Naročnina mesečno 25 Din. /.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 90 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja veafc dan sjntraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.69(1 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 B Zaton naše kulture Požar parlamenta v Berlinu, v katerem se je odigralo skoraj štirideset let nemške zgodo-vinu v duhu demokracije, je z grozotnimi plameni razsvetlil temo barbarstva, ki z začetkom dvajsetega stoletja po Kristu vedno gosteje lega na takozvani omikani svet. Vseeno je, ali so vrgli ognjeno bakljo v zbornico narodnih poslancev komunisti ali pa narodni socialisti z namenom, da svoje smrtne sovražnike obdolžijo pred svetom enega najgrših zločinov v zgodovini nove dobe. Zakaj čustvo, iz katerega je poteklo to dejanje, je eno in isto, naj so ga zagrešili ti ali oni: skrajno sovraštvo, maščevanje do konca, želja barbarov, da bi svojo oblast osnovali na razvalinah vsega, kar je bilo do sedaj, na pogorišču državljanskih svoboščin, mirnega napredka in krščanske hu-manitete. Tako komuuizem kakor fašizem se že ves čas po vojni z vsemi silami, vrednimi boljše stvari, prizadevata, kako bi uničila to huinani-teto, ki jo je Evropa iznova in zopet iznova skušala zgraditi in ki jo je v dramatični borbi s svojimi nižjimi nagoni v velikih delih in pridobitvah ter občudovanja vrednih zasnovah duha tudi v resnici zgradila na temeljih svobode omikane osebnosti in bratske vzajemnosti vseh kulturnih ljudi, naj so te ali one krvi, tega ali onega stanu, tega ali onega poštenega prepričanja. Na mesto te kulture v duhu krščanske etike ljubezni in demokratične enakopravnosti hočejo sedaj fanatiki internaciona-lizma na eni in fanatiki nacionalizma na drugi strani prinesti svetu posili izveličanje s sredstvi najbolj divjega terorja, z razpustitvijo vseh razruševalnih instinktov, zato da bi se jutri svobodni ljudje znašli pod vladavino par tiranov, tla robujejo njihovim blodnim načrtom bodisi pod izveskom proletarske brezsta-novske mravljinčne družbe ali pa kot čreda, ki slepo sledi takozvanim .herrenmenschom' na-cije, ki so boljše in čistejše krvi od drugih. Naj imamo opraviti z napol norimi geniji ali pa s sirovimi in puhlimi avanturisti, povsod gre za eno in isto: za nov fantastični ,red\ za bolne utopije, ki naj se uresničijo za ceno individualne svobode posameznika, ki je moralno odgovoren svojemu boljšemu jazu in svojemu sočloveku kot božji podobi pa vesoljnemu moralnemu zakonu. Namesto tega se nam danes ukazuje na eni strani malikovanje nekega kolektiva brez Boga, brez religije, brez huma-nitete in blagih čustev, katera more imeti le človek, ki svoje ideale išče nad materijo, nad gospodarskim proizvajanjem, nad roboto v službi pet- in desetletk — na drugi nam pa propove-dujejo izveličanje v državi, v kateri naj bi se častil bog- plemena, rasne borbe in krvavega triumfa, ki ga doživlja »mož, ko zasadi svoj nož v srce sovražnika«, kakor to slavi Spen-gler, prvi filozof nemškega narodnega socializmu. In tako srno po tolikih stoletjih, ko smo se z največjim idealizmom in ogromnimi žrtvami borili za humanizem, za prosveto, za napredek, za svobodo posameznika in narodov, za liberalizem in demokracijo — ki prav pojmovanj in uresničevani, vsi koreninijo v istem krščanskem etosu — stopili v dobo, ko hočejo kolovodje na levi in na desni strani prinesti človeštvu »srečo« po tiraniji, pridobljeni z naj-brezobzirnejšim terorjem, naj ga vršijo čisto znoreli posamezniki ali pa naj je dobro in premišljeno organiziran bodisi po manjšinah, ki hočejo za vsako ceno zavladati, ali po vladajočih strankah, ki hočejo svoje nasprotnike enostavno izbrisati s površja. Ta splošni, v širino in globino segajoči pojav naših dni, ni ni-kaka »prehodna bolezen«, kakor domnevajo optimisti nnprednjaštva, to je začetek zatona vse naše kulture, je pravi povratek v barbarstvo, saj vidimo, da narodi z večstoletno kulturo po besedah nekega slovečega pisatelja naših dni molijo danes pred oltarji poganstva, na katerih se dvigajo maliki krvi, sovraštva in nasilja, kakor njihovi pradedje v'šumali. Na tem fatalnem razvoju je seveda več ali menj vsak član evropskega kulturnega občestvu sokriv. Dopustili simo, da je postala »velika« in »mala« politika čisto nemoralna, da se je območje politike popolnoma ločilo od etike, da ni več smoter političnega delovanja splošni blagor, realizacija najvišjega Dobra, ampak čast, oblast in denar. Takozvano kulturno človeštvo je pozabilo, da ni vreden imena politika, kdor nima pred očmi nravstveno utemeljenih ciljev in kdor jih ne zasleduje le z nravstveno opravičenimi sredstvi. Politični ideali Platona, Aristotela, Washingtona, Gladstona in Wind-horsta izginjajo in le še v Franciji in anglosaksonskih deželah je ostala neokrnjena in ne-zameglena od brutalnih teorij, ki zagrinjajo v airak ostalo Evropo, ideja demokracije, ki po-jna kot edino opravičeno metodo v političnem življenju države in naroda ,fair play\ pošteno igro. Kakor pravljica se nam, ki doživljamo Ifitlerja, zdi, če na primer beremo v »Journal officiel« — službenem listu francoske vlade, zakon o dopolnitvi in povečanju osebnih pravic, ki sta ga sprejela francoska poslanska zbornica in parlament 10. februarja tega leta — v času, ko drugod po Evropi politično življenje in borba postaja čedalje sirovejša, ko se vsak dan menj spoštujejo naravne pravice človeka, ko sc brez vsakih morulnih škruplov skušajo z barbarskim nasiljem uresničevati utopistični ali docela nemoralni zamisli kakor sta fašizem, boliževiška tiranija iu ultrunucio- Razprava pred Državnim sodiščem za zaščito državet Državni tožilec in zagovorniki imajo besedo Belgrad, 2. marca. 