"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD I V AMERIKI. Amerikanski Slovenec M. PRVI SLOVENSKI LfiST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel, GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO D.RU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEWNJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STE V. (NO.) 14. CHICAGO, ILL., SREDA, 21. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 21, 1942 LETNIK (VOL.) LI. Na Malajo pošiljajo ojacenja Britanci napravili na malajskem bojišču nov umik Avstrija jim pošilja na pomoč zračne sile. — Japonci trdi-dijo, da so le še 25 milj daleč od Singapora. — Na Filipinih se pripravljajo Japonci za nov napad. London, Anglija. — Britanske čete* ki so zapletene v boje z Japonci na Malaji, dobivajo stalna ojačenja, kakor se je izvedelo v ponedeljek. Ta prihajajo iz Avstralije, ki je najbližja britanska večja posest. To objavo o pošiljanju oja-čanj je izdal avstralski vojni minister in jo je potom brzo-java sporočil avstralskim četam na Malaji, ki se že bojujejo tamkaj na britanski strani. Zlasti aeroplanov odhaja iz Avstralije na Malajo toliko, da se je neki avstralski govornik izrazil, da bo zračna sila tamkaj kmalu enaka japonski. Ta pomoč pa je tudi nadvse potrebna, kajti Britancem gre na Malaji v resnici trda. Njih prrorllft, iTidaina—fc» samo priznava, da se je moral ob zapadni obali nr.praviti pred Japonci nov umik; napredovali so Japonci tudi na osrednjem delu fronte. Kako daleč so že prodrli Japonci, se iz britanskega poročila ne more natančno ugotoviti, marveč se iz njega domneva le, da so kakih 90 milj oddaljeni od trdnjave Singa-por, ki leži na skrajnem jugu polotoka. Ako pa se more nasprotno verjeti tozadevnemu japonskemu poročilu, potem je situacija še znatno bolj kritična. To namreč trdi, da so se japonske čete približale Singa-poru že na samo 25 milj daljave. Neka nemška vest pa k temu dostavlja, da se je zdaj pričela končna bitka za Malajo in za Singapor. Na drugem glavnem bojišču na dalnjem vzhodu, namreč na Filipinih, pa je v ponedeljek vladal dokajšen mir. Japonci očividno iščejo tamkaj nove ranljive točke, kjer bi lahko izvršili sunek, ko so naleteli na VPOKLIC TUJEZEMCEV Zavezniški inozemci bodo podvrženi vojaščini. Tisti tujezemci, ki so državljani kake zavezniške, ali pa tudi kake nevtralne države, bodo v naprej podvrženi vojaški dolžnosti enako kakor ameriški državljani. To objavo je izdal v ponedeljek illinoiški naborni direktor, polkovnik Armstrong. Doslej so bili vsi tujezemci brez prvega papirja klasificiram pod 4-G in izvzeti iz vojaške službe; v naprej bodo ' i* rtiirretf oo- jave le državljani osiščnih držav. Armstrong se je izrazil, da ni nobenega pravega vzroka, zakaj naj bi bili zvezniški tujezemci izvzeti, in sicer samo zato, ker prebivajo v Ameriki. Za tiste, ki bi ne hoteli služiti, pa je zagrozil, da utegnejo izgubiti delo, po vojni pa biti deportirani. -o-- TRDNO UPANJE NA DELA V-SKO SPRAVO New York, N. Y. — Voditelji obeh delavskih organizacij, CIO in federacije, so tako sigurni, da bo prišlo do sprave med obema skupinama, da so se že sporazumeli, kdo bo stal na čelu združenega enotnega vodstva, kakor se je izvedelo v nedeljo .Sporazum med obema organizacijama bo omogočen na apel, ki ga je poslal na federacijo John Lewis, o Čemer je bilo poročano včeraj. BRITANCI ZAPRLI MIN. PREDSEDNIKA BURME London, Anglija. — V ponedeljek je britanska vlada izdala kratko poročilo, da so njene oblasti aretirale min. predsed-ni južnoazijske kolonije Burme, ki mu je ime U Saw, češ, da je sklepal zaroto z Japonci, da jim izroči svojo deželo, katera šteje 14 milijonov prebivalcev. Kakor pravi poročilo, je prišlo do odkritja še ravno pravočasno, da se je preprečil nameravani prevrat v Burmi.— Aretirni U Saw je bil meseca novembra v Londonu, kjer je zahteval za svojov deželo od Britanije samoupravo, a je odpotoval zelo vznevoljen, ko mu je bil apel odbit, ter se je izrazil, da bo povedal ljudem, ko se vrne v Burmo, da nima njih dežela ničesar pričakovati od Britanije. ■-o- SLOVENSKI LETALEC SE SMRTNO PONESREČIL » Chicago, 111. — Zadnji teden je znana slovenska družina Mr. in Mrs. Valentin Kobal, živeča na Clarendon Hills, prejela Frank, star 25 let, eden osme-rih armadnih letalcev, ki so bili ubiti, ko je neki bombnik treščil v San Bernardino pogorje. Bombnik je bil pogrešan od 30. decembra, a razvaline in mrtva trupla so našli šele zadnji četrtek. Ponesrečeni Frank je bil poročnik pri letalskih četah, katerim se je pridružil pred okrog dvema letoma. Drugi sin težko prizadete Kobalove družine, Valentine Jr., je v armadi. * • •• Ukinitev! odnošajev pomeni Vojno, groze naziji Nemci skušajo preprečiti vseameriško edinost. — Južnoameriške dežele pregovarjajo, naj ne sklenejo skupnega pakta. — Poseben pritisk izvajajo na Brazilijo. trdovraten odpor združenih filipinskih čet. TURČIJA POD DVOJNIM DIPLOMATSKIM PRITISKOM VIDI NEVARNOST ZA AMERIKO Newark, N. J. — Bivši nazij-«ki mladinski voditelj Winkler se je v nedeljo izrazil, da pričakuje,da bo Nemčija poslala nad Ameriko aeroplane, kakor hitro bo vreme ugodno. Namen tega pa bo tudi, da bo nekaj nemških letalcev pristalo skrivaj tukaj v svrho sabotaže, pravi. