua svetu je bila ruska duma tekom vojne najbolj opo».ieionahia. Vojna je okrepčala opo: zicijo; vojna je omogočila revolucijo. To je dokaz, da so v zmoti tisti, ki ogledujejo vse reči le od ene strani, pa vidijo v vojni le kupe ntrličev, potoke krvi, požgaue vasi, ne pa tudi njenega razvojnega, pogostomo kakor prav v tem slučaju — revolucionarnega pomena. Tista armada, ki jo ima Rusija v miru, je lahko imela med sabo nekoliko puntarjev; ampak v celoti je bila taka kakor vse stalne armade. Z njo bi bil carizeiu potlačil vsak upor. Toda ker je bila vojna, je morala vlada njegovega ve-ličaustva dati ljudstvu orožje v roke, tistemu ljudstvu,-ki je bilo saiuo revolucionarno, ali pa je vsaj zelo lahko prišlo pod vpliv revolucionarjev. To je 4 zastrupilo" z revolucionarnimi idejami celo dosti "lojalnih" vojakov iz kasarne. In to je omogočilo revolucijo. * Orožje je ščitilo dumo, ko je odstavljala carja, konstituirala novo vlado, prekucnila vsa načela starega režima in postavila vso Ru*ijo ua novo podlago. Ce ne bi bilo tako, bi bil car bat-juška ua prvo znamenje neposlušnosti poslal bataljon svoje garde uad dumo, in ta bi bil raz-gnal re belič ne poslance, ali jih pa odpeljal v Pe-tropaviovsko trdnjavo.s Ta revolucionarna fuukcija orožja bi morala delavskemu razredu sploh široko odpreti oči in ga poučiti, da se mogočne družbe ne premagujejo z blagimi citati in sladkimi pridigami. Moč, ki jo reprezentira orožje, je omogočila zmago ruske revolucije. Vpraša se pa, če je na Nemškem toliko revolucionarnega orožja, kolikor ga je bilo na Ruskem. ' »Nihče ne more danes apodiktieno govoriti o tem. Razmere se izpreminjajo in včasi so izpre-inembe presenetljivo nagle. Tudi ruski preobrat je prišel hitreje, nego je bilo pričakovati. Zakaj ne bi bilo na Nemškem danes mogoče, kar je bilo predvčeranjem nemogoče? Kdo ima toliko vpogleda, da bi mogel povedati, kako *e izpreminjajo razmere in pogoji! Še pred kratkim je bila pač vsaka misel na nemško revolucijo izključeno. Ne da ne bi nemški narod sploh mogel rebelirati. Tudi njegova zgodovina ni brez revolucij. I^eta 1848. je bil njegov upor celo sijajen in le nesposovnost njegovih zastopnikov, ki jo je Marx imenitno ožigoval, je bila kriva, da je ostal skoraj popolnoma brezuspešen. . Toda od leta 1848, je tekel čas in je polagoma naredil iz Nemčije veliko Prusijo. Nemška armada je organizirana strogo na žandarskih načelih. Ni res, če se pravi, da ni pruski militarizem nič druzega, kakor vsak militarizem. V resnici ni nobena armada na svetu tako pristuo utilitaristična, kakor prusko-neniška. In avstrijska jo skuša posnemati. Nobena vojska na svetn ni taka, kakor si zamišljamo oboroženi narod, dokler so sploh oborožene sile na svetu. Niti švicarska milica, o kateri se je zlasti v Ameriki zadnja leta toliko govorilo — pro in contra — ni na* ideal. Ampak razlike so vendar razlike. In nikjer ni vojak tako izključno vojak, uiaiina, 0-ziroma kos ogromne mašine, kakor ua Pruskem. I11 nikjer nI organizacija armade tako siuotreno izvedena, da skoraj popolnoma Izključuje kakšen sporazum vojakov, ki hi mogel kaliti slepo 'disciplino", kakor na Pruskem. Zategadelj je bila revolucionarna armada na Nemškem enostavno nemogoča. Globoko smo prepričani, da je na tisoče in tisoče vojakov tudi v nemški vojski le škripaje z zobmi izvrševalo vsa, pogostoma bestijalna povelja. Toda stisnili so zobe iu ubogaii, ker ni kazalo nič druzega. Mogoče, da je mobilizacija, ki je postajala vse splošnejša in splošnejša, ki je nujno dovajala vse nezadovoljnejfe elemente v bojne vrate in ki jih je morda tako pomešala, da so vladajoči krogi izgirMli kontrolo, kaj izpremenila v tem. Znano je, da je povzročila sedanja vojn* velike težave s častniki. Avmade so rastle in raatle; ampak s samimi vojaki bres vodstva se ne more ope- rirati. Odkod dobiti dovolj cenikov za miljou-ske vojske! Rusija je vteknila vse vseueilišeitc dijake, ki so bili količkaj sposobni, v armado: in s teui je udaril, carizum samega sebe, kajti na Ruskem so študeuti večinoma puutarji, iu so še pomnožili revolucionarnega duha v armadi. Na NomškcAii, kjer so se veliko resneje pripravljali za vojno, jr stvar zopet v marsičem drugačua. Predvsem ima Nemčija obširno izvedet* sistem rezervnih častnikov. Poteui ima število podčastnikov, ki služijo čez predpisana leta iu tvorijo z oficirji ogrodje aruiadje. Tak podčastnik, ki je prebil petnast aJi dvajset let pri četi, ie lahko prevzame tudi lajtuautovo, marsikateri za silo celo stotnjkovo službo. Ta skelet se lahko še poveča. Podčastniki, ki so sluiili čez zakouito dobo, imajo poteui pravico do gotovih državnih služb. Tako je velik del državuih uradnikov sposoben, da prevzame manjše poveljništvo v armadi; ostali državni uradniki so pa itak skoraj saiui rezervisti častuiki. Zato vlada tudi v vseh eiviluih uradih pristno milita-rističen duh. Ali vojna traja zdaj že skoraj tri leta. Mogoče, da se je tudi v tem kaj izprcmeiiilo. Človek je človek; nazadnje se celo v oficirju lahko zdrami. Drugič niso niti na nemški strani padali sami "gmajnarji'*; treba je bilo nadomeščati padle in ranjene častnike. Da so predčasno od-puščeui gojenci akademij iu kadetskih šol zadostovali, je skoraj neverjetno. Ni torej izključeno, da so morali M navadnim " podčastnikom tu-pataiu odkazati nižje oficirske službe. In med takimi "navadnimi" je pač precej socialnih demokratov. . Zdi se, da se je začela bojna sreča Nemčije nekoliko obračati. 