1. Za današnjo razpravo proti bivšemu narodnemu poslancu Brodarju in tovarišem je vladalo še večje zanimanje, kakor do sedaj, ker je bilo znano, da bo govoril državni tožilec dr. Djadrov. Malo preodal takoj besedo državnemu tožilcu, ki je med drugim izvajal sledeče: Govor državnega tožilca »Če človek samo površno preleti obtožnico, dobi vtis, da se tu govori o čisto nedolžnih demonstracijah. Če pa se dodobra (loglobicno v študij materiala, pridemo do zaključka, tla so tukaj na delu tajne podzemne sile, ki so šle za tem, da se razdeja in zruši vera \ trajno politično stanje in celo v obstoj države. To namero je vsekakor razkril mescc maj 1932, ko so bile po vsej Sloveniji napovedane proslave 60-letnice g. dr. Korošca. Tudi te proslave so se morale izrabiti v tc namene. O tecn nas prepriča že prva proslava dr. Koroščeve 60-letnice. ki je bila 8. maja v Ljubljani in kjer so padali razni nedovoljeni vzkliki. Baš radi teh vzklikov in pretepov na ulici med varnostnimi organi in udeleženci te proslave, je oblast v interesu reda in miru prepovedala nadaljnje proslave. In kaj se je potem dogodilo? Vstali so posamezni ljudje, ki so dejali, da se te proslave kljub prepovedi od strani državnih oblasti morajo vršiti. Tu je padlo geslo: »Ne -si ozirati na morebitno strušenje orožnikov, odločnost je na mestu!« To se jasno čita iz zapisnikov Inznrista Godine. Vsi dogodki se vrše po službi božji. Vse so vrši v smislu gornjega gesla v duhu podzemske organizacije Na teh sestankih se zbira veliko število ljudi od vseh strani, prihajajo kolesarji, ki imajo kolesa okrašena s slovenskimi zastavicami, večina udeležencev pa nosi zelene kravate. Na teh sestankih pride vedno do ostrih izgredov proti varnostnim organom, padajo vzkliki »Živio republika! Živio samostojna Slovenija!« in podobno. To so neizpodbitna dejstva. Vseh teh sestankov so se udeležili poleg mladine, žensk in deklet tudi starejši vplivni možje, bivši politiki, ki so se pred varnostnimi organi držali pasivno. Obtožnica jasno priča, da je šlo tu za pokret, ki je zajel celo Slovenijo. Gotovo se bo marsikomu zdelo čudno, da je prišlo od 75 obtožencev samo 12 na zatožno klop pred Državnim sodiščem za zaščito države. To so ljudje, o katerih so priče jasno in odločno izpovedale, da so bili nekaki »vodje in organizatorji teh izgredov«. Državni tožilec kaže tukaj na Vombergerja, na ta »živi letak« ki je trosil po vsej Gorenjski najalarmantnejše vesti, s katerimi je pri ljudeh rušil vero in zaupanje v državo. Značilno je. da je pri teh dogodkih letelo nn orožništvo kamenje in polena. Po izjavi brezštevilnih prič, je kamenje pndalo, kakor dež. To izpoveduje celo orožniški narednik Sotler. ki že 9 let služi v tistem kraju ter popolnoma objektivna priča podiporočnik Rakič in dalje narodni poslanec dr. Stanko Rape. Prišlo je tudi do streljanja. Zakaj so orožniki streljali, je povedal Umnik. je povedal Brodar in še priče. Prvo poleno je padlo iz Umnikovega dvorišča proti podporočniku Rakiču. Brodar m Umnik Kdo nosi odgovornost za vse to? Za vse to sta odgovorna cdino-Ie Brodar Janez in Umnik Anton To sta dva hujskača, ki sta nahtijskala ljudsko množico proti orožništvu. To je jasno izpovedala priča Gašperlin Kata in Sušnik Martin, za njima pa tudi mnogoštevilne priče, ki so izpovedale, da sta se kretala Brodar in Umnik med ljudstvom ter z besedami in kretnjami hujskala narod na nasilje. A kako se obtožena Brodar in Umnik branita? Tu imamo dve fotografiji ene in iste slike. Prva fotografija so naši obtoženci v Šenčurju. druga pa tu pred sodiščem. Brodar in Umnik imata velik vpliv v ljudstvu. Kritičnega dne pride Brodar iz svoje vasi Hrastje v vas Šenčur, ki je vendar Umnikovu domena. In vendar dovoli Umnik Brodarju, da Vodi on maso naroda, dasi je Umnik gospodar položaja. Brodar in Umnik pa pravita tu pred sodiščem. da sta maso mirila, da so priče proti njima organizirane, da govorijo iz tega namena, »da nas uničijo«. Nam je vseeno, kako se branita. Tu sede na zatožni klopi obtoženci in vsi, kakor eden zanikajo svojo krivdo Razen tega je Brodar obtožen, dti je v Hrast ji žalil vladarja in isto v Šenčurja, Umnik Anton pa. da je vzpodbujal in hujskal množico na odpor. Vse te obtožbe temelje na iz-povedbah prič, ki so: Rekar Janez. Volk Luka, potem Prešeren. Jeraj in Oblak Stanko. Poleg tega imamo tudi še dejstvo. Obtoženec Brodar je bil tudi v hiši Aleša Stareta in tam propagiral za preureditev državne oblike. Rekel je: »Preje smo zahtevali avtonomijo, sedaj pil zahtevamo več, sedaj zahtevamo federacijo, popolnoma samostojno Slovenijo.« To so potrdile priče Aleš Stare, Tičar in Jože Dermastja. Bro- nalističtie zablode — plemenitost, vest, poštenje, uvaževanje nasprotne misli in demokra-tizcni pa se mečejo med staro šaro. Naj bi Previdnost obvarovala tega padea v brezpravje in nečlovečnost nn v mrnk novega barbarizma vsaj slovanske narode! dar zanika to in tudi, da bi dobil nalog, nuj razbije Bnrletov shod v Hrastju. To je čisto logično, da ne bo Brodar tu pred sodiščem obsodil svojega bivšega šefa. Kakšna osebnost je Janez Strcin Poleg Brodarja sedi nn zatožni klopi še bivši narodni poslanec, to je Janez Štrcin. Tudi on, kakor Brodar in Umnik, pravi, da je vse neresnica in vse zanika. Toda tu moramo vedeti, kakšna osebnost je Štrcin. Ne samo to, da je on rekel |>o izjavah prič: »Fantje, nli ne bo nič,« ne, po izjavah mnogih prič je Štrcin maso razburjal že s svojim pogledom se ie ozrl na učitelja Mraka in njegovo ženo. Množica jc to takoj razumela in pričela je vpiti, da je po izjavah mnogih prič izgledalo kot kakšna revolucija. Tu imamo izjave prič iii če samo navedeni