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na' roče! Vesti o domovini Posebno poročilo, ki ga je po radiuw prejel "New York Times", omenja, da jugoslovanski četniki z velikimi uspehi napadajo umikajoče se nmeske čete. — Tudi Slovenci se bore proti nacijem v Srbiji. Rio de Janeiro, Brazilija. — Kot se je izvedelo, izvajajo naziji silen pritisk na južnoameriške dežele, da jih pregovorijo, naj ne pristanejo na vseameri-riško zvezo, s katero bi oba ameriška kontinenta pretrgala uradne stike z državami osi-šča. Na odobritev tega načrta se deluje točasno v tem mestu. N.aziji se poslužujejo vseh mogočih načinov, da preprečijo sporazum na konferenci. Na ni strani apelirajo na ponos južnoameriških republik, omenjajoč jim, da bodo v'slučaju, ako pristanejo na vseameriški pakt, postale le nekake sužnje Rooseveltove, češ, da jih bo imel ta popolnoma pod svojo liontn?W>y na/diugi irtram jim p« izra-žajo naravnost tudi grožnjo. Tako sta pred par dnevi obiskala nemški in italijanski poslanik brazilskega zun. ministra Aranha in mu dejala, ako bo Brazilija pretrgala z osi-ščem diplomatske odnošaje, da bo to pomenilo pravo vojno. Grožnja pa ni imela učinka in je Brazilija še vedno na čelu tistih republik, ki zahtevajo prelom zveze z osiščem. -o- PRIPOROČILO ZA NABAVO PREMOGA Chicago, 111. — Predsednik zveze trgovcev s premogom je izrazil hišnim lastnikom v Chi-cagi opozorilo, naj ne čakajo z naročilom za premog toliko časa, da njih stare zaloge poidejo. Pomanjkanja premoga najbrž ne bo, je dejal, pač pa se lahko zgodi, da zaradi obrambnega programa ne bodo železnice mogle dovolj hitro prevažati kuriva. Zato pravi, da je prioročljivo, naj se posije naročilo za premog že tedaj, ko ga je v hiši še za 20 ali 30 dni, da bo prišlo pra-j vočasno. OTOK POSTAL ŽRTEV VOJNE Bern, Švica. — Tujezemski opazovalci imajo točasno s po-sebr'im zanimanjem obrnjene oči na Turčijo in ni malo ugibanj o tem, kake korake bo napravila njena vlada. Za to državo se namreč vlečejo in trgajo od dveh strani in je zato zanimanje, ki vlada za njo povsem razumljivo. Darctenelska ožina, katero ima Turčija pod kontrolo,je točasno glavni povod, da visi usoda Turčije tal^orekoč na tehtnici. Kakor se trdi, ste Nemčija in Italija odločeni, da pritisnete na njo, naj dovoli osi-ščni mornarici prehod skozi to ožino v Črno morje, češ, da u-vjdite, da Rusiji brez mornarice tamkaj ne boste kos. Njuna želja je seVeda, da zlepa pridobite Turčijo za ta načrt, toda, da .pokaiete, da resno mislite', vpletate med svoje moledovanje tudi prikrite grožnje. Tako je italijanski zun. minister Ciano nedavno v svojem govoru v Budimpešti omenil, da so se predniki Ogrov borili proti Turkom 2a krščanstvo; nekateri vidijo v tem migljaj, da utegnejo biti pozvani zdaj k podobnemu koraku. Na drugi strani pa tudi Anglija ne drži križem rok in ne varčuje z obljubami Turčiji, ako se ta postavi odkrito na njeno stran. Turčija sama pa, stoječ med dvema ognjema, se ni nagnila doslej še niti na to, niti na drugo stran, upajoč, da bo mogla ohraniti prijateljstvo z obema. Vendar se sodi, da se bo mogla ohraniti prijateljstvo no odloČiti. Slika s malega otoka Tarakana, ki leii ob severevshodnem obrežju otoka Borneo, med Azijo m Avstralijo. Na ta otok. ki je bogat na olju, so Japonci nedavno isvršili napad ter pripeljali čete proti njemu na transportnih ladjah. Jugoslovani napadajo umikajoče se nacije Angora, 11. januarja (NYT) — Ob koncu prejšnjega tedna so Jugoslovani izvršili celo vrsto odločnih napadov na nemške vojske proti zimskim bi-dju, ki ščitijo umikanje nemške vosjke proti zimskim bivališčem v Beogradu. Sile redne jugoslovanske vojske generala Draža Mihaj-loviča so zavzele položaje, ki so jih zapustili Nemci in vojska generala Milana Nediča, premijerja "srbske države". Poročila tukajšnjih vojnih in poročevalnih krogov pravijo, da pri tem novem jugoslovanskem delovanju pomagajo oddelki manjših jugoslovanskih letalskih sil. S tajnih le-teW^jiutie diiem ht urodnjcnr delu Srbije so letalci napadli in obstreljevali s strojnicami nemški oddelek severno od Kraljeva. i Napad je bil izvršen brez izgub Poroča se, da so bombe jugoslovanskih letalcev zadele naravnost v nemške tanke in oklopne avtomobile ter s strojnicami obsuli nemška prevozna sredstva ter se vrnili v svoja oporišča ne da bi izgubili eno samo letalo. Dejstvo, da Jugoslovani posedujejo majhno, toda zelo koristno zračno slio, o čemer se je strogo molčalo odkar so jugoslovanski letalci začeli svoje delovanje v mesecu septembra. Poroča se, da jugoslovanske zračne sile, ki jih je poleti pre-stregla nemška in italijanska vojska pri umiku iz Dalmacije, z jugoslovanskimi letaci in mehaniki, obstoje iz nekoliko oddelkov angleških letal, nemških Messerschmidt-ov i n Heinkelov ter lahkih ruskih bombnikov, so meseca avgusta prispeli v Jugoslavijo. Do pred kratkim je jugoslovansko letalstvo vršilo le poizvedovalne polete, ki so omogočili generalu Draži ^Mihajlovi-ču zasledovanje gibanja nemških oddelkov. Jugoslovanska letala so prebarvana in brez znakov. Delujejo samo v slabem vremenu, kadar so sovražna letala na tleh. Kadar niso v zraku so zakrita z vejevjem, grmičjem in drevjem v skritih letališčih v sredi področja generala Mihaj-loviča v Srbiji. Zavezniški letalski strokovnjaki so smatrali jugoslov. letalstvo, preden je bilo z nemškimi napadom popolnoma uničeno, kot najboljše malo moč v EJvropi. Jugoslovanski letalci, izurjeni v Franciji in Angliji so bili enaki najboljšim letal-em R. A. F.