1'uiikanje ua zapadni front^ vendar ne more biti vseskozi tako prostovoljuo, kakor trdi Berlin. Ako bi se iieuspehi nekaj časa nadaljevali, bi tudi to lahko blagodejno vplivalo. Vedno je4oie goniti vojake napVej, kakor jih voditi nazaj. Poražena armada je vedno v nevarnosti "demoralizacije"; deuioralizacija pa lahko pomeni "insubordiuacijo", rušenje discipline, naposled tudi upornost. To so možnosti. Ne pravimo, da je tako, priznavamo celo, da še ni posebno veliko verjetnosti za take izpremembe. Kajti nemška armada je kajzerska. Komaj si moreina. misliti nemškega generala, ki -bi od kakšne provizorične vlade, od kakšnega Schcidemanna sprejel nalog, da naj — aretira Viljema. Upornost uižjegu vojaštva bi morala biti že zelo odločna, da bi izvila Hinden-burgoni iu Kalkenha^moiu oblast iz rok. Tudi je velika razlika med rajbstagom in dumo. Ruski parlament, kateremu niso bile niti priznane parlamentarne pravice, je bil opoziciona-ien in je postajal vse opoosieijalnejši jnentSkf rahs-tag se je po izbruhu vojne prelevil v tnašino v rokah BeHimann Hollwega iu edino peščica levičarskih socialistov vodi opozicijo, brani čast stranke, praktično ' pa skoraj nič ne premore. Od tega rajhstaga pričakovati, da najde v sebi večino, ki bi se upala radikalno nastopiti proti vladi, je skoraj iluzija. Misliti pa si je mogoče tudi tako možnost, če bi prišla n. pr. Nemčija v obupen mil i ta rističen položaj in če bi domača beda tako pritisnila na prebivatelstvo, da bi bodisi tudi le iz obupa povzročilo kakšne večje nemire. Oc bi tedaj na primer vsa socialno demokratična stranka v rajhs-tagu energično nastopila, bi morda lahko z od- a pomanjkanje v . ('ini večja bi bi ja, tem več pomena bi imela eneržija:; in če bi dotlej nastale tudi v armadi izpremenube, o katerih smo prej govorili, bi sc iz vojne celo lahko porodila nemška republika. To bi bil tudi konec vojne. Ponavljamo, da 111 to nobeno prerokovanje. Nič druzega ni, kakor pretres možnosti. .In še prav pred kratkim bi bila vsaka taka možnost popolnoma izključena. Vmes je pa prišla ruska revolucija . Tudi brez vsakega pretiranega optimizma jc treba priznati, da ni ostala povsem brez vpliva ua Nemčijo. Kako daleč sega ta vpliv, še ni mogoče presoditi. Ampak v znamenjih sc kaže. Desničarski socialisti so postali radikalni, gcheidcmaun govori skoraj kakor pred vojno. "Vorwaerts" zahteva takojšnje reforme. Viljem konferira zopet s Karlom. In nemška vlada* sc laže o ruski revoluciji. Oblaki so v zraku. Kaj pride iz njih, bomo šele videli. ločuostjo nadomestila pomanjkanje v številu in dobila krmilo v roke. Cim večja bi bila konfuzi Nemški rajhstag je imenoval komisijo 44 za uvaževanje reform". Kaj pomenijo take konnsijc, ve vsakdo, če ui prišel ravno včemj na svet. Najbolje bi se imenovala "'komisija za pokopavanje reform". Kauoelar je v rajhstagu ponovno izjavil, da se mora z volilno reformo počakati, dokler ne 1>o vojna končana, češ tak korak bi bil irsodepolu, dokler ja ua stotisoče mož v /.akopili. Rusi u imajo nič manj mož v za kopih, pa so izvršili nekaj več "reforme", kakor deželnoybor že vrhunce politične reforme za iNemčijo. ; "Vorwaerts" tudi nc verjame, da sc J»i s to komisijo kaj resnega doseglo, in piše: "Veliko in bilo iagubljenega, če bi se ta komisija izkazala ne-•sposobna. Njena naJofta je pokazati, da sine nemški narod zahtevati prav toliko spoštovanja kolikor drugi civilizirani narodi." " Vorwaerts" hoče s tem reči. da je naloga komisije deinok -atiairati Nemčijo tako, kakor so domokratitirMie druge dežele. In ruska revolucija kaže, kam to meri. Ampak "Vor^aerta" ima pač svoje radoge, «če nima veliko zaupanja v tli konti« eijo. « • 1 ILLINOIS OSTANE MOKER. Huhači v državi Illinois so «a enkrat pogoreli. Vodi-!i so zelo k?-datno kampanjo in ceh Bryuiia so I bili poklicali na pomoč, da jim jc ! v Spriugfieldu pridigal o edino-j 4 ve I K-a v no-.it i bJažcuc pmhibicije, j toga vr.ebovpijoroga švindla, ki jc le na tlc4i družabno priznane hi-iiavščiit«* mogoč. Logislatura v Spriugfieldu jc v četrtek glasovala o prohibicioni-stičnem načrtu. Ce bi bil sprjet, bi bil šel prihodnje leto v jeseni na Uplošuo glasovanje. Obe stranki sta dolge tedne na-i penjgli vse strune, da bi dosegli 1 zmago. Razume -ie, da niso niti na strani mokrih sami čisti motivi. Zoper prohibicijo nastopajo pivo-| varniAlii in veližganjarski iirterc-I si, o katerih gotovo ni dvoma, du 1 so velekapitalistični in da so za ! mokroto le zaradi svojega orofita. 1 Prohibiciji se zoperstavljajo salu-! na rji, ki tudi mislijo na svojo e-; ksistenco. Tega jim seveda ue bi bHo zaineniti, ampae d(**ti je med njimi tafkih, ki mislijo izključno j le na svoj obstanek in dobiček, I brc« oeira na vse pouledice, in dajejo suhim pogostoma argumente |a tem. da dopuščajo v svojih lokalih živinsko pijančevanje, ali ga pa še sami pospešujejo. Ce se branimo prohibieijc, se na j noben način ne postavljamo na j-stran teh interesov in jih nikakor i ne maramo podpirati. Ampak s tem, da je mokra de-! žela v interesu gotovih kapitalističnih krogov, se še nikukor ne j more opravičiti prohibicija. Tudi na suši so prizadeti.kapitalistični 1 krogi. Trust za Ice-ercam tudi ra-! čuna, da bo prodal več sladoleda, I če se bo točilo inanje piva. S tem, da se vprašuje, na kateri .shrani : so kapitalistični interesi, se nc re-ši vsaka zadeva. V kapitalistični 'družbi so kapitalistični interesi po-I vsod. Tudi kruh se fabricira v ve-i liki industriji iu velekapital jc na njem interesirau. Zato nam vendar nc bo prišH na misel voditi boj !proti uživanju in proti prodaji' kruha. 