izjavo verodostojne priče industrijalca širen, ki je rekel, da je štrcin izgledal, kakor poveljnik nad svojo četo. nam zadostuje, tla vidimo, kako vlogo je igral pri vseh teh dogodkih Štrcin. To i>otriuje tudi priča Lavrič Miroslav, ki je izjavila, du je bil Štrcin najhujši med njimi. Razen tega je Štrcin še obtožen prestopka iz čl. 129. ker ni hotel poslušati orožnikov, ko so dali ukaz za razhod. Četrti, ki sedi na zatožni klopi, je Jernej Vomberger An sicer nn politik, ali se bavi s politiko. Vidimo ga, da igra važno vlogo. Mnogo sliši, a mnogo tudi dodaja in ima velik vpliv na množico. Razne vesti pa tudi pretirava. Res je, da je bil Vomberger Sokol in občinski odbornik. Toda ta stvar je čisto enostavna. Ker ima tako velik vpliv na ljudstvo, so ljudije takoj uvideli potrebo, da ga morajo na vsak način pridobiti Ln v ta namen je nastopil obtoženi akademik Ilija Alojz. Ta longa manus župnika Škrbca je oni, ki ga je pridobil zase in za svojo agitacijo. Njega Ln Vambergerja vidimo v gostilni, kako se tiho pogovarjata. Ilija mu pripoveduie o preureditvi države in od tega časa — eto vam Vombergerjeve spremembe. Od tedaj ga vidimo na vseh shodih. Vidimo ga tudi na shodu 8. maija v Unio-nu v Ljubljani. Od tega trenutka samo agitira in agitira. Pa boste rekli, da Vombergerja najfcoij obtožuje priča Žnidar Franc. Ali ja.z taikaj izjavljam, da že od vsega početka nisem veroval tej priči, ker je bilo znano, da je v sovraštvu z Vombergerjem. Lahko reče Vomberger, da je Žnidar njegov sovražnik, toda vse ostale priče niso. Tu imamo pričo Dolinarja, gostilničarja Janeza Kerna, Ivana Mi-klavčiča, Franca Stera in še druge, ki niso njegovi nasprotniki. Ali vsi izpovedujejo enako obremenjujoč obtoženega Vombergerja. Kos in Grilc Tu imamo na zatožni klopi radi šenčurskih dogodkov Kosa in Grilca, ki sta vzklikala »Živio samostojna Slovenija!« in druge nedovoljene vzklike. Orožnik Sotler je točno izpovedal in ugotovil krivdo enega in drugega. Ni merodajno to, ali sta imela Kos in Grilc slovensko zastavo. Bilo je tam morje slovenskih zastav in priča Sotler je tudi izjavila, da jo je imel. Tri"e temperamentu ob!ofenc< Pred seboj imamo na zatožni klopi tudii Josipa Lobodo. To je največji razgrajač. Fant je temperamenten. Kot taikega ste ga imeli priliko videti tudi v tej sodni dvorani. Da je vodil in vzpodbujal maiso in da je tudi sam vzklikal inkriminirane besede, to vemo. Nadaljnja dva obtoženca, enako temperamentna, kakor Loboda, sta Tomaž Ogrin in Peter Cerar. Če sta že tu tako temperamentno odgovarjala, kako ie bilo gospodje sodniki šele taim v sprevodu! Oba sta polna krvi in mladostna zanešenija.ka, lahko si jih predstavljamo, kako sta vpila v prvih vrstah in se drla ter se upirala orožnikom. Celo na sodišču je prizna! Cerar, da se je uipr! žamdarju, ali tu on zanika vse. In ti ljudje, ki so najbolj kričali in hujsikali maso, pridejo z isto besedo pred vas, sodni stol, in pravijo: »Ni resnica!« Spominjam se, da je orožnik Šeruga izpovedal obremenilno za Cerarja. Predpostavljam, da živi ta priča v neprijateljstvu z obtoženim Cerariem, ker sta si bila rivala pri dekletu. Ali tu so druge priče in te vse obremenilno i®povediuiejio zanj. Ilija Alojzij In tu Imamo naslednjega obtoženca, akademika llijo Alojza. Obtožujemo ga za Prim-akovo in Cerklje. Ali sodišče ni niti vedelo za to, da je nagovarjal in pregovoril Vombergenja za njegove izjave in pripovedovanje. Vomberger sam je pri drugem zasliševanju, ne da bi ga kdo vprašal. izpovedal, da je bi! Ilija tisti, od katerega ima le vesti. Obremenjujemo ga za to, da je vzklikal na poti iz Primskovega v Kranj: »Živio samostojna Slovenija!« Tu ne more biti nobenega dvoma, da bi to4a ne bil vzklikal. Prida Vadmial da ie natanč- no opisal tudi tukaj pred sodnim stolom, kakšen je bil taikrat, ko je to vzklikal. Župnik Skrbeč Odkrito pa moram povedati, da je med vsema obtoženci najinteligentnejši in najbolj zvit župnik Škrbec. Vedeti tudi morate, da je župnik Škrbec urednik kranjskega »Zvona« in da on združuje vse mreže v svoji rolki. Njega ste videli tu nastopati vedno s tistim običaijnim smehljaiem na licu, kako je odgovarjal vedno z istim ironičnim smehljajem. Ko sem ga vprašal, ali ve, kakšna je razlika med avtonomijo in federacijo, mi je odgovoril z istim ironičnim nasmeškom, češ, pa to je vprašanje za rigoroz. Ali Škrbec kot star politik je moral vedeti za to razliko. Njegov zagovor pa je samo to: »Jaz 1 sem disident SLS!« Toda gospodje sodniki! 0 tem nimam nobenega dokaza, aH v zadnjih dogodkih ! vidimo nasprotno, kako se ie isti obtoženi Škrbec pojavil kot duh na vseh zborih in da je dirigiral I na vseh shodih. Tu pa se hoče pokazati kot miri-j telja množice in kot rešitelja situacije v Šenčurju. Pa tudi obtožnica sama ga ne obtožuje radi raz-j bitja shoda na Primskovem, ampak dolži ga samo radi vzklikov: »Živio republika, živio samostojna Slovenija!« Za to imamo tudi pričo poslanca Mrav-ljeta, ki se ni plašil niti v tej sodni dvorana odkrito povedati o svoji bivši politični barvi. Mravlje ni povedal tega samo tukaj, ampak tudi v Ljubljani in pred preiskovalnim sodnikom dr. Gradnikom. On nam je predočil točno situacijo in povedal, da je škrbec vpil: »Živio samostojna Slovenija, Živio republika!