-a. Po poročilih jugoslovanskih vojaških strokovnjakov v zamejstvu imajo jugoslovanske letalske sile dovolj skritega goriva za nada- ljevanje ostre borbe do pomladi. Jugoslovani v starih položajih Napredovanje jugoslovanske vojske, ki postaja vse večja, je omogočilo prihod do starih položajev, ki so jih imeli meseca septembra in sile generala Miha jloviča nadzirajo 'sto in sto četvernih milj v srednji, zahodne predele Čačka, Užica, Val jeva, Krupnja in Zvornika ob Drini, zahodno od Šabca ob Savi, Kosovski Mitrovicf in južni okolici pokrajih okrog Kru-ševca, Paračina ter južno od Kragujevca v srednji Srbiji. Nemške oblasti še vedno nadzirajo Niš, zelo važne križišče železniških prog železnice Beograd—Sofija in vojaško V zahctfini [Srbiji in Banat, toda po zadnjih vesteh četniki pomnožujejo svoje silne napade celo v teh poJcrajinah, navzlic vsakodnevnim poročilom o ubijanju jugoslovanskih talcev v Beogradu in Pančevu. -o- Več tisoč Slovencev med četniki Draže Mihajloviča . r. Cleveland, O. — 5. januarja (JCO) — Ameriški list v slovenščini, "Enakopravnost" prinaša v svoji številki z dne 5. januarja sledeče: "Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je med četniki generala Draže Mihajloviča, katerim se divi ves svet, tudi več tisoč Slovencev in glavni pribočnik generala Mihajloviča je neki slovenski kapetan. General Mihajlovič ima o borbenem duhu in morali naših slovenskih bojevnikov ter o njihovem pojmovanju jugoslovanske misli zelo laskavo mnenje. IstočSsno prihajajo tudi poročila o poedinih slučajih le-endarnega heroizma. Naj navedemo nekaj primerov: Ko so se Italijani pripravljali, da zaseže j o največjo jugoslovansko bojno ladjo, sta dva ladijska poročnika — en Srb in en Slovenec — poslala vso posadko na kopno, nato pa podminirala ladjo. Ko je bilo vse priprav-pravljeno, sta prižgala vžigal-ne niti bomb, nato pa se tesno o>bjela ter z ladjo vred zletela v zrak. Drug primer: Ko so prišli trije Paveličevi ustaši k poveljniku neke vojaške Staniče, ki je bil Slovenec, ter zahteval od njega predajo stanice, je naslednji potegnil samokres ter vse tri ubil, nato pa s svojimi vojaki pobegnil v gore. — Ustaši so se maščevali s tem, da so mu ubili ženo in njegovo malo hčerko ..." o — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali Imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zaviili ? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke! KRATKE tEsTl — Ankara, Turčija. — V nekterih turških provincah se je pričelo zadnjo! nedeljo oddajaje kruha na [karte. Za ročne delavce je nakazanih po 24 unč na dan, za pijansko delavstvo po 13 unč, za.] otroke pa po približno sedem line. — Tokio, Japonska. — V nedeljo se je objavilo, da se je v pristanišču Jokohama na Japonskem izkrcalo 1,235 ameriških vojnih ujetnikov, ki so bili pripeljani tja z Wake otoka. To je bila že druga skupina ameriških vojnih ujetnikov, ki je prišla na Japojteko. " ' ' Kali is, Uglfeil. pji a- čilu neki vesti, ki je prispela semkaj, je Stalin pristal na to, da lahko 25,000 Poljakov v vojaških letih odpotuje iz Rusije, da se pridružijo poljskim silam, ki se bojujejo pod britanskim vodstvom v osrednjem zapadu. -o- OSEM MILIJONSKA ARMADA POTREBNA, PRAVI SENATOR Washington, D. C. — Po mnenju, ki ga je izrazil senator Tydings iz Md., bo morala imeti Amerika oborožene sile, katere bodo štele osem milijonov mož, prdno lahko upa na zmago. Ako ne bo kaj vmes nrišlo, pravi senator, moramo biti pripravljeni na vojno najmanj dveh let in najbrž še dosti bolj dolgo, in sicer na vojno, ki bo stala na stotine mi-Ijard dolarjev ter bo gospodarstvo postavila v popolni vojni položaj. Predno bo konec leta, je napovedoval senator, bodo ameriške čete zapletene v boje na vseh šesterfh kontinentih I zemlje. torm I AMER1KANSKI SLOVENEC Amerikanski Prti m najetarejH slovenski . H$t v Ameriki. Lshajs rnk te tana mdelj. pon®-l«ljkoy bi diuvov po peasdMh. EDINOSTFLBUMING CO. Naalov uredništva in oprave: 1849 W. £ermak Rd„ Chicago. ^ Tfkfon: CANAL 5544 Za calo leto Za pol leta _ Za četft leta _ Zrn Chicago, Za cele leto_ Za pol leta Naročnina! 46.00 Za četrt leta _ Posamezna številka 3.00 -T--1.75 Kenailo ta Rtrepo: ___$7.00 -_ 3.50 __2.00 rilka__3c Slovenec The first amd the Oldest Slovene - Newspaper In America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day aftsr holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreas of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year For three months 46.00 3.00 175 Chicago, 'Canada aad Europe: For oae year For half a year _ For three months Single copy —__ 3.50 2.00 3c I>opiei važaaga pomena sa hitro objavo morajo bid poslani na uredništvo mj ian in pol pred dnevom, ko Uide list — Za sadijo Številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. nikjer odpovedal cilju, za katerega deluje kominterna, po-komuniziti svet. Sotrudnikov ima po vseh delih sveta brez števila. Celo v nekaterih krogih tu v Ameriki se je že trdilo, da je v nekaterih unijah vsak drugi komunist. Precej materiala za razmišljanja in razglabljanja je v tem. Svet se naglo spreminja in se bo še hitreje v bodočnosti. Zato kljub temu, da je zdaj prva potreba koncentrirati vse misli in sile na borbo za zmago nad osiščem, je pa vseeno zanimivo pokukati tudi za kulise bodočnosti. Katoliški Slovenci agitirajte vedno in povsod za svoj list "Amer.