1 Za prohiiiicijo je vprašanje vse drugačno; Njeni zagovorniki trdi-■ jo, da *£ z njo pospešuje moralnost. To je rec, ki jo odločno zani-| kujemo. Moralno je, če opušča člo-, vek slaba dejanja iz boljšega spoznanja. l'c se mu pa le jemlje prilika za greh in le zaradi tega nc greši, tedaj jc ta morala zelo slabo podkovana. Kolikor mu bo le mogoče, bo tedaj iskal priliko; iu kadar jo najde, greši tuko izdatno, da se odt»koduje za ves tisti čas, ko nc more grešiti. Pravijo nam, da aLkoiiol škodljiv. To vchiio, četudi sc gotovo tudi tukaj ue more meriti vse po enem kopitu. Individualnosti niso enake; nekatera natura ne stnpi kaplje alkohola brez škode, druga prenese tudi večje kvantitete. Mnogti resnih zdravnikov smatra še sedaj majhne množine alkohola v gotovih slučajih za koristne. V splošnem je alkohol gotovo strup in povzroča mnogo škode. Kaj »ledi iz tega? # Da spada to vprašanje v vzgojo, predvsem v šolo. In v zdravnikov urad. Od Zgodnje mladosti je treba ljudi vzgajati, učiti, prepričevati o škodljivosti alkohola. S pomočjo vzgoje je treba reformirati družabne šege, ki delajo iz pijanca. junaka. Kjer je pr za tako vzgojo že prepozno, jc treba zdravniške pomoči, zavetiš za alkoholike kjer nc morejo hiti nevarni drugim ljudem in kjer se jHi velik del lahko ozdravi. 8 takim sistematičnim delom je mogoče — ne čez noč, pač pa v par generacijah odpraviti pijančevanje. _ 8 prohibicijo ne. Vsak dan daje izkušnja v suluh državah dokaze, da sc pospešuje s prohibicijo le hiuavščina in »leparstvo. V iHinoiski legislaturi je glasovalo HO zastopnikov proti prohibiciji, 68 p h zanjo. Suša je sicer padla, vidi se pa, da prohibieionistična armada ni majhna. Celo "Salva-tion Arniy" je .bila tam zastopana, Delalo sc je torej z velikim pii-tiskoin in izven legislaturc se bo agitacija gotovo še bolj "goreče" nadaljevala. Zoper to mora pa ne pomaga samo zabavljanje, ampak edino razširjevanje izobrazbe, poglabljanje ljudske kulture, prav tisto, kar je večini prohioicionistov zoprno kakor hudiču kadilo. Kajti največ izhaja prmhihicija iz vsakovrstnih crkva ; in tam jim sinudi izobrazba, ker uspeva popovska pfenica le ua tleh Ijuduke nevednosti. r Toleranca. V raznih krajih Amerike je 4* I .Neena4u**t mterenov in neena-Hegel vojni enlutiaietn tako »top-1 kotit uasorov ni omejena le na njo, da ne že dotika meje t)lsam>- Ameriko. Ampak fr ho ivtokTa/ttf-nti. Telo v rakun oda jmh »horuieah ne države takoj oh iibnihu vojne ne je sfOldilo, da ho n« pašteti itn* šiloma potlačile vaake nasprotno spruttiike vojne ali p« nasprotni-, ke militarisoimi « nuvadaimii, prostimi puovkjuni. 1'acififttoin Me rea avoboda mnenja, t "e ao zagovorniki vojne -prepričani, da imajo večino v deželi, teda bodo imeli vojno. Mirovne demouatraeije iiianjaine In kakor oni m bil i jo —♦ neznatne manjAine je ne imta-v i jo. Clemu torej strah j>red taki-m! demonstracijami t Pravijo nam, da je to zaradi moralnega vtmka, ki tri ga take dwooimtrucije napravile na tujino. To je na vwak način napaden aklep. Če že mora hiti vojna, tedaj ho vtwik na tujino mnogo lepAi, ako pokaže Amerika, da je avobodna dežeJe, kakor če da na-aprotnikti priliko, da hi dejal: mnenje ,nf more Amerika * imeti raaluga, da bi {HMoemala take zglede. Rewniee je vendar, da je vnaka dežela tem motne Jfta, čim MvolmtnejAa je. Sila avtokraeije je vedno napeten sklep, počivajoč na napačnih ,prem mah. Samo mahati a amerkUto zastavo ne dokazuje ljiibezivi do dežele. Vsdrževanje idealov svo, ko je Wiflson Ae naglaAal najstrožjo nevtralnost. Mn<«go Araeriča- poHlano po Merzlikarju. — Frank Lipar, Sartell, Minn. 50c. — An- 8.V Fort Hmith, Ark.—.lugosl. soc. klub, taj. Frank Grilc, bos 37, Jennjr Lind, Ark. Reje s«» vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jennv Lind, Ark. 107. Hutington, Ark—Jugosl. aoe. klub, tej. Jno. Jaraovick, R. F. D. Bes 187. 140. Harford, Ark. — Tajnik John Bpendal, Bi 22 COLORADO: — 132. Puabto, Colo. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Ckas. Pegorelee, SOS Moffat are. ILLINOIS: — 1. (Thirngo, 111.—Jtiffosl. eoe. klub, tajnkk Loaki Truger, 2759 fU>. Avers Ave. 4. la Malle, IU.—Jugoslovanski socialistični alub, tajnik Joha Rogel, 427 »ter-lin« Mtreet. (1iirago» Jugoel. ITdnrfenje, tsjntk Vnlent. Su*a, 1944 So. Raoine Aveaue. Chiongo, III.—Jugonlavenuko soe. udruienje, tajnik L Pojich, 230« Clybnurn Aveatft. Ntfankogan, Ml. — Jugosl. klub, tajnik P. Peklaj, S20 Marion 8t. Panama, III.—Jugo«l. eoc. klub, tajnrk Andr. IleHtM, box 831. Virdon, III. — «1 iigoel. soc. khrb, tajnik Frank Ri»ven, box 173. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri ijutraj V Miners Hali. K. Nt. Lmti«, III. — Jugosl. noc. ud ml, tajnik K. Franirh, 1710 Oross Rt. lil. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Frank Mavriek, 4U0 ('alumet. ave. . *>7. Suringficld, III.—Jngnul. soc. kluli, tajnik Frsnk Beijak, 1920 Ao. 14. Ht. 92. Zi^glcr, lil, — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Oeo. Karlovich, box «. 1119.0 ran i te Citv, Ml.—Jugosl. soe. klub, tajnik 8. Ojuriskiak. k. s68, Madisoa, 111 119. Staunton, lil.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Ausee, L. Box 151, orgaat* '»tur Bartol Jak mi. 1-«. Nokomis. III. — Jugosl. eoc. klud>, tajnfk John Mckinds. R^je se v*ako ^ drugo nedfMjo v mesecu. [«0. I >or ris vilic, m. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fred. Zelene. Bo* 108. rej. Htnuntoti. III. — Jugoal. mor udru/onH'. tafnlk J««- Delich, P. O. M7. Lincoln, I1L — Jugosl. soc. klub, tajnik O. Jurjevich, bo* 13il. INDI AN A: — hidiait^His, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Mravlje, 740 Holmes ave. 41. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ign. Mutar. L B* 449} erpaaisa-tor Ant. I*dika, 824 N. 9th Rt. Reje so vsako prvo le tretjo soboto v me-•cen ot> 7. uri sveder. Vi. JuS<»,,, h^c. udruienje, tajnik Jos. Yuk1, 220« Wa#hington Rt. W. »V nitlng, Ind.-^T»igo«.l. soc. udru«., tajnik Frank Jnn^ich, 40\ — 121. Rt, •J". 4.*». 