« prav s tistim nasmeškom na licih, kakor ste ga videli odgovarjati tukaj. Mnogi svedoki niso sicer tega čuli, ali jaz se strinjam z zdirugimi, ki to trdijo. Priči Merkalju ie rekel poslanec Mravlje še istega popoldneva, da je škrbec zavpil inkriminirane besede. Da niiso čuli tega drugi ljudje, je razumeti radi tega, ker je takrat množica vpila in kričala. Zadnji obtoženec Kot zadnji sedi na zatožni klopi obtoženec Gregorin, ki je pred preiskovalnim sodnikom čisto odkritosrčno priznal, da je župnik Komljanec imel pri Sv. Trojici protidržavni shod in pod vplivom izvajanj župnika Komljanca je zavpil inkriminirane besede. Sedaj pa je to, kakor vsi ostali obtoženci, i zanikal. Iz vsega tega mislim, da ni nobenega dvoma, j da je podana za vse obtožence kazensko-pravna odgovornost. Ob koncu bi sedaj postavil nekaj vprašanj). Zelene kravate Zelene kravate! Mnogo se |e tu o teh kravatah razpravljalo. Ali reči moram, da so te kravate večje važnosti, kakor se je do sedaj mislilo. Vprašanje zelenih kravat se je rešilo 5. maja v Grobtjah na sestanku, ki mu je predsedoval bivši poslanec Štrcin v prisotnosti misijonarja Godine. Tu se je sklepalo in razpravljalo o proslavah 60 letnice dr. Korošca in se je določil znak zelena kravata. Dohodki od prodaje teh kravat bi šli za proslavo dr. Korošca. Pa tudi priča Sotler je izjavila, da so U kravate bile čisto demonstrativnega značaja. Ob-j tožnica jih ni inkriminirala. Grozilna pisma prsčcrm Drugo vprašanje pa je, kaj je z vzikliki, ki so padali v Hrastju, v Šenčurju in Kaplji vasi. Brodar jih do sedaj najenergičneje odbija. Ali trditi, da ta vzklik nii padel, na to ne morem pristati. Sa: je vendar izpovedala priča Janez Rekar o dogodkih v Hrastju: Potek dogodkov in vzkliikc v Šenčurju nam je točno izpovedala priča Gašperlin. Da bi bili ti vzkliki samo kaka provokacija, ie čisto izključeno. Mislim, da vsi obtoženci obžalujejo te vzklike, kajti prepričan sem, da so se takrat, ko so padli ti vzkliki, obrnile kosti v grobovih onih tisočev, ki so prelili kri za osvoboienie te naše države. Da bi pa obtoženci zmanjševali verodostojnost prič, so jih tožili pred rednim sodiš Jem. Tako so bili obsojeni: Janez Rekar, Miha Molj, Prešeren in Ivan Srebot. Toda gospodje sodniki, vi sami ste bili priča, ko je stopil pred vas Rekar Janez in tu pred vami jasno izpovedal to, kar ot>remenmi|e Janeza Brodarja. Čeprav dobiva grozilna pisma, v katerih mu napovedujejo smrt, se vendar ni bal in je Brodarju v obraz povedal, da je izustil omenjene vzklike. Za Prešerna pravijo, da je pretepač, da se je večkrat pretepaval in pil. Vi sami ste videli, da je le tako temperamenten. Za Mravlieta ste videli, kaka ofenziva se je godila proti njemu. Stavila so se mu vprašanja, ki sploh ne spadajo semkaj. Vse je šlo samo za to, da se zmanjša njegova verodostojnost. Tudi za Dol pravi obtoženec Loboda, da je obremenilna priča Reich gluh in slep in pa, da je star. Jobova potrpezVivost orožnikov Enkrat pa moram še reči tudi nekaj o organih favne varnosti in to baš radi tega, ker je tu padla beseda obtoženca Štrcina, da so orožniki nastopili brutalno. Jaz pa trdim nasprotno. Ko so se pri vseh teh demonstracijah pojavili orožniki, jih je množica sprejela z vzkliki: »Fej žandarji!« Oni pa so pokazali izredno potrpežljivost in se da primerjati samo s potrpežljivostjo Joba v svetem pismu. Pri vseh teh demonstracijah je bil lahko ra-niien samo eden. Jaz pravim: To potrpežljivost moram občudovati. Ali kaj bi bilo, če bi bili orožniki streljali v množico, ko so bili naipadeni? Kdo bi nosil odgovornost za vse te žrtve, ki bi padle? Vsa ta odgovornost za vse t« žrtve bo oadla na Brodarja in Umnika. Siian -S. »SlJUVtiNM*, ait« marca 1UJHL Stev. 52. Omenim .4« sJačai žapniha Barleta Vsak m) Cfjor naMop je Sel ra te«, da »e liodatvo umiri. IntM i« veliko shodov v Šenčurju, Hrastju, Preddvom, samo v Podbrezjii je moral shod odpovedati. Župnik Barle odhaia iz Šenčurja in Usti Škrbec, ki je odšel iz Primakovega kot zmagova-lec, hoče biti zmagovalec tudi v Šenčurju. To se vidi iz raz {tovora med Skrbccm m Barletom. Škrbec mu nudi svcuj avto: »Če hočeš, te za/petjem s tem Zabre-lovini avtomobilom iz Šenčurja«, to se pravi na cesto, skozi katero je vedel Škrbec, da bodo šli kolesarji. To se pravi, da bi ga izpostavil nevarnosti, da ga masa napade in lahko ubije. Ko pa ja Barle proti temu protestiral, se mu je^ ponudil okrajni glavar Ogrin, da ga pelje s svojim vozom do Kranija. V tem je stopil Škrbec na dvorišče k Zabretu in šele potem mu je ponudil avto za Kranj. Vsi ti dogodki so imeli protrdržavni, protire- žimski, pa tudi protidinastični značaj. Nastane vpraša/nje, ali eo napravili obtoženci zločin po členu t. ia 3. zakona o zaščiti države. Vsi ti vzkliki in dogodki rušijo temelje današnie državne ureditve, Iti je osnovana na državnem in narodnem edinotvu in zakonih, kakoc je ustava, kako«- je zakon o razdelitvi in ureditvi driave na devet benovin, in kakor je zakon o društvih ia i-.borovaniih. Storjeno jc bilo pozitivno zločinstvo. Gospodje sodnilci, če naj omenim n« tem mestu punktacije, motam reči sauvo to, da so, kakor pravi latinski pregovor: »Finis coromat opus«. Predsednik senata prekine tu državnega tožil-o« ter izjavlja, da to ne spada k stvari. Nato preide državni tožilec zopet aa Barietov slučaj. »Barle je moral trpeti strašoe muke. O njem so se širile vesti, da hoče Slovence prodati Srbom, da hoče blaženo Devico Marijo zapeljati v pravoslavje. Zapretili so mu celo od neke strani, da bo moral pustiti radi svojega poslanskega mandata svojo župnijo. Hotel sem prečitati pisma, ki jasno govore, kako sc je Škrbec izražal o sedanjem režimu.« Predsednik: »Pustite lo!« Državni tožilec: »Ko bi se moglo to povedati, potem bi.. .« Tu mu pade v besedo zagovornik Prodanovič z vzklikom: »Šta bi rekli onda, ako ne bi mogli govoriti?