-Slovenec"! Tistega, ki hoče satan uničiti, najprvo omami. | ^ «r Tisti, ki zapravlja svoj čas, je ubijalec svojih ugodnih razmer. Kakšna bo Evropa? O bodoči Evropi je v tisku in na radio vse polno ugibanj in prerokovanj. Taka bo, taka naj bi bila, pravi ta, pravi drugi. Kakšna bo? Pisatelj Adamič je napisal celo knjigo o tem in pravi, da naj bi šli Amerikanci tja in uredili Evropo. Misel ni slaba, samo dogodilo se to ne bo nikoli. Drugi zopet zida po svoje bodočo Evropo kje v oblakih. Nič slabega, še prav je, da kdo o tem ugiba in se bavi s tem vprašanjem. Nesrečno Evropo se rešuje že tisočletja, a kaj trajnega še nobena doba ni zapustila politično vulkanični Evropi. Ali bo naša doba bolj srečna ? Oh, da bi bila! Ampak ali bo ?! Pa vendar nekaj bo z Evropo in to še prav kmalu. Ta uničevalna vojna ne bo trajala večno. Lahko se vleče še nekaj let, a konec pride in kaj potem? Kakšna uredba pride? To je zanimivo. Odkar so začeli Rusi klestiti Nemce in jim pokazali, da nemško drevo še ni zrastlo do neba in da vsaj Rusi tega ne nameravajo dopustiti, je malo upanja, oziroma prav nič več ga ni, da bi Hitlerjev red vladal bodoči Evropi Kdo pa bo vladal Evropi? Tudi to je zanimivo. Nekateri so mnenja, da nihče. Celo verujejo, da bo to vojno končala nekaka resolucija. Rakšna in v kaki obliki tega ne vedo. Je tudi to mogoče. Sodobna Evropa je duhovno, gospodarsko in politično razbita. Razbil jo je nesrečni Hitler. Na kontinentu je danes resnično vse razdrapano. Sijajno polje za razne politične odrešenike. In mase bi tudi sledile, kdor bi jim več obljubil. Kdo jim more kaj obljubiti in dati? Hitler? Ta še Nemcem ne more več dajati, kako naj daje drugim? Rešitev Evropi pride edino od dveh smeri in to ste vzhod in zapad, bolje zapadna polobla. In tu bi prišli po Adamičevi zamisli Amerikanci na vrsto, da gredo, popravijo Evropi kučo in ji dajo pomoč za zopetno obnovo. Ampak ali bodo, ponovno vprašamo? Zopet drugi so pa trdno prepričani, da prihodnja doba Evrope bo komunistična. Ti utemeljujejo svoja pričakovanja na te-le podstavke: Nazizem in komunizem sta rastla v Evropi, kakor dva razborita petelina. Eden drugemu nista zaupala in eden proti drugemu sta se pripravljala. Nazizem je mislil, da je spretnejši in si je v svoji nemški nadutosti pripisaval prvenstvo. Prvi je zadivjal, drugi mu je prvotno mižurkal iz namena: le pojdi, lazbij svet, ko bo vse v ruševinah, pridem jaz. Prvi je po prvih zmagah postal opit od germanske nadutosti, da je v svojem nadutem navdušenju naredil načrt še svojega soseda komunizem ubiti, ga položiti na mrtvaške pare, potem pa navaliti še na ves ostali svet, po zmagi pa zakikirikati: Jaz Herr Hitler, pa naš petelin sva gospodarja in nihče drugi. Nekdo je pa zdaj že zmešal račune. Herru Hitlerju ne gre po načrtih. Soseda ni pobil, ampak sosed zgleda, da bo njega. Kaj zdaj? To prihodnje poletje znajo biti še hudi boji. Nemška zmaga je že šla in jo ne bo. Današnji sosed na vzhodu pa ni kak slabotnež, kak car, kaka tutka v rokah nemških princezinj, ampak zvit in prefrigan Georgijec Stalin. Ta človek je preveč trpel za svoje prepričanje in njegovi sovo ditelji, da bi se dali podkupiti, ali pa potolažiti s kakimi diplomatičnimi frazami, kakor prejšnji carski državniki. Evropa je razbita, razbil jo je Hitler, a Stalin prihaja. Zdaj vzemite še to le, da v Španiji je veliko komunistov, isto v Franciji in več ali manj tucji po drugih državah. Rdeče zastave se bodo dvigale vse povsod in Stalin bo korakal, ko enkrat pade okostje nemškega militarizma. Po evropskih državah bodo nastali Sovjeti in vsa Evropa bo ena sama Sovjetija. Morda ostanejo kaki otočki tu in tam, kot Anglija, Irska, dosti več pa že ne. Kaj potem? Kje se bo ustavilo? Ali se bo Anglija in z njo zapadna polobla zadovoljila s takim novim nastankom take nove Evrope? Vprašanje, na katerega ni mogoče kaj veljavnega odgovoriti. To vprašanje je zanimiv predmet, o katerem se lahko govori in ugiba, kako bo, vedi Bog. . * y v* # •• «* * * A po tem, kolikor je mogoče poznati Stalina se pa lahko nekaj napove. In sicer, da Stalin se ni še nikdar "BLED" VABI . . . Chicago, UL Huda zima nas je bila obiskala takoj po novem letu. No, pa je sedaj odšla" nekam na-r prej. Da bi jo le nikoli več ne bilo nazaj, vsaj za letos ne. Zopet se je približal pred-pustni čas, v katerem se bodo društva vrstila z veselicami. Vsako društvo bi si rado kaj pridobilo za svojo blagajno. Zato je posebno letos, zelo priporočljivo, da se ljudje v obilnem številu udeležujejo veselic, ker federalni, stroški za ve-selive, se letos izvanredno visoki. Bo res škoda za društva, če bodo prazne dvorane, ker le društva so, ki nudijo podporo vJ 15= boleznih in smrtnih slučajih.' Zato je dolžnost, da jih podpiramo na njihovih prireditvah. Naš ženski klub "Bled" bo tudi priredil običajno predpu-stno veselico in sicer v soboto večer dne 81. januarja na 1836 N. Halsted Street. — Prav vljudno vabimo vse članice "Bleda", kakor tudi sosednja društva