40. fin. M. PROUTA RBC 1 West Mineral, Ksn-. -^lugosl. »oc. skupina, ta>uik Fraak Koeiek, Bos M. Seje ao vsako Liti nedeljo v »ee*«* eb t ari p^eUnn « 9- Minoiai, dvOISUl SI S. i Jm 34. l*routena«. Kane —Jug(»l. soc. akuf>ina, tajnik Joha Trotar, bok 90 SO. FraakHv, Kans — Jugoal. see. klub, tajnik Leuia Karliager, R. F. D. 4, B*a H<> Uirard, Kaas i . , ,, u »i r. 1 81. Hkidmure, Kana.—JugoiH. aoe. klub, tajnik Valent. Wirtirh, B. 3, bos 301, ('olumbus, Kaaaaa. 91. Htoae (Jitv, Kn«*a. — Jugoal. soc. klub, tajaik Mike Fine, hov 114. m. Duuk>ik, Kaus,—Jugoal. soe. klub, tnjate Jokn (ior4ek, bo* 195, Hsdlev, Kasna«. 1S0. Ringo, Kana.—Jugoal. soe. klub, tajnik Jokn Lekske, Moi 40T. 16f. tiroea, JUnsaa.-Jugoal. soc klub, tajnik Okna. Jana, las liS, Oroweb»rg 178. Mulberry, Kaos. —Kogovtek, K J b. 301. 179 Rdison, Kan» — Jugosl. soe. klul>, tajnik R\M. Kraiue, R. 4, Bo* 230, (•irard, Kans. • Jf^lUroft?MiTh—Jugosl. «oe. udruJL, tajnik Milau Kokanoviek, :»M7 Ferry av. 114. I)etrolt, iM«*.—Jug««l. aoe. klub, tajnik Iv«a Potočnik, 340 Farry Ave. K. nn. — Jugosl toc. klub, tnj. M. E. Hostariek, 128 l^ake Rt. I5S. Virgiaia, Mtau.—Jugoal. udrusaaje, organitator Nik. Jugoviek, Bos S30. MIB80UEI: — M: Ht. I.ouls, Mo.—Jugosl. soc. udrui., tajnik M. Vojnovi<>h, <)*y*r ave. MONTANA:— U4. Klein, Mont. — M. Me*narieh, bo* 127. 73. Re«l Lodf*e. Moat.—Jugoal. soe. klub, tajaik Jokn Urleb, Bs 734 90. Bear Creek, Mont.—JagosL moc. klul>. tajnik Frnnk Kloj^i^, Utf 181, Bear Creek, Mont. Gleneoa, O.—Jugosl. aoe. akapiaa, tajaik I. Slambargar, L. B01 1«. — Kcdue mcsWue so vsako X »edelio »opol. pri sodr. N. Žleo»bergerju. E. Young««tov n, a—Jugosl. »of. udruJkanje, tej. Mart. Knvacfc, 652Vfc Ardaltt Mt. Neffs, a — Jugoal. soe. skupiaa, tajaik Kari Daraal, bes 2«. (ievclaud. O —Jugosl. aoe. skupiaa, tajnik Matb Petrovtlek, 1090 E. 07 Rt., Ant. Robh\ orgauiaator. — Reje vsak t. fstrtak ia fatrto solato ob 8. uri aveiar v mesecu nn 1107 S. fi. ®t. E. Paleetine, O. — Jugoal. aaa. klub, tejaik Jaa. Iataaiek. roilinwood O—Jugonl. soc. klub, tajnik Jos. Kuo#ich, 13012 Waterloo Rd. l,ollinwood, O. Youngstown, O.—Jugosl. soe. klub, tajnik Ign. Slabe, b. 357, Strutkere, O. Clevdand, O.—Jugosl. soc. udruienje, tajaik Joe. EUeek, 1107 Addison Rd. Euelid, Okio — Jugoal. eoe. klub, tajaik Jaka Ulaga, Cul Rd. A kron, O. — Jugoal. aoe. udrui., tejaik t. Mi««, 27 C ram Rt. I^orain, O. — Jugosl. soc. klub, tajaik Joka Ivosevich, 1673 E. 29. Rt. Pinev Fo.-k, O. — Jugoal. soe. klub, tajnik Mat4i TuAek, L. Bos 12. Ma/nard, O.—Jugoal. mc. klub, tajnik Paul Bobiek, bos 271. Bridgeport, O. — J n gosi. aaa. ktnb. Rteubeavillc, O.—Jugoal. soc. udrnienje, tajnik Helen Radoviek, 222 Ro. 8tk Rt. Barberton. O.—Jugoal. soe. udrulan^e, tnj. Stavo Ziniek, Bos 384. Bcllaire, t).—J ugosl. soc. udrui., tajnik Joe. Vukelieh, bos 31, Bellaire, O. Yorkville, O. — Jugoal. soc. odrvienja, tejaik »tojan Ragui, Bos 58. fflrtrt HfflHHHDflMMHHHHHDaK Hrbtobol nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takoinjo zdravniško posomost- ALI STE SLABI? Ako as lu«1«e slabs. »ko t"kiu m tati, »ko alniats dekraca tak* ta aks val prabaval slstant U tadaj rabi is Severe *s Bditm ot Life (ItavMov ŽtvbMski SaUaut). oa odpravi isprtje ut utrul ves al«ta«. Ona 75 osau>v. V lekaruat«. everas m. H. 2f. 38. IV. 02 71. 7S. S«. H9. M. 123. 113. 141. 147. ir>». 161. Kidnsy and Livtr Rsmsdy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBUTI IN JETRA). , V 2i vaj te to zdravilo, da odpravite nerednoeti. Priporoča se tudi pri vnetju obleti in mehurja, pri tit&anju ali odtoku motne scaline, pri belestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodou- Cena 60c in $1.00. Hrbtobol j6 isfinlL Mr. K. M i laiitka«, ti Rlffbland An., >i«w(ou l'wp*r K»ll», Ma»«., aatu pita: Tr|>«l mio n* brbtobu^u In vtiad bi» M*a aa »tmni, ta ko »mm alta pooaradbe. Ako na niurata dobiti. kar sabtavkt«, naruflta na* • ram o« t od W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA ISC9D9 G9D9C3G9C9E9D9C9D9G9C3f9ESG909C * i BfflH fSNKSTLTAHIA: — • 3. K. R. Plttaburgh, I'a. — Jnfoal. aoe. rtupina, taj. Alex Ma«ljnrlrh, «03 (Jkcetnut Kt. S. ^OoneaiaiHck, Pa.—Jttfosl. aoe. klu4i, tajnik Famk F(x>boj, bos HA2. Ho. Fork, Pa. maugli. Pa. Itt. Fomt Citv, Pa. — Jugoal. ao,-. skuviaa, tajaik Jokn Msti«^, bor 497. 12. £. Pit tabu rtcii, Pa.—jugosl. aoe. udrui., tajnkk s. Ba>kieh, bos 324. jaka oraiania, erfaaitater. 13. ftyic*n» Pa.—Jufroal. aoe. klub, tajnik Lorene Kat^u1, bos 47H, Morgan, Pa. is. clairtoa, pa.—jugoal. aoe. udr., taj. joka apfeltkalar, bas 128 bliaabatk, pa. 19. farrell, Pa.—jugosl. aoe. udrui^ tajnik John jordan, 1120 greesfietri. 32. West Newton, Pa —Jugosl. soc. skupina, tajaik joa. zorka, k. f. p. 2, b. 50. 37. Ao. Hide Pkteburgh, Pa. — jugosl. sor. tklraieaje, tajaik P. galetar, 2620 < 'araon ftt. ss. new brightoa, Pa.—jugoal. aae. udr, tkjaik jokn ckagiek, bas 175. 63. herminie. Pa. — jugoal. socialist it'a i klub, tajaik aat. kodriek, r. f. D. 3, Bos 106, Irarin, Pa. ' iS. Joknstoarn, Pa. — Jugoal. aae. kliifc, tajnik Frank Likar, 701 Chestnut st. nO. Herminie, Pa. — Jugoal. soc. klisb, tajnik Frank Kodovnik, box 374. i.arge, pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik mato mestrovich, bos 70. 74. willock, pa. — jugosl. aae. klub, tajaik j. miklauiic, l. bos 3. 77. mckees Rorks, Pa.—.jugoal. soc. udmienje, tajnik jak. markovlc!* 339 phoenis ftt. 7h. >asbrugaf pa jaguj.1. a^e. udruiaajo, tajaik joka orgurai, b. 51. tsake tretja aedelja v mm. ab % dopaidaa e preetorik hea. £i baraaa. organ i aa ter jaka baraga. boja ao vaako aadaje aadalja v ssaaaeo. 90. Pri m rose, Pa. — jugosl. soc. udruienje, tajaik a. bauer, bo* 743. 99. mekeesport, pa.—jugosl. aoe. udruienje, taj. aatea taaae, 412 areker aea. 100. Kllsworth, Pa. — Jugosl. so«-, udruienje, Ujnik Paul Kuffaer, bos 6H4. 