« Maj se strogo kaznujejo Državni tožilec nadaljuje: »Gospodje sodniki! jMislim, da ni treznega človeka in treznega državljana, ki ne bi tega obsodil. Namesto, da bi ti Ijudije krepili državno narodno zavest, so bdi najhuiši provokaterji za plemensko in regionalno borbo ter so hoteli ljudske množice še bolj podžgali. Gospodje sodniki! Mislim, da sem svojo obtožnico natančno raziložil. Mislim, da sem utemejlil svoje navedbe ter jih podprl z zakonskimi določbami. Radi tega predlagam, da se vsi krivci v smislu zakonskih določil strogo kaznujejo in sicer po stopnji njihove kazenske odgovornosti.« Dr. Adlešič hrumi Br®d$Mr$a Takoj za državnim tožilccm j« dobfl besedo dr. Adlešič, zagovornik obloženega Janeza Brodarja. G. dr. Adlešič je v svojem govoru tavaj al sledeče: Kaj ie tajna organizacija Gospod državni tožilec je napravil v *vo>;i obtožbi poskus, naslikati v Sloveniii neko organizacijo, usmerjeno proti državi in proti dinastiji. Pri teci je nanizal posamezne dogodke iz raznih krajev, toda le dogodike brez nujne ideje, brez notranje zveze. Govoril je o nekem skupnem načrtu, ki ga pa ni mogel niti dokazovati, niti pojasniti. Kri-ininalistika pač pozna nekatere organizacije z določenimi cilji, ki so znane pod imeni »kamora«, »mafija«, »vendeta«, »Habererbund« itd., toda vse t« organizacije ima.o neko skupnost, neko povezanost. Vsega tega državni tožilec v našem slučaju ni mogel dokazati. Obtožba ima za predmet razne pojave iz kranjskega in kamniškega »kraja, ki nimajo notranje zveze, niti skupne ideje. V kranjskem okraju so bile demonstracije proti shodu poslanca Barleta, v kamniškem okraju pa so bile proslave 60 letnice slovenskega voditelja dr. Korošca. Tedaj jc ideja pojavov v obeh okrajih popolr>oma različna. Za sredstvo organizacije tega gibanja navaja zastopnik obtožbe zelene kravate. Pa najsi bo stvar taka ali drugačna, zelene kravate se ne morejo označili kot znak tajne subverzivne organizacije, kakršne jih hoče naslikati g. zastopnik obtožbe. Kajti organizacije, katerih zakoin ne do-voljuje, morajo imeti že po svojem bistvu le tajne znake, po katerih sc morejo spoznavati le člani te organizacije med seboj. Nikdar pa se laki znaki ne nosijo javno. Zato je trditev, češ, da so zelene kravate znak kake subverzivne organizacije, naravnost absurdna. Obtožba hoče dalje naslikati, kakor da jc bila ena izmed idej te organizacije simpatija z inozemstvom, ki se jc kazala z vzkliki. Tako insinuacijo mora zavrniti vsak zaveden Slovcnec z največjo ogorčenostjo kot najtežjo žalitev slovenskega naroda. Tako je občutil ta očitek tudi moj bran'e-nec g. Brodar, ki je dosledno in z največjo odločnostjo tiral pred sodišče vsakega, kdorkoli mu je očital lake vzklike in simpatije, ali pa tuj denar v njegovi hiši. Ko sem predlagal v dokaz te spise od okrajnega sodišča v Kranju, je pripomnil g. predsednik, da ne more poklicati cele sodne registra-ture. Baš množica teh spisov pa dokazuje, kako je psihoza teh očitkov zapeljala mnogo ljudi do žalitev, kako je Brodar dosledno vse žaljivcc tiral pred sodišče, kako so jih morali pred sodiščem preklicati, ker nihče ni mogel Br&darju prav ničesar v tem pogledu dokazati. Zato moram tudi kot branilec Brodarja vse podobne očitke obtožbe najodločneje zavrniti tako v imenu Brodarja kakor v imenu slovenskega naroda. Kakšen je političen z^očhsee Obtožba hoče dalje pokazati obtožence kot politične zločince in vsa tlela obtožbe označiti kol politične zločine. Zato smo pričakovali od g. zastopnika obtožbe, da bo navedel v obtožnici nekaj karakterističnih znakov političnega zločina. Vendar pogrešamo v tem pogledu vsakih podatkov obtožbe. Kriminalist dr. VCulfen je podal karakteristiko političnega zločinca kot človeka, ki je popolnoma prežet svoje ideje. Ta ideja ga prevzame popolnoma v svojo oblast, je silnejša ko družina, ko posest, tako da skoraj zabriše pri njem čut do družine, čut do posesti. Političen zločinec je im-pulzivnega značaja, skrajno nervozen in preobčutljiv za pravičnost. Kakor poznamo ljudi, ki brezobzirno zasledujejo svojo zamišljeno privatno pravo, tako zasleduje politični zločinec svojo politično idejo. Za klasičen primer se navaja komponist Richard Wagner, ki jc v kraljevi službi delil letake vojakom, naj ne streljajo v demonstrante, ki je vse svoje delovanje kot komponist podredil svoji politični ideji. Političnega zločinca označuje tedaj velika, pretirana in pogubonosna logika. Naši obtoženci pa niso pokazali niti ene take poteze, da bi jih bilo mogoče označiti za politične zločince. Tako Brodar kot Umnik in drugi so popolnoma mirnega, urejenega in uravnovešenega značaja, možje mladih let, pa že očetje številne družine, šest do devet otrok, katerih vrsta gotovo ni zaključena. Brodar je v svojem zagovoru spontano in ponovno poudarjal svojo skrb io ljubezen do svojega lepega in vzornega posestva, kar dokazuje, da visi na svojem posestvu z vsem svojim »rcem kakor tudi na svoji družini. Pokazal se je tudi kot skrbnega organizatorja kmetskih zadrug. Tedaj je pokazal tudi altruistič-no noto do svojih sovaščanov, katerim je hotel po zadružni poti pomagati do napredka. Za politiko se je tedaj brigal le vzporedno kot dober državljan. Politika gotovo ni bila tista sila, ki bi ga bila popolnoma zajela. Nikaka politična ideja ni izpodrinila drugih uravnovešenih čuvstev in je tedaj krivično imenovati ga političnega zagrizenca, šc bolj krivično pa političnega zločinca. Pravica svobodnega državljana Poudarjalo »e je v teku razprave, čemu je šel rrrtem na Barletov »bod v Hrastje, čemu j« šel r enčur, zakaj je protestiral pri okrajnem načelniku radi neupravičenega streljanj« orožnikov, čemu je šel drugi dan po shodu v Kranj k majorju Pavlovi- .