ter sploh rojake in rojakinje ; *'da nas posestite v obilnem številu. Za dobro postrežbo bomo že poskrbele. — Srečno in zmagoslavno leto 1942 želi vsem! Članica klub« "Bled" (Oglas). Dogodki I IUii I ■ ■ ^ NACIZEM JE OBSOJEN V SMRT Poroka Cleveland, O. — V soboto 17 januarja sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Anton Krištof, sin Mr. in Mrs Anton Krištof iz East 173rd St. in Miss Frances Potopnik, hčerka Mr. in Mrs. Frank Potopnik iz Carl Ave. — Poročna slavnost se je vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Ca-stitke! lim, posebno Elyjčanom v Min-nesoti! Mrs. Agnes Markovich -o- zadnje vabilo na veliki narodni shod in zabavo Chicago, iii. Tekom zadnjih treh tednov se je mnogo pisalo o velikem narodnem shodu in narodni zabavi, ki se bo ^vršila v nedeljo dne 25. januarja v dvorani sv. Štefana na West Cermak Road in Wolcott Avenue v Chi-cagi. Naj se še enkrat pove. Dvorana bo odprta takoj po 3. uri popoldne. Progam shoda se prične ob 4. uri popoldne. Vstopnina bo 4oc. za shod in zabavo skupaj. Ne 'bodite kasni, da ne ostanete brez sedeža. Udeležba se obeta številna, ker vsakega in vsako zanima poročilo glavnega govornika ministra g. Franca Snoja, ki bo poročal o stari domovini. Vsem udeležencem sporočamo, da naj urede tako, da se bodo tudi po shodu pomudili v veseli slovenski . družbi med nami. Članice Kluba "Ljubljane" bodo za vsakega pripravile "ljubljansko večerjo", to se pravi za vašo večerjo bo poskrbljeno v dvorani. Na razpolago vam bo okusni ljubljanski gulaž, druga gorka jedila, slovenske potice, slovenski krofi, gorita kava, za one, ki pa pri okusnem prigrizku raje zalivajo s pivom in drugim, bo tudi vse stransko preskrbljeno. Za ples bo svirala znana John Betonova godba, ki je svirala na kegljarskem turnirju KSKJ. zadnjo spomlad. Še druge zanimivosti bodo. Slovenske žene in dekleta, ki bi se še rade priglasile za nastop v narodnih nošah naj se priglasijo Mrs. Helen Kušar, 1936 S. Kenilwcrth Ave,. Berwyn, 111. Telefon: Berwyn 5126. Ona ima v oskrbi zbor za narodne noše in radi tega se je priglasiti njej. Govorniški program in nastopi raznih umetnikov bo prvovrsten. Vse še enkrat iskreno vabi k najobilnejši udeležbi. Klub "Ljubljana" o Širite amer. slovenca* New York. — "Nazism ne more ostati pri življenju v Nem čiji. Kako in kedaj se bo zrušil, ne morem povedati, ker nisem prerok. Toda, prepričan sem, da bo prešel, kakor preidejo ogabne nočne sanje in nemško ljudstvo se bo sramovalo te obžalovanje vredne nevednosti in nestrpnosti temnega veka." Tako je zapisal bivši nemški častnik, kateri je pretrpel nepo-pisljivo mučeništvo cela štiri leta, ker ni hotel izdati svojih tovarišev Katoliškega mladinskega gibanja v Nemčiji, katerega je bil vodja, in ker je odločno odklanjal podpirati hitler^em v uacijski vladi. Članek ki nosi naslov: "Hitler me je mučil zato. k=- sem kristjan," katerega je napisal Ernst Winkler, je bil priotčcn v februarski izdaji "American magazin", ki zelo razširjen reden časopis in izhaja v New iforku. E. Winkler piše: "Jaz verjamem, da najmočnejša opozicija lasproti nacijem je v Nemčiji vera in odločnost milijonov kristjanov. Kotaiunistična podtalna organizacija je bila zlomljena isti dan, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Rusijo. Zidom ne preostaja drugega, kakor nadaljevati usmiljenja vredno borbo, da se obdrže pri življenju. "Preganjanje kristjanov, ki se nadaljuje odkar so naziji prevzeli oblast, je še vedno moč. na katero je treba misliti. Duli pro-.testantstva je simboliziran v pastorju Niemollerju, bivšemu poveljniku podmornice, kateri je bil leta zaprt, toda še noče kloniti svoje glave pred svastiko. "V mejah Nemčije same živi približno 22,000,000 katoličanov, ki so vznemirjeni zaradi nacij-skega paganskega programa. Navdahnjeni in združeni po mu-čeništvu svojega duhovništva in lajištva, ne bodo nemški katoličani nikdar pozabili, nikoli ne bodo v svojih srcih sklenili miru z nacizmom. "Sami nemški kristjani, v območju nemške države, ne bodo nikoli izvojevali zmage. Toda, ko pride pomoč od zunaj, ti možje in žene, fantje in dekleta — katoliki in protestanti — bodo presenetili svet s svojim pogumom, s katerim se bodo borili za svojo vero v Nemčiji." E. Winkler je bil eden izmed 2000 nemških častnikov, ki so odstopili od svoje službe, ko je nacizem prišel do oblasti. Bil je Širite amer. slovenca* vodja Katoliškega mladinskega gibanja, ki je štelo 400.000 članov. Organizacijo je nacizem proglasil za protipostavno in Winklerja so zaprli, ker ni hotel nacijem izročiti imenika čianov. Nobene uradne obtožbe niso dvignili proti njemu in nikdar ni bil pred sodiščem, tako pripoveduje, toda štiri leta in tri mesece je bil izpostavljen številnim nečloveškim mučenjem. Zobe so mu izbili, šiban je bil zopet in zopet, dokler ni omedlel, križe so mu rezali v hrbet, ko je privezan ležal na mizi. Štirikrat je bil z nožem ranjen v trebuh. Člani gestapa so ga klicali "črna svinja", to je bil njihov kiic za katoličane. "Danes sem prepričan, piše, da so poveljniki in straže tega taborišča posebej izbrani, potem, ko so bili dobro preizkušeni glede svoje nepravilnosti, grozo-vitosti in sadizma. Noben normalen človek, naj bo naci ali ne, ne more biti zmožen tako neizrekljive grozovitosti, ki