104. Wpotllnwn, Pa. — Jufoal. soc. udruienje, tsjnik Eli Grba, bos 27. aliquippa, pa. • - 11s. caaoaabarg, pa.—jugoal. aoe. klab, tejaik paal paaoga, bas s60, oaaeao burg, pa. 127. Dunlo, Pa. ~ Jugosl. soc. klub, tajnik Fraak Kantih, bos 73. 131. Pittsbungh, Pa —Jugosl. aoe. klub. tajaik Frank Alicli, 4903 Kincaii »t. 144. fitr Henrv. pa. — jugosl. soc. klub. tajaik ant. boltick. 155. reading, pa.—jugosl. soe. klub, tajaik peter koterar, 14s biear bt. 162. Broarnsville, Pa.—Jugosl. aoe. udruienje, tajnik Jokn Bartolich, boi 159. weet Browr.sville, wash. Ca. 167. Sotith View, Pa.—Jugosl. soe. klub, taj. Ton v Zalar, b. 55, Routh Vicw, Pa. 171. Yukon, Pa.—Jugosl. <«oc. klub, tajnik Frank Kovaeh, bos 513. Wvana, Pa. *,74. Ynkon, Pa.-^ugo«d. soe. klub, tajaik Drag. Filipovich, bos 24. 175. Moon Run, Pa«—Jugosl. soc. klub, tajnik Joe. Baoj, box 286. 17«. Wick Haven, Pa. — Jugoal. aoe. kb»b. tajnik Jokn Kralj, bos 6«. 178. Whitney, Pa.-nJugoel. eoe. klub, tajnik John Arh, bo* 162. W. Vti — 166. Milburn, w. Va.-Jugoel. soc. klub, tajaik toay semec, p. o. w abhinoton: — 4 L'8. Rosi v n, Waah. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Mart. Birtolinlk, bo* 935. 181. Cle-Elum, Wa«h. —%Jugoel. aoe. klub, tajnik Ant. Luoiek, bo* 638. WTBCON8IN: — ^ .MiJwai«kee, Wia.—Jugc*l. soe. udrui., tajnik Jos. Uldrian, 418 — 19. flt. 11. Kenouha, Wis.—.Iugosl. eoc. udruienje, tajnik M. Bbenche, 121 Milw. Ave. Organicetor Paul Jutra. — Hcje %«ako zadajo nedeljo v mesec« v Socialist gl. stanu. 35. W. Alis, Wis.—Jugoal. udni*., tajnik J. Hering, 497 — 55. Ave. 122. Raoine, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Jokn Oobriaiek, 635 River V$ew. 137. Kenosha, Wis. — Tajnik P^vel Jurca, 460 Grand A>e. 1>0. W. AUis, Wis. —"Jugoal. soc. klub, tajnik Ant. Detnftnr, 4^8—54. ave. WYOMINO: s. ciuaberlaad. Wyo.—jugoal. aoe. klub, tajaik aat. iifrar, Bos 64. 44. superior. w/o. — jugoal. aae. skupina, tajaik lokaa oraear, bes 341. aa drej krfiinik, bos 109, organisetor. Rasilrlte svoje caanjet Poučite M o socialiamul Razvedrite si dubat •' Proletaree " Ima e svoji književni salogi aledeče knjiga in bruiure. Poilji-te naročilo fte dnnea: maksim oorkl: mati, mebka vezba ...............................61 00 uptoa sinclair (poslov. joa. karertalk le iv. kakor): diungel. poeeat is cklcaiklh klavnic ...........................................................................79 r.nriio ferri: socializem le moderne veda .50 p r o 1 e t zrtat . . . . 0 . .....•....••.«•.••••••••.•••••••••.••.••...... .16 rtbln kristan: nevarni sodalizem .•»•••••••• jo kdo uničuje proizvajanje t malem .................................10 bodalisem.......................................................10 socialistična kajiinica, 2 zvezka in "meto bogatatva" .............10 ffapttallst^ul r&frPtl, a a a s a oeaeaeeoaa e« eoooeeeaeoeoaeoeeeooeeeeeee .10 vojna le meljaine demokracije.................................. lfi prof. wakrmnad (poslov. a. kristan): katoliško svetovno nazlrauje ia svobodna znanost........................................ o konsumnib druitvik............................................19 fuMlmina prodajalne aU konsnm ...................................06 katoliške eerkit is socializem .......... ..........................iu spoved papeža aleksandra ........................................ 10 vsa ta knjige ln broinre poiljamo poštnina prosto. pboletabeo. 400s w. sltt bu CHIOAGO. ILLINOIS Na|vtt|»slsvenska zlatarska Irgovina Baje ao veaka drage aedalje v mesecu popaldae eb t. ari v Kali k. Pomika 108. cambris, Wyo. Jagoel. soc. udruienje, tajnik john Peeieh, U Bos 152. 136. Ro. k Hprlngs, wyo. — jugoel. soc. klub, taj. trank Tnuchar, 674 Ahssv av. 172. Hublet, W>o. — jugosl. soc. klub, tajnik kari kramar, bos 116. Rt. 1. zapadna pennsylvaaia. tejnik E. if, koliba*, 1127 Progres Rt.^ N. H. pittsburgh, pa. ^ . at. 2. okio. tajaik |p. markovkk, 356 emersoa pl., youngstown, O. At. 3. chicago. tajnik j0s. horvat, 1944 80. kacine ave. At. 4. wl*conain. tsjnik jos. stepieh, 021 national ave., Milvraukee, Wfa. At. 5. miaaourl ln jnftal iu. tajaik jos. moetar, bos 351. ;.... it. 6. kaaaaa. tajnik joka gorftek. Bos 195 knjlev, kans. at. 7. oblo. tajnik ton.v akoda, R. 2, bos 161, bellaire, O. vae prltoibe tiOoče se j. S. K. Ja aaalovltl aa aadr Mearleka, Alaaa aad zornega odbora, 1964 bo. beclae Ara^ Ckioago, SL Frank černe 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q Ure, veriiice, prstane, broške, zaprstnice, mednljonSke, itd. Popravljam^ ure po niski cani. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih ploM »lovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. ID Saši Pišite po cenik, kateri so Vam pošlje brezplačno. Najboljae blago. Najniije cene. ]QI 3E1E iHir lElJ T VABILO na »nnono; — H\ Hntl^rrj, Kans,—Jugosl. soc. klub, iajnik Mike Krule, B. H. 2, boz 3* VABILO nn plesno veselico katoro y>rfrc(H '-t h «H DRUŠTVO ŠTV. 112 8. 8. P. Z., WHITSBTT, PA., na Wick Haven, dne 14. aprila ti * Prijazno vabimo vse «Mnn* naftege iti drirgih dririitov, kakor tn