________1: J - ^___lil___ a_x___:. ■ cu na razuMvuu i«u uukvmma, ? »miiifi m cmuk- mSkih strelov. Na to vprašanje naj bo v kratkem podan odgovor nekega Švicarja, ki je kot preprost državljan šel na univerzo poslušat predavanje znanega profesorja. Ko eo ga vprašali, čemu prihaja na predavanje, je na to vprašanje odgovoril: »Jaz sera državljan svobodne Švice in plačujem vse državne davke ter pomagam vzdrževati vse državne uradnike in državne ustanove. Zato imam pravico, da tudi kontroliram državne uradnike in urade, kako vršijo svoje dolžnosti.« Ko je Brodar videl, da so padli orožniški streli, in ko je čutil, da so ti streli prenagljeni, jc kot svoboden državljan upravičeno vprašal okrajnega načelnika za povod, Da je skrajni na-č.elnik smatral to vprašanje za utemeljeno, sledi tudi iz njegovega odgovora, da on ni dn! ukaza za streljanje, pač pa da jc ukazal, da se mora streljanje ustaviti. Ko je Brodar zvedel pri majorju Pnvloviču v Kranju kakšne predpise imajo orožniki, je odgovoril, da bo v bodoče dal ukaz, da se kaj takega nc bo več zgodilo. kakor je to izpovedni poročnik Rakič. Brodar se je s tem svojim nastopom pokazal samo kol dober in zaveden državljan, kateremu je z« red in mir. ni na v celem svojem nastorm pokaznl niti najmanjše poteze političnega zločina. Vprnsoifc rensblift^ns^o Prehajam nn posamezne očitke obtožbe, v prvi vrsti na vzklike prodinnstične in protidr-žavne vsebine, katere jc po trditvi obtožbe napravil 16. maja 1952 v Hrastju in 22. maja 1952 v Šenčurju. Ako je res pri raznih prilikah napravil take vzklike, potem hi ti ponovni vzkliki kazali njegovo razpoloženje, mišljenje in čuv-stvovanje. Zato moramo ugotoviti, nli so taki vzkliki v skladu njegovim subjektivnim nazira-njem in čustvovanjem. Ker je pa Brodar zra-stel v mišljenju in čustvovanju bivše Slovenske ljudske stranke in tudi slovenskega nurodn. je treba pri presoji njegovega subjektivnegn značaja pregledati tudi mišljenje in tozadevni po-j.v poblične in narodne skupine, kateri je Brodar pripadal. Slovenski narod jc živel vso dobo svojega političnega prebujenja in življenja v monarhiji. Vse slovenske politične stranke ©o imele v .svojih programih izraženo monarhistič-no idejo Za časa svetovne vojne, ko je bilu žc na obzorju naša sedanja država, jc voditelj Slovenske ljudske stranke postavil program in ga zapustil kot svoj politični testament 1. 191". Od beljaka do Soluna ena država in en vladar ter mno;o, mnogo svobode. Brodar sam pa je zastopal za svojo osebo vedno monarh i stično stališče in je tudi tukaj pri razpravi odločno izjavil, da je bil monarhist. To stališča je zastopal ludi v svojih člankih v »Domoljubu", najbolj razširjenem slovenskem časopisu. Leta 1925. ko se je pojavila pri volitvah Samostojna republikanska stranka in je v Brodarje-vem okraju kandidiral kandidat na tej republikanski listi, baš sedanji župan Bohinc, je poslal Brodar svoje vaščane na njegov volivni shod, da preprečijo agitacijo za republiko. V slovenskih hišah ima vsaka slovenska družina svoj oltar ček, v katerem je razpelo in okoli njega svete podobe. Pred oltarčkom se zbira slovenska družina vsak dan k molitvi, ki poveže vse člane v skupno pobožnost. Med drugimi slikami ima Brodar v svoji hiši od začetka naše države pa do dane« sliko kralja. Ali si je mogoče misliti, da bi Brodar pri takem izražanju svojega čuvstva do vladarja bal zmožen delati take vzklike, kakor mu jih očita obtožnica, odnosno, da dolžijo nasprotne priče, o katerih se pač ne more trditi, da bi imele svoje domove okrašene s tako sliko, kakor je okrašen Brodar j ev dom? Pa tudi dogodki sami, ki so se odigrali v Hraslju in Šenčurju, kažejo, da sploh ni mogoče in je ludi popolnoma neverjetno, da bi bil Brodar napravil inkriminirane vzklike. V Hrastju je stal Brodar tedaj na Staretovem dvorišču v druži)i svojih tovarišev Kadivca, Zupanca, Šterna in drugih. Nekaj metrov od njega na nasprotnem dvorišču je stal Rekar v družbi Pravsta in drugih somišljenikov. Obe skupini sta ločila orožnika. Na Pravstov vzklik: Živio Sera!j, naj bi bil odgovoril Brodar po trditvi Rekarja z nedovoljenimi vzkliki. Popolnoma naravno je, da bi bil moral tedaj Brodarjeve vzklike v prvi vrsti slišati Pravst, ker naj bi bile le besede Brodarjev odgovor na Pravstov vzklik. Toda Pravst pod prisego izpoveduje, da je izključeno, da bi bil Brodar kaj takega vzkliknil. So pa tudi okolnosti, ki dokazujejo, da Rekar ni mogel dobro slišati takih vzklikov. Kajti tedoj je Kilo i po izpovedi vseh navzočih prič zvonenje v cerkvi, j ki stoji prav blizu dvorišča, zvonenje s prav vsemi • zvonovi. Bilo je veliko vpitje množice, ki je vzklikala: Živio Korošec!, Dol Barle! Kako jc mogoč«, da bi bil Rekar pri vsem tem dobro slišal in razločil Biodarjeve besede? Dva orožnika sta stala tedaj med Brodarjem ia Rekarjem. Ali je verjetno, da bi bil Brodar kot razumen mož v pričo orožnikov kaj takega zaklical? Ako bi bil pa to storil, ali je mogoče, da ne bi bili orožniki kaj takega slišali, ki' morajo imeti posebno oster duh za tak« nezakonite vzklike? fakoj zatem fe eden od Brodarjeve skupine zaklical nasproti besedico: »Bsc!