se dogajajo vsaki dan v koncentracij skih taboriščih, v katerih, so^ta-ko imenovani "izdajalci", katere "poučujejo" Fuererjevo pot življenja." Dalje še piše, da je videl katoličane in Žide — jetnike — ki so bili oboji enako ustreljeni. V koncentracijskem taborišču na Bavarskem v mestu Pachau, kjer je preživel več mesecev, je bil on in trije frančiškanski bratje, ki so bili njegovi jetniški tovariši, prisiljeni očistiti mori Ino celico. Kljub vsemu kar je prestal je bil, komaj je bil izpuščen, takoj združen z drugo katoliško organizacijo. Kmalu mu je bilo povedano, da so gestapovci zopet za njim. Tedaj se je rešil iz Nemčije s tem, da se je prepla-zil preko močno podrrinirane meje v državo Lichtenstein. Tam ga je sestala njegova žena, kjer sta preživela mesece, dokler nista, izogibajoč se nacijsklh a-gentov, prišla v Švico in nato v Španijo, odkoder sta končno prišla na parnik, ki ju je pripeljal v Združene A-žave, kjer sedaj živi. Tukaj si je prisvojil ime Ernst Winkler in sicer takoj ko je prišel v to deželo. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio aro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. Šport So. Chicago, 111. — V soboto 7. in nedeljo 8. februarja se vrši v tukajšnjem Calumet parku deveta letna velika tekma "Basket-Ball" športne igre, katero prirejajo člani društev K. S. K. Jednote. Tekme se udeležijo domači igralci društev št. 44. in št. 80 KSKJ. Na tekmo pridejo basket-ball igralci iz Chicago, Jolieta, Waukegana in menda tudi iz Milwaukee, Wis. Bo izredno zanimivo za stare in mlade. — Oba dneva zvečer po tkemah se vrši v farni dvorani sv. Jurija zabava. ~ t V bolnišnico Cleveland, Ohio. — V Huron Road bolnišnico je lila pred kratkim odpeljana Mrs. Helen Tivadar iz Marcella Road. Bila je operirana in je operacijo srečno prestala ter se ji zdravje obrača na bolje. Smrt rojakinje Cannonsburgh, Pa. — Tukaj je dne 7. januarja umrla rojakinja Marija Verček, po domače Salomonova mati, ki je dosegla častitljivo starost 82 let. Doma je bila iz vasi Kamnica, fara Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem. — R. K. Smrt kosi Valsenburg, Colo. — Tukaj je dne 7. januarja umrl rojak John Malevič, v starosti 70 let. Podlegel je pljučnici. Doma je bil v vasi Vidošič pri Metliki v Beli Krajini, odkoder je pred dolgo leti prišel v Ameriko, Zapušča brata. » _ T Se en grob Duluth, Minn. — V Aurori je pred nedavnim umrl rojak John Kmet, v starosti 50 let. Doma je bil od Krškega Dolenjskem. —-—o- na prijazen človek Wa leski princ je nekoč obiskal obrat londonskih "Times". Pri tem je prišel tudi v dvorano,^kjer so bili zaposleni delavci, ki so bili p0 političnem prepričanju komunisti. Čeprav so princu svetovali, naj se ogne temu prostoru, je ravnal drugače. Ogledal si je dvora-no in se pri tem zaplel v razgovor z delavci. Posebno dolgo se je zadržal v pomenku z nekim vojnim invalidom, ki je bil od razgovora tako raz-vnet, da je na koncu, ko je prestolonaslednik odšel, vzkliknil ves vzhičen: "Nu. to pa je res prijazen človek'. Kdo bi si mislil kaj takega!" AS TH£ SAVAGE clutched fdr his LES tommy leap-SO ASIDE. fyi Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko je divjak stegnil svojo roko. Ja Tommyja zagrabi za nogo. jc egom rešil. 7'oda krvoločni divjak je bil ur-nejši. kaj pišejo z obale tihe-GA MORJA S an Francisco, Calif. Cenjeno uredništvo in čitate-1 Ji lista Amer. Slovenec. Z začetku mojega prvega dopisa v tem letu naj vam voščim vsem srečno leto 1942! — Ne bom na dolgo in široko opisovala našo lepo deželo Kalifornijo, niti kakšne so sedanje razmere, ker je rojak Ignac Arko dovolj natanko popisal v svojem dopisu, ki je bil nedavno priob-čen v Amer. Slovencu, in tako, kakor je on napisal, je resnično. — Tukaj v našem mestu San Francisco, je še dobro živahno, kljub temu, da smo imeli zatemnitev, samo ob večerih moramo biti po večini doma. Po ulicah je malo ljudi. Vsak so mora postave držati, kakor nam je rečeno. Moje mnenje v tem dopisu je bolj to, da se spomnim tretje obletnice smrti prejšnjega našega častitega g. župnika Rev. Francis Turka, ki so nas zapu-'stili 11. februarja leta 1939 za vedno in se preselili v boljši kralj. Nagla smrt jih je ugrabila, da se še n.so mogli posloviti od svojih ljubečih fara-nov. Nikdar jih ne bom pozabila. Še dva dni pred smrtjo sva govorila drug z drugim v St. Mary's bolnišnici. Takrat so obiskali še druge bolnike. Preprosto so živeli za Bo-ga in vedno pripravljeni na smrt. Želela bi, da se jih še kdo spominja v molitvah. — Počivajte v božjem miru med svojimi rojaki Slo venci in Dalmatinci! Spomin na vas ne bo nikdar pozabljen! Sedaj naj k mojemu dopisu pa še pristavim, da sem bila lepo obdarovana za božične praznike. Iz Minnesote sem prejela 7 dolarjev, za kar se iskreno zahvalim mojim dobrotnikom! Vsega skupaj, od New Yorka ^t do Kanade sem prejela celih' 68 božičnih voščil, kar je poserostih mest za hčere častnikov, ki so pa-li zanj v vojskah. Največji francoski pesnik Racinc je na prošnjo Maintenonke zložil nalašč za zavod dve krasni drami "Kstero" in "Atalijo" — morda najboljši od vseh svojih. Med temi gojenkami je gospa Maintenon prebila vsako prosto uro, a ne omejena in godrnjava hinavka, kakršno hoče hoče pokazati povest, ampak resnično krepostna