  • nix Musiral Iflrele. Director K. K. Ileim. C. fJrani: HeHjallstf^aa korVnica, -r- poje 8oe. nev. zbor "Naprej \ A. Medveil: L>i1h^ii in pomlad, — ^mje Hlov, pev. in dram. dniA|ve "Ljubljanica '' h. Wauke^anf IU. Warj»lav for tlie vfciiag, noa and after, (Vojna mladine, ae daj m poaueje) — proizvajajo otroei Hoo. nedeljske šole. A. Hajdrib: Ja.lranako morje,—jk»je Hlev. pev. klub "Zvon" k. (\n ngl: Krvavi krst, — deklamirn A. llraat. Von Kuppe: Overtura ia opere: 44 Poet in' kmet" — iirra1 J'oeni* Mueieal Circle. Ur. (1. Ipovir: fcveada — poje «lov. j>ev.' klub*" Danim ", P. I K. jl Obala r, dVospev *M bariton in ba* a »premi jeva njem glanovirji, pojeta f. Puncer in J. Telovnik, spremlja K. K. Heini. A. Medved: Popotnikova pesem, — poje slov. pev. In dram. društvo "Ljubljanica" ix Waukegan. IN. I, l.ahnrnnr: Nanff »ve«4a. — pop «<»c. Pev. «i>or "Naprej." Prn^ta zabava In plen do gve^er. II. DKL. ZaTetek to('.no J^H. uri r.vefer. f. Molek: Nevtrslni Amor. lanu primeren igrukar v enem dejanju. F. P. Kapital, — dekamira M. Ferko. N. Hihar: Prepirljiva sončila. Burka v enem dejanju. Prosta zabava In |4es. Vstopnina v preiene Nemce iz Poljake. Kele tedaj j« mogoče, dn sklepajo Poljaki sami o svoji de-- želi. Obnovitev Poljake je bila specialna zahteva Internaeionale na mednarodnih socialističnih kongresih. Ta obnovitev Poljake je danes Taktično odvisna od zmage Rusije oziroma zaveznikov. Zmaga carske Rusije in dajala Poljakom nobene garancije; zmaga demokratične Busije jo daje. In le ona jo daje. Ct je obnovitev Poljake socialistična zahteva — internacionalni kongresi so potrjevali, da. je — mora biti 8edaj tudi zmaga Rusije socialistična zahteva. Torej k vraga z nevtralnostjo, ki je le ivindel v interesu kaj-zerstva! Leti — ali Ljetu&ki — ao imeli v Volraarju skupščino, na kateri so sprejeli resolucijo, da naj se ustanovi avtonomna pokrajina I^atvija iz onih delo^' hi v la rudi je, Kurlandije in vitehake guhernije, v kateri žive Leti. Resolucija oblju-buje novi vladi vso podporo in izreka, da ostane Latvija neločljiv, lojalen del Rusije. Ali bi smeli ftlovenci v Avstriji javno skte-niti tako resolucijo, ki bi zahtevala slovensko avtonomijo? Ali bi dunajska vlada dovolila, da se telegrafira taka resolueija po svetli f ) Avstrijski zunanji minister grof Čermin, hrenka ima roške revolucije zopet na mirovne strune. Po izjavi dunajskega "Fremdenblatta" je dejal: *4Xaia mirovna ponudba je 4e vedno odprta. Mi nočemo nikogar unkHti, pa si tudi ne Želimo, datoi bili uničeni. Nase fronte so ftoko močne, kakor fte nikdar »t. N^i gospodarska situacija je zagotovljena. Odkriti ae moramo pred tistimi mi ljoni raoi, ki so v takopto m pred tistimi miljoni, ki ao doma na fcojiKti dela. Mi imamo zasedene ogronaie teritorije alAfc sovražnikov, oni knajo zasedenega veliko nniega oaeoilja. Na morju se bojuje blokada naših sovražnikov proti smbraarin-aki vojnL Vse mednarodne pogodbe so ractrgane. Nemogoče je poravnati katero teh vpraianj lojeno od ostalih predmetov. Če se pokaže na mirovni konferenci, da je sporazum nemogoč, se nadaljuje boj, ki ni medtesn prekinjen. Javno smo raafclasili, da smo vstopili v vojno, ki nam je ibila vsiljena. Na* cilj je, da doseiemo garancije ta svoboden in neoviran razvoj nafte monarhijf Dobiti moramo garancijo za svoj ob-sta nek. Oku opus te sovražniki svoje nemogoče ideje, ne bo rti* na poti r.a dogovor". ' Kakor je Oaenmin siiftal čh-kati, tako pa čiv-ka sam. Verjetnost, da pride do mirovnega pogajanja, je popolnoma sključena, dokler se postavljajo zastopniki centralnih sil na nepošteno stali-Me, da jim je bila vojna vsiljena. Če ie ne priznajo, da so sami frivoino cačeli to grozovito morijo, kar je danes 4e dovolj Jbbud dokaaano, naj bi vsaj držali jezik za zobmi. - Lahko je tudi Čeiroinn sedaj čvekati, da nočejo nikogar uničiti. Kaj so pa napravili a Srbijo! Kaj z Belgijo T In kaj delajo še sedaj na severnem Francoskem, kjer ne puste Nemci pH svojem umikanju ne enega sadnega drevesa celega? Čermin želi garancije za svoboden razvoj monarhije. K vragu a monarhijo! To, kar imenuje grofovaki mtnfeter svoboden razvoj monarhije, ni nič druaega, kakor nemoteno zatiranje narodov. Bettmann Hollweg je pohvalil Čarnkiove besede. Umevno! Oba bi rada, da hi zdaj prišli aaveznikkr« z ipirovnimi ponudbami in garantirali Hohenzollr-nom ki Habsburianom njih trone. Pred rusko revolucijo tudi Čermin ni imel takih besed Zdaj leze obema rdeči strah v kosti. To je vse. esgo, 111., ali pa tajniitvu J. 8. Z., katero odračuna svoto tajniku akupne stranke. Tajništvo J. H. Z. Ali sla zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla n* ročnioa? Za vsak aluftaj poravnajte takoj, da aa Vam na natavl list! CARL STROVEJR Attorney at Law Zasttpa aa vsak M#ttih. specialist za toibe v odškodnina kih zadevah, ftt. sobe 1009 lit W. WASH1IWT0N STRCKI CH1CAGO, 1LL. Telefon: ZANIMIV OLANBK O NADZOROVA-M JU BANKE Z V ANE "CL2ABINO HOU8E". Kaj to foaenl aa ljudstvo, Ca Je baaka peš asdseratvom " Cleariag Houaa". Vze baaka, ki isiajo zvezo s Ckicago Cleariag Houae, »o pod vrže a* utrograiu aadaorovanju od uradnikov t*ga zavo-da. Progladovaaje rakunov ia ini*tja •e Bora v Niti najmanj enkrat na letu. Izvodeori natančno pretMejo »tanje vaaka banke. Vno gotovino preAtrjejo, pragladajo vze not«, varftline, vkajiibe is draga vrednoatae listine, ae prepričajo o fondih, ki »o naloženi v drugih baakah ia pragladajo knjig« in raluae. če aajdejo isvadeaci kak« alab« ali dvomljive vrednottne listin«, ac t« a« it« je jo val kot isMvina bank«. Ako ae! ja zkrtlla vrednost baataega premote-aja, mora baaka kaseti pravilno vred noet v svojih knjigah Če banka drese' špekulira ia a« ji prid« na slad, mora to takoj opustiti. V s«, kar j« slabo, rf> skiraso, a« mora takoj odstraaiti in na< domestiti s boljftim. Ca vsega tega baaka kitro a« popravi ia stori, izgubi vze nadaljnje ugodaoati ia pravic«, ki jih vlivajo banke, katere so cdruiene v j Cleariag Houn«. Moderno ur, 111. Naiveči^ slovanska tiskarna v Ameriki je . Na Švedskem so imeli ministrsko krizo. 