in vrlo izobražena vodnica, ki je bistro poznala človeška srca ter jih u-mekf vodili kot le kdo. Ko je Ludvik 1. septembra 1715. umrl, se je Maintenonka za iyedno preselila v ljubljeni zavod. Tedaj je pisala prijateljici: "Videla sem, kako ie kralj junaško umrl. Zdaj sem zapustila svet, ki ga nisem ljubila nikoli." Molitev, berilo, zlasti pa poučevanje gojenk in šivanje za ubožce ji je bilo delo do lahke smrti leta 1719. "Gospa Maintenonka", pravi o njej Sain-Simon, "spada v malo število tistih, k1" njih spomin lehko smelo prepustimo strogi zgodovini, kajti jamči jim pohvalo." Poleg Maintenonske stoji v tej povesti druga zgodovinska žena — carica Katarina. Rodila se je katoliškim kmečkim staršem na Poljskem in ji je bilo ime Marta Skavronska. Po mnogih žalostnih in burnih zgodbah je prišla h knezu Menčikovu, pri komer jo je spoznal car Peter ter se strastno vnel za njo. Imela je tačas 22 let. Morala se je popravoslaviti ter je dobila ime Jekaterina Aleksejevna. Petra je lepota, duševna živahnost in značaj mlade žene tako osvojil, da se je ni več mogel ločiti. Carjeva poroka z njo je ostala od kraja tajna, a kesneje jo je priznal z vsemi posledicami ter vsaj v tem pokazal več demokratične doslednosti kot Ludvik. Rodila je Petru tri hčere. Morala je iti povsod z njim: na vojne pohode kakor na evropsko potovanje. Nihče se ni umel kakor ona primnejavati dobri in slabi njegovi'volji in se navduševati za preobra-ževanvne načrte; trpela je, če jo je tepel, a ni se prevzela, kadar ji je bil dober. Toda zvestobe Peter ni držal Katarini, niti ona ne Petin. Njenega razmerja do razuzdanega Francoza Monsa omenja naša povest. Tako kaže dvor carja Petra in družinsko življenje njegovo mnogo bolj mračno sliko kot pa življenje na sočasnem Ludvi-kovem dvora.O Ludviku samem pravi zgodovinar: "V občevanju je bil vjuden; nikoli mu ni pala žaljiva zabavi j ica ali nesnažna beseda z usten." Kako vse drugače je bilo na Petru in na dvoru njegovem, kjer se je pogosto šopirila skrajna siro-vost in je Peter sam rad prednjačil z njo. Zaključimo pogled v družinsko življenje Petrovo z besedami Fr. Terseglava: "Peter je bil sam brezveren, strašen pijanec, razuzdan in nečloveško krut; ima na vesti lastno ženož sestro in sinaž ki so se kajpada tudi nasproti njemu skrajno sovražno veli in od tedaj iz carskega doma naredili gnezdišče ostudnih spletek, dočim so ga očetje spremenili v kotiŠče blodni-štva." (Mladika IV, 346.) (Konec prih.) •iiiii,iiiiH«Hiiini,i»imiii|l|i,|iimiii,l ,«iiftiiiii|t..,(111 ti i in, h,|iiniiti| iiiiJ'',,niiiiiii!>!1«iitiiiHi»MU!ij,itii»«niiiimiiii«'Miii,,,,iiii'>iiiii|,,iii "SAMOSTANSKI LOVEC" je ime zanimivemu romanu, ki začne v par dneh v "Amerikanskem Slovencu". Citaj-te ga od začetka, da vam ne bo pozneje žal. Opozorite na ta roman tudi svoje znance in prijatelje in naogvorite jih, da se naroče na list tudi oni, da bodo deležni tega zanimivega romana. ■!!|MtliiHlWl'llllll||l»'H'illil|ttM'!inHMIII>MllMiWHltf»'ll'«»^imH?lt: ODDS AND ENDS If our reporters don't fail us, we hope to give you some news on Denver bowling, pinochle and other happenings in the Fraternal Voice next week. Have you any news to report? The old and new Supreme Officers will meet in Denver this week end for the Annual Meeting which will launch a program of activities for the immediate future and for their four-year term of office. We wish them the best of luck in their deliberations and all of us should pledge our undivided slipport and cooperation for one of the most successful periods of our history. - The least we can do is attend meetings and otherwise become active in the work of our respective lodges. Striving to enroll all eligible and worthy men, women and children—whole families—into the WSA is the job of every individual member. The need for fraternity was never greater than at present. The Blatnik-Rupar combination, with the assistance of several loyal Pueblans, clicked again last year with the result that Western Stai Lodge No. 16 of Pueblo, Colo., took the "Championship Trophy" into possession. Previously they captured it in 1938. Congratulations! Our hats ofT too, to Mr. George Miscannon who organized three new lodges in Pennsylvania. We predict that the Trophy will go back East And we congratulate all the lodges that finished in the prize money for the 1941 Crusade. Nice work, all! F. V. next week will tell the whole story. We are proud to note many of our members enrolled in the U. S. Armed Forces. No new names were reported this week, so the list remains the same. We ask all those who know of our WSA members in U. S. Service to hurry their names and addresses to the Supreme Office. There is a general call for enlistments in the Coast Guard, Navy, Army and Air Force. We who cannot get into thes& branches of service can do a lot at home through Civil Defense, Red Cross and in many other ways. Volunteer to do something for Our Country. Buy U. S. Defense Stamps and Bonds. "Business is good," say Mike Po-povich, Mgr., and John Slavec, Assistant Mgr., of the Slovenian Gardens, 4464 Washington. The Tavern at the Slovenian Home in Denver is now operated by the Slovenian Home, Inc. When you are by, drop in for a bit of refreshing refreshments. — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! Listen to * PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK JIUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of tfae Dial) J. M. Trunk i DOBRI NAVADI 1. HITRO DVIGNITE— slušalo, kadar vas telefon zvoni. To pomaga preprečiti. de ne 'izgubite klicev od ljudi ki ne marajo čakati. 