8tara vlada je padla, ker ji parlament ni hotel dovoliti pomnoženih vojaAkih kreditov. Novo ministrstvo je aestavil Lindmau. Kljub pritisku od raznih strani ostane Švedska tudi pod novo vlado nevtralna. Narodna Tiskarna blaai A v Mi tiakamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesiku. Naša posebnost ao tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" ae tiska v naši tiak&rni MMIMMMMMIMM S t ran Ko. i SEJE SKSEKTJTITB J. S. S. dna 3. marca 1917. Navwtfi so Dubravae, Savs, Žiki« h. Oodiaa, Dimit-k, Kokotovich ia P«^ trML—Od urednikov j« navzoč Kuta-soviek sa Rariailko Straio. Pradseduja šavs, xapitaik vodi Do a. kluba kt. 169, Wkitinf, t katerem poročajo da iakljutiijejo dva člana, se wa«i« na znanje.—Taj atk ima poročati kluba, aaj navedejo varoka iaključitve ia ako so tabraJi poroto, kakor saktevajo pravila. Iatotako m pUa kluba it. 3, ki aa aaaaja iakljisčitev nekega ^lana, na da M ta bila sestala porota ia urakla od lak. Pismo kluba it. 71, v katerem se apeli ta, aaj bi se kateri sposobnih sodru-fov aasolil v Olevelsnd, s« odda srbo-krv. upr. odboru. Dopisi klubov it. 77 in $4. tičoči se pojaaaila gleda apela aa $90,000, ki fa ja bila razposlala skupaa stranka a namenom, <1* sa poiivi agitacija, se vua ■Mjo aa man je.—Toaadevao pojasnilo sa objavi v naAUi glasilih. Prečita se pismo sodr. Eliaia iz Okisholm, Mina., v katerem poroča, da ja preuredil glasbeae komada ca tam ^ buranje in da ji k na ieljo gl. odbora ^ podari ^Zvesi', katera jik potem lakko ^ aaloi) ia /aprodaja tamburaA. zborom. Po kratki raspravi se sklene, da Zvena kamade vzame in aaloii, kakor ioge I rlra sodr. Elia*. Sodr. Fraak Zaje, ki ja navzoč, poroča v imenu Jugosl. Del. Tisk. Druibe, ki kdaja " Proletsrea", da je kora> m raapost korporaeije odobren. Haatane pa sedaj vpraAanje eahtev posameznih delničarjev ia onih klubov, kl^>l oahtevali povračilo aa vplačane delnice. V ta namen — pravi je priiel diraktorij J. D. T. D. do aakljugka, da apelira na J. 6. Z. če je p«i volji pri-anoti fond, napr. $300.00, is katerega bi aa pokrila tozadevna eventnelna iz plačila. Po daljni razpravi se xakljnči, da di-' raktorij J. D. T. D. poirve, koliko je straak in koliko znaia avota vm tozadevna povračila, kajti lahko ja mogoče, da zaaiajo povračila več, morda pa tudi manj kakor #300.00. Ko dobi gl. odbor tozadevna iaformacija, atorl potrebna karake, da se dotična povračila i/plačajo ia razpnst korporaeije kakor Utre omogoči. laključtk aeje. A le i Dubravae, t. h zapisnikar. Predaval bo »odrug Etbin Kri-stan. Klub misli, da apada vprašanje evolucije, ki je ztasti * Dararino-vim nauVom poatalo osredje rao-(iernega prirodnega nazora, med tista, ki morajo sbojati zanimanje v najširših krogih. Nauk o e-volueiji pojasnjuje probleme,katerim ae ne more isogniti noben mit»let^ človek. Tudi kdor ae je rešil bajke o kepi iloviee, ii katere je bi) amesen prvi Adam, v raju, ne ne more »nabiti' vpia^njat "Odkod?" in ^Kam?" Hrepene-nje po jasnosti o življenskih problemih je globoko vkoreninjeno v človeku; četudi »t avl ju danavnje materijalno življenje na delavnega človeka take fiiifae in čača je-majoee zaihteve, da o»vira ra«-voj njegove duaevnosti, vendar ne more potlačiti m ubiti teh vprašanj, ki ae dvigajo zopet in zopet, in z vedno večjo silo. Kaj vemo o človeku in njegovem postanku? Kaj o svetu in njega zakonih! Največ odgovora na to pereče vprašanje nam daje zakon o evoluciji. Zategadelj mislimo, da n-st režemo s tem predavanjem širokemu krogu rojakov in da bomo imeli vel^io udeležbo, tembolj ker se potem do zime predavanja so-pet prenehajo. Vstop je brezplačen. Vse, ki ho ae udeleževali dosedanjih predavanj, vabimo, da pridejo zopet in da pripeljejo še kaj znancev 9 seboj. Louis F. Truger, tajnik. • . . Klubom J, M. Z. Ker moram po zaključku aeje eksekutive koneem tega tedna na strankino konvencijo v St. Louia, da tam zastopam našo Zvezo, prosim organizacije potrpljenja fa dobo, dokler bo trajala konvenci* ja. Vse, kar bi moglo medtem sa-ostati, bo takoj refteno, čim ae vrnem z zbora. > Frank Petrich, tajnik. Ohioago, IU. V nedeljo, 22. aprila zaključuje Jugoslovanski socialistični klirb it. 1 avoj letošnji ciklus predavanj. Zadnje predavanje je bilo v nedeljo, 25. marca o "Življenju sveta", in kolikor je bilo opaziti, je zadovoljilo poslušalce.* Zadnje predavanje v tej sezoni t>o v nedeljo, 22. aprila, ab i>ol treh popoldne v dvorani H. N. P. J. 2657 Bo. Lawndale ave. Na dnevnem redu bo predmet Bvahrtja in njeni nasprotniki. t '' m Članom J. 8. 8. kluba H. 1. Chioago, 111. Olane Jrogoeri. Socialističnega kluba At. 1. prosim, da ari pošljejo glasovnice, ttfoče ae »volitve gl. tajnika m gl. odbora, najkasneje do 8. aprila t. L, da jih morem pravočasno odposlati na glavni urad Zveze. Glasovnice morajo bHi v glsvnem uradu 12. aprila, sicer so neveljavne. Hodrugl, prosim vpoAtevajte to! ^^ Dalje prosim so druge, da se vii gotovo udeleže klubove seje dne 20. aprila, ki se vrši v navadnih prostorih — 2657 So. Lawndale ave. Na tej seji se bo določilo osobje, ki naj pomaga pri veselici dne 7. maja, v dvorani Hokol Ks-rel Jonaš, 5510—14 W. 25. Street, Cieero, IU. S soe. pozdravom L. & Truger, tajnik. Chicago, 111. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1 priredi t nedeljo 27. aaja v Clcero, Ul. .veselico z • gledališko predstavo, na kateri se uprizori glasovi ta Qo-gol jeva komedija "Revizor*. Prijateljske organizacije prosimo, da ne prirejajo svojih veselic ta dan, kakor se tudi naš klub rad ozira na take ielje, "Revizor" je tako aijajna komedija, da bi bilo gotovo mnogim rojakom žal, če je ne bi mogli videti, ako bi m valed kakšne druge veselice zadržani. Louis Trugar, tsjnik. Cleveland, 0. Članom slov. soc. kluba št. 27! Prihodnja rodna seja slov. soc. kluba št. 27 se vrti v nedeljo, dne 8 .aprila ob 2. popoldne. Vsi člani se vaibijo, da se je polnošlevilno udeleže. iNa dnevnem redu bo vc£ vainih stvari. M. Petrovich, tajnik. Kadat m odvzamejo kaki banki ta, ugodaofiti aH 2a ai »prejeta v Cforaiag Houm« Ima aiednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa ja o banki, ki je llaaiea ta avesa, ia to dovolj janen do-___________ kaa, da ima dobro imoviao, da je njen |MMIMIMM»MMMMMMMMMMMMIMMMMMHi kredit dober ia da vodi nvoj denarni'* promet po predpisih, varno ineigurno. NAZKAKILO. Waakeg&n, 111 Vsem članom tukajšnjega soc. kliuba ruumanjaro, da se od sedaj naprej vrie seje drugo in četrto nedeljo v mesecu v prootorih rojaka Aodro Kaučica, deneta cesta. Začetek aeje točno ob 2. popoldan. Pridite vni, ker je na dnevnean redu veliko važnih točk, ki se morajo rešili. Tajmiik. Medovr Laada, Pa. Slovence v Medow Lands in o-kolfci upozarjani, da se ustanovi toka} socialističen klub, in jih vabim, da se v čim večjem Številu pridruže. Znano je, da jf v tukajšnjem kraju dosti Slovencev, ki bi radi pristopili taki organizaciji. Sedaj imajo priliko, da ae pridružijo in pomagajo za ustanovitev. Vaak napredni Slovenec se aedaj lahko malo potrudi, da pridemo čim prej do cilja. Dan ustanovnega shoda bo kmalu objavljen. Upam, da se ga udeleži veliko število rojakov. Zbudimo se, aodrugi, in dokažimo avojim nasprotnikom, da nismo topoglavci, ki zaostajajo sto let za svojo dobo. Če si ustanovimo klub in poskrbimo, da ne ostane le na pšpirju, bomo tudi ksj dosegli. < Za ustanovitev « * Anton ITkmar, Medovr Lands, Pa. Klubom J. 8 .Z. Aa znanje. Glavhi odbor aocialistične stranke je poslal pred kratkim vsem našim in drugim socialističnim klubom apel za zbiranje denarja v prilog fonda $50,000, ki je namenjen za propsgsndo in a-gitacije za 1. 1918—20. Vse prostovoljne doneske v ts namen je pofciljsti direktno tajniku skupne stranke, sodr. Ad. Ger-mer j«, &D3 W. Madison 8t., Chi- NaJrt za nadzorovanje bank potom Cleariag Hou»a je bil izdelan v Chieagu pred deaetlaii leti, od katerega faaa naprej ai bankrotirala niti ena baaka, ki ja bila v zvezi • te« Cleariag Houzoni. A*o je ftlo aa ali drugi baaki risbo vzled panika ali vojzke, ao ji takoj pri-zkoiila sa pomo* druge Cleariag Hou»e baake in ji poa^gale, dokler ne aizo povraUe zo^at ^ornzlne razmere. Ta Cleariag Houne aadzorovalni na^rt »e je pokazal tako vapeften, da zo povzod, kjer koli za nahaja kak Cleanng Houne. »prejeli ta aaArt. •tata Baska ja v zvezi z , t^adar potrebujete društvene po-! trsbičine kot zaatave, kape, re- ! galije, uniforme, pečata in vaa drago obrnite sa na svojega rojaka KEIRŽEj CO.f 8711 South Mlllard Avennc. CHICAGO, ILL. Cenika prejiaete zastonj. h- Vsa delo oarantirafta. MIMMMMM»M»M»HMMMMMMIMMMIM»n»tt i, ja pod njegovim na^aorztvom ia ima vze privilegije te banke, kateri poda vzako leto pet po-I" In i h rakunov. Amerieaa Htato Banka pa je tudi pod drftavnini nadzorstvom ia odda vaako lato pet datajliranik ralunov o ztaaju Banking Departmenta države Illinoiz. ""Napravite NAft() banko za VAftO banko in Val deaar bo varen in ga lakko dvignete, kedar ga ielite. Vpraftajte sa zezanm naAih Firzt Gold hipotek. Kakor tudi zeznzm $100.00 in $.'>00.00 zlatih hipote^nik bondov. Edini slovenski pdgrebnlk MARTIN BARETINČIČ . 324 BR0AD STREET Ttl. 14/ J0«NST0WR. PIL predzadnik. ambri&kb državne banke Blue Izland Ava., vogal I.oomiz ia 18. aaatz. Dr. RleMlfs Piia Ezpellar pov in Pravi aa AaM ls ^ zavitka, k*ft vam ksfta ta slika. Ha vzemite ga, sha nima aa asvllka ssAa trlne anam ka a Sidro. S5 la 00 eeatov i | vaek lekarnak, si pa saro^ita si »a ravaoal ad F.M.RIcMlfta fM0 ' n• w vork, jf. v. V teti dne viti velike dragln)e hi moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hifio. Popolna resniea je v pregovoru. 44Forewarned is Forearmed''. Hlaba prebava glavobol, -/guba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da ifteete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim ^revaiii, ho vam pomoglo preprečiti sitne neprilike. Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe raizni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in oja^i kri in želodec, ki so potem vstanu hraniti se pred večino napadajocih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želmlčne neprilike pri ženskah ob času življenske prf-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljfte izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne molči iii iz čiatega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah. Trlner|ev Llnlment vam prinese v^hišo pravo družinsko zdravilo. .Je nepreskoljiv za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečOnju, is ( zvi jen je, otekline, okorel vrat, itd. . .Ic jako poživljajoč is utrujene miSice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in We v lekarnah, prt posti in 60e. - Trlncrjcv Cough Sedative je najbolj zanesljivo idravilo zoper prehlade in kaftelj, hrip«-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment. Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna 8an Krancisco, 1915, Grand Prix~F>nama, 1016. JOS. TRINER kemik Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashlznd Ave. CUczft, n. Central Hotel ConemangS, Pn. Fred. Moaebarger, LASTNIK. Dr. W. C. Ohleodorf, M. a tftteavalia* arateksvs hr««plz4»a—f* i« la MtsvUa. 1M4 Blua Ma Iva« OMasae. Ura4aja a4 I U • p Jol.) e4 I sa • sva#ar. Izvaa OMasf DINAR V DOMOVINO. • Sigurno jamatvo, da se Vam denar ne izgubi kadar ga poAiljate js-ko Vam pa pofiilja. Mi jamčimo za vzako po&ljatev. POŠILJAMO TUDI BRZOJAVNO as a t. SO Vzako denarno potiljatcv, ako nsalov ne preaega 6 besedi- aa ■^■■■l Vzaki, kateri i<>li potovati v domovino po SlaRJIHTt vojni, nsj zi a*daj oRigura prostor na par- w -----■ niku ako ho^e da potuje s enim od prvih parobrodov, kateri otplujejo po vojni v Evropo. Ako telite kakftne pojasnila v katerej koli atvari, piAite ali pa pridite oaetno ns: >KJL/PJLR. >/TATI > BANK> Itee BLUE ISLAND AVK. CNICABO K m pit ml, pr »bitih In wl*g0 nad $9t000t000.00.