2. POČASI OBESITE— kadar kličete. Samo ie en trenotek in mogoče bo prišel odgovor ter vem prihranil neprilike, da bi t morali ponovno klicati. • Malenkostne stvari? Morda — toda, ako se držite teh dveh navad, boste dosti pripomogli k uspešnosti svoje lastne telefonske postrežbe in postrežbe v splošnem. In to je^ažno danes — ko ljudje na teritoriju Illinois Bell napravijo okrog 16,-▼eč telefonskih klicev vsak (Dogodek iz 1. 1917 v Belja-' ku. Italijane so potisnili nazaj, da so jim šklepetali zobje in se je srdil nad Nemci sam sig-iior Mussolini in pretil Nemcem s pestjo. V Beljak se vrne iz sončne Italije nemški vojak. Ob strani mu visi pisker, ki je moral prej viseti v kaki italijanski kuhinji. Radovednež debelo pogleda na pisker in vpraša nemškega vojaka, čemu nosi s seboj to piskreno robo in čemu je to "rekviri-ral", kakor so tedaj še govorili, tam v sončni Italiji. "Man kann es brauchen — lahko se za kaj porabi", se je glasil odgovor nemškega vojaka, oziroma tatu, in pisker je binglal ob strani in vojak ž njim^vred stopal po ulici. Dobesedno in resničen dogodek. Leigh White, amerikanski poročevalec, pripoveduje, kako je bilo doli v Grčiji, ko so prišli tja Nemci in za njimi še zmagoviti (?) Italijani. Vse, kar ni bilo pribito, je šlo, ne le kaki piskri . . Obrekuješ, nečednež, saj so vse pošteno plačali, kar so "vzeli", in to je O. K. Seve, seve . . . plačali so, 7. denarjem so plačali, uradnim denarjem, z markami so plačali, in ena marka je bila 50, potem šele tudi 60 grških drahem. Ali ni vse v redu? Slučaj in dogodek. Bil je tam Amerikanec, ki je imel več trukov. Tedaj se Amerikancu ni moglo vzeti, kar je bilo njegovega, ker pa je Amerikanec mesec kakor lani ob tem času. "Hitro dvigniti" in Počasi obesiti" ste dobri telefonski navadi ob vsakem času. Napravite vaš telefon bolj koristen za vas; in ravno zdaj stvarno pomagate k vzdrževanju neoviranih telefonskih zvez za naše prvo delo — dobiti vojno. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY Služite svoji deželi zdaj — Kupite obrambne bonde in znamke. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak RdM Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po d offeror*. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. TeL ▼ urada CANAL 49S5 — na stanovanju CANAL 6027 S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, Če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA ŠE DANES! NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje, Pratika stane samo: 30 centov i kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IS^BBBBPS^ Neki nemški krogi, ki so bili prej, kako t>i jih sploh ne bilo, ko je sledila zamaga zmagi, prihajajo nekako sramožljivo na dan z raznimi izjavami in prihajajo na dan tako, da bi Hitlera prav nič ne zabolelo, Dozdaj pa Herr Hitler tudi take skromne pojave konfiscira in uničuje, kakor se je pojavilo, ko so bavarski škofje podali neko skromno in ponižno izjavo, da tako ne bo šlo naprej, ako gre tako, kakor gre zdaj. Ce prihaja nekaj izjav na dan, well, Nemci niso na glavo padli, ako kdo za vsak slučaj malo zavaruje hrbet, ne bo utegnilo škodovati, ker "gwis-tes weiss man nichts — kako bo, nihče ne ve", kakor pravijo Xemci sami. Značilno je, da kadar gre "po načrti", ni takih skromnih glasov, kadar pa gre enako pa nekem "načrtu" •nazaj, pa prihajajo taki glasovi, in če bi začelo iti prav po nobenem načrtu nazaj, bo takih izjav kar mrgolelo, in če bi potem prišel končni obračun, bodo vsi Nemci nedolžni kakor novorojena deteta. Tudi pri polomu 1. 1918 je bilo tako, nedolžnih vse polno, krivih pa nikjer. * * ♦ M negi mislijo, da je prišlo tisto "hajhitleriranje" šele, ?«o je Hitler nastopil. Seve je prišlo, ker bez Hitlera bi ne bilo tistega "Heil Hitler". Duh pa ni prišel šele s Hitlerem, dobro vedel, kako bo prišlo, je ponudil Nemcem svoje truke za nakup. Dva miljona pet sto tisoč mark. Nemec, nemški oficir pač, je-zadovoljen s ceno. "Lc malo * počakati morate", pravi Amerikancu. kake pol ure, ker nimam toliko na razpolago". Tudi Amerikancu je Vrav. Počaka. V pol uri so prinesli vso ogromno vsoto. Doli v kleti so imeli Nemci ročen stroj, kjer so marke li, in pošteno (?) so plačali n natisnjenim papirjem. Amerikanec se je le namuznil, ker je dobro vedel, kako se — plačuje. Kako mislite, naj se tako ravnanje in postopanje uravna? To je le en slučaj, pa jih je na miljone, in dosti bo smrtnih slučajev, stradanja niti omeniti ni treba, ker 'so prav vse vzeli In — plačali. -1. duh je bil že davno prej med Nemci, ker se je pričel nekako 1. 1870 po zmagi nad Francozi. Le do pravega izraza ta duh ni mogel priti. Bolj izrazit je postal 1. 1914, in se stopnjeval enako z zmagami, pa je dobil udarec^ ko je prišel poraz. Par let je utihnil, tlel pa je naprej, kakor tli ogenj pod pepelom. Hitler je razpihnil ogenj, da je "hajlanje" postalo že prav noro in zaslepilo ves nemški narod, tudi drugače do-bromisleče kroge. Ta duh se