«, pa so jo otož-m oouoaešA oosvariii Onega vdriHta pa naj bi ne bili slišali? Ali je sploh kaka notranja vez pri teh očitanih vzklikih Brodarja? In to pri njegovem opisanem mišljeiaju in fiuvstvo-vanju? Po trditvi obtožbe jt Brodar vzklikal tudi v Šenčurju 22. maja 1932 proti vladarju in državi ter za republiko, ia to celo po dvakrat po trditvi prič Prešerna pred Prešernovo hišo, pred shodom, in po trditvi priče Volka po shodu. Prešeren navaja, da je stal tedaj od Brodarja oddaljen kakih 20 metrov, Volk pa navaja, da kakih 10 metrov. Okoli Brodarja je bila po izpovedbah prič tedaj velika množica, ln la množica jc tedaj huronsko vpila, kakor je izpovedal poročnik Rakič, ia klicala: Zivio KorotJecl in Dol Barle! Pela je pesmi in ▼ bližnji cerkvi so vsi zvonovi zvonili. Prešeren ni Brodarja nikoli prej videl niti poznal in tudi pri razpravi ai mogel povedati, po £«n naj bi bil Brodarja spoznal. Glede Umnika pravi, da so ga tistega vcčeTa aretirali, in da je pri tem ljudska množica ploskala in pela. In vendar Umnik tega dneva ni bil aretiran. Ali ni to zadosten dokaz, da se je Prešeren motil tako glede Umnika kakor tudi glede Brodarja, ker tedaj obeh sploh ni poznal. Volk pa pravi pri prvem zaslišamju, da je Brodarja poznal že prej osebno, pri drugem zaslišanju pa, da ga ni poznal osebno, marveč da ga je le videl na shodu. Kako se strinjajo te izpovedi s pričevanjem poročnika Rakiča in narednika Sotlerja ter vseh drugih orožnikov, ki so tedaj »tali pred Grajzerjevo hišo in opazovali Brodarja, ter so vsi soglasno povedali, da je bil Brodar tedaj čisto miren in ni ničesar vzklikal. Ali je verjetno, da bi bil Brodar pri tej priliki v navzočnosti in neposredni bližini tolikega števila orožnikov — bilo jih je skupaj tedsi 19 — delal take vzklike? Priče ia psihologija množice V teku razprave je bilo postavljeno Brodarja vprašanje, zakaj ga te priče obremenjujejo, ali so si te očitke izmislili in zakaj. Brodar tega ni mogel odgovoriti, ker mu je to nepojmljivo. Jaz si pa to lahko razlagam iz zakonov psihologije mase. Vse omenjene priče so bile del množice, iste množice, ki se je zbirala okoli Barleta in je bila razpoložena proti Brodarju in njegovi skupini, in to celo sovražno razpoložena, kakor so te priče same priznale tukaj na glavni raziTavi. Množica pa je brez kritike in sodbe, podvržena le močnim čuvsrtvovanjem. Kakor stoji posameznik popolnoma pod vplivom hipnotizerja, tako stoji množica pod kolektivno hipnozo. Kriminali-stika navaja nešteto takih slučajev, kako daleč gre psihoza mase. NaVajam brzojav o zmagi Francozov v Parizu leta 1870, ki so ga mciogi čitali po svojih izjavah na trgu borze, dasi takega brzojavn sploh ni bilo. Navajam poskuse Chautempea na univerzi v Vyoningu, ki ga je napravil na svojem predavanju glede vonja, ki naj bi ga razširjala destilirana voda. Tako sc varajo vsi človeški čuti pod vplivom kolektivne psihoze. Pa tudi slučaj gosp. podporočnika Rakiča nam kaže isto. Dočim Irdijo priče, da je dobij poleno v hrbet in kamen v prša, preden so orožniki streljali, pravi poročnik sam, da ni dobil ne enega ne drugega. Zato pravi Le Bon upravičeno, da so kolektivna opa-j zovanja najbolj zgrešena. Enostavna pomola ene-; ga opazovalca vpliva na druge, zaradi česar dokazuje neštevilno slučajev, kako je treba pričevanje mase sprejeti z največjim nezaupanjem. Upoštevati je treba, da nihče od domačih uglednih oseb ne moTe Brodarju očitati kakih vzklikov. Osebe, ki ga dobro poznajo že od prej, eo povsem zanesljive. Samo trije tujci, ki Brodarja nikoli prej niso poznali, naj bi bili lake vzklike od njega slišali. Da je la očitek in izpovedba prič samo posledica psihoze, mi dokazuje tudi dejstvo, kako pozno so prišli ti očitki. Brodar je bil aretiran že 23. maja in je sedel v zaporu že dva meseca. Predlog državnega tožilca za preganjanje Brodarja od 27. julija 1932 šc ne vsebuje tega očitka Brodarju, da Iii bil tako vzklikal, dasi je bilo zaslišanih že nad sto prič. Šele mtaogo pozneje je prišel ta očitek na dan, ko se je o tem mnogo govorilo in ko so bile priče zaslišane sem in tja in jih je bilo na ctotine. Ako so te priče Brodarja slišale tako vzklikati že 15. ozir. 22. maja 1932, zakaj niso Brodarja takoj naznanile, čc ne ta dan, zakaj ne vsaj v naslednjih dneh? Prijavo radi kolesa je Prešeren inapravil takoj isti dan, ničesar pa ni omeni! o tem težkem očitku proii Brodarju. Šele 19. novembra 1932 je bil izdan od ministrstva ukaz za preganjanje Brodarja. I o dejstvo samo dokazuje, da je v predstavah teh prič nastal la očitek mnogo pozneje po 16. ozir. 22. maju 1932 in ni ničesar drugega kot plc-d kolektivne halu diacije, posledica največjega političnega sovraštva do Brodarja, Analizirati se je moglo pričevanje onih, ki so j bili dopuščeni k zaslišanju. Nudilo se je pa sodišču še veliko dokazov o moralni kvaliteti obremenilnih prič. Na drugi strani tudi o izjavah dejan-• skih prič, ki so bile v dotičnem trenutku v nepo-; siedni bližini Brodarja, ki bi lahko izključile z vso gotovostjo, da bi bil Brodar izrekel navedene : vzklike. Žal je sodišče vse te dokaze zavrnilo. To si morem razlagati le na ta način, da ne morem i pripisovati obremenilnim pričam verodostojnosti. Ako se pa v svojem mnenju motim, prosim vno-: vič, da se privedejo vsi dokazi glede moTatae kva-j litete in neverodostojnosti vseh teh obremenilnih ■ prič, ker sem prepričan, da po izvedbah teh do-j kazov sodišče absolutno ne bo moglo verjeti tem pričam, niti obsoditi Brodarja na podlagi njihovih izpovedb. Poudarjam, da sem dobil za časa svo-i jega bivanja v Belgradu mnogo dopisov prič, ki so ; hile tedaj z Brodarjem v družbi in ki vse izklju- ! čttjejo, da bi bil on izrekel take vzklike. j Ozad-e švnčurskih dogodkov Drugi de! obtožbe očita Brodarju, da je vodil demonstracije v Šenčurju dne 22. maja 1932 in na-govamjal ljudske množice k nasilju proti oblastem, tako da je moralo oroižmištvo rabiti orožje. Da moram pravilno odgovoriti na to obtožbo, moram analizirati dogodke, kakor so se odigrali v trenutku, ko jc orožništvo rabilo orožje. -Po izpovedi prič je bilo tedaj v Šenčurju 2000 do 3000 oseb. Taka množica sama na sebi vzbudi v ljudeh zavest moči in sile, kajti število samo množico opijani ter njeno zavest okrepi in uveljavi. Razum pri množici odpove in jo prevzame čuvistvo, ki oibvlada vse. Množica pa reagira le na zunanje draži ia je kaltor Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta ši. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročale mserate io dobite razne inlonnaciie. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne tn od 2 do 6 popoldne Tektonska itev. 3030. SALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZHBDNO U GOD« HI OBMAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARN« FBJU K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULI0A 0 U. NADSTROPJE žoga izpostavljena vplivom različnih dojanov. Zato je tudi silno sprejemljiva pod vtisom teh dojtnov. V zavesti »voje moči ne trpi nJkakega ugovora. Čuvistvo, ki jc prevzemalo maso zadevnih demonstrantov, je bilo usmerjeno proti Barietu in s« odražalo z vzklikom: Dol z Barletom! Proč z izdaiav-cem! Opravičeno vprašam gospoda zastopnika državne obtožbe, kako je to mogoče, da je katoliško slovensko ljudstvo, ki je vedno spoštovalo svoje duhovnike, kar naenkrat tako kričalo proti slovenskemu duhovniku? Res je to navidez nerazumljivo. Razumljivo pa je, če se uvažuje sledeče: Svečenik je glasnik ljubezni in sprave med narodom. Barle je bil sicer svečenik. Postal je v tem okraju poslanec z vplivom od zunaj. Tak vpliv, ki je bil izvajan ravno v tem okraju ob priliki zadnjih volitev, ni bil doslej poo svojem značaju najbolj pretirava, ki jc najbolj divja, ker je bolj slaba, in ščuva moške ter jih priganja k napadom. Baš ženske so bile tudi tiste, ki so po pričevanju navzočih najbolj vpile in so tudi metale kamenje in polm-. Edini moment, Id je povzročil lako ostro razpoloženje te mase, jo bilo dejstvo, da je Gašperlinov hlapec, ki ga označujejo za velikega pretepača, odbijal ljudi ter določal, kdo sme na shod in kdo ne. Ugledni meščani in kmetje so se po nalogu orožnikov morali pokoriti temu povelju Gašperlinovega hlapca. Ali ni to moralo povzročiti skrajne žalitve zbrane množice v njenem ponosu in v njeni zavesti enakopravnosti Vseh? Še bolij jc množico razburilo, ko je videla, da je Okom ranjen Začela so leteti z vseh strani polena na orožnike in tudi kamenje. To pa je imelo za posledico, da so orožniki uporabili orožje. To so bila dejslva, ki so izključno po zakonu razvoja te mase privedla do oro-žmiSkih strelov. Brodar in Umnik pa sta ves ta čas stala mirno ob vogalu Umnikove hiše in sta bila čisto mirna, kakor trdila glavni priči, podporočnik Rakič in narednik Sotler. Zato sta tudi povsem nedolžna na teli dogodkih, ki so privedli do strelov orožnikov. Obtožba se pokaže tedaj sama od sebe kot neutemeljena, O priči dr. Rapetu Edina priča, ki pove nekaj obremenilnega v tem pogledu proti Brodarju, je dr. Raipe. Ta je prvotno povedal, da je videl Brodarja takoj v začetku zunaj na cesti, kako je kolesarjem naročil, naj snamejo zelene kravate in naj pridejo po drugi strani v Šenčur. Pozneje je moral priznati, da tega ni videl, marveč le slišal. Pa tudi to ee je izkaz-.do za neresnično. Pri razpravi pa je trdil, da je videl prihajati razne kolesarje k Brodarju, ki jim je di-jal razna navodila glede demonstracij, Na moje vprašanje, kakšna navodila so dobili, je moral priznati, da tega siploh ni slišal in ne ve. Dr. Rape je omenil tudi šenčurskega cerkovnika Cerarja, s katerim se je baje tudi razgovar-jal. Po njegovem pričevanju je Cerar enako huj-skal množico, toda po pričevanju prič je bilo dokazano, da je šel Cerar takoj iz cerkve domov, kjer je ostal dalj časa, tako da državni tožilec ni mogel proti njemu dvigniti obtožbe. Poudarjam, da je sam priznal pri razpravi, da je neprijatelj Brodarjev. Navajal sem že tudi druge okolnoeti glede njegove ne verodostojnosti, katerih dokazov sodišče žal ra dopustilo, Okoli Brodarja se je nahajalo v kritičnem času 19 orožnikov. Ali je verjetno, da bi bil Brodar spričo teh orožnikov maso bujsikal na nasilje proti orožnikom? AH je mogoče, da bi bili orožniki mirno gledali, kako hujska množico? AH je verjetno, da ga ne bi takoj na licu mesta aretirali? Kako je mogoče, da bi se bdi sam okrajni načelnik obrnil na Brodarja, naj množico miri, če bi bil on v resnici tisti, ki bi hujska! to množico na nasilje? Kakšno je bilo obnašanje Brodarjevo po streljanju, je pravno brez pomena, ker je Brodar tožen samo radi hujskanja, ki je dovedilo do streljanj«. Vendar so bile zaslišane nešlevilne priče o njegovem obnašanju po streljanju. Obremenilne priče povedo, da se je Brodar kretal in šetal med množico, da se je posmehoval, skomigal z rameni in končno, da je celo z rokami dirigiral ljudstvo In petje množice ter da množice ni miril. Toda vsa la dejanja, ako so bila tudi resnična, že ne pomenijo hujskanja množice in ne nagovarjanja k nasilja. Imamo pa te mnogo prič, iti pripovedujejo ravno nasprotno, da je Brodar ves čas množico miril, naj bo pametna im naj se razide. Storil je to v priaot-rn-sti okrajnega načelnika. Brezpomemben shod Predmet zaščite čl 1 zakona o zaščiti države je državna oblast ter javni mir in red, Obtožba ni prinesla prav nobenih dokazov, da bi bil Brodar kakorkoli se pregrešil proti javnemu redu io miru. Najbolj inteligentni priči, okrajni načelnik dr. Ogrin in podporočnik Rakič, »ta povedali, da so bile vse demonstracije naperjene proti Barleitovemu »hodu. Shod pa je bil zaščiten s posebnim zakonom. In zato ni teh demonstracij nikakor mogoče smatrati za kršitev zakona o zaščiti države. Ta zakoo je izjemnega značaja iin je namenjen samo proti terorju večjega obsega, ki pomeini nevarnost za obstoj države. Barletov shod pa je taiko malenkosten iin krajevnega značaja, da se md zdi omalovaževanje tega važnega zakona in visokega senata, da se mu predpisuje in predlaga v razisojo taiko brezpomembno reč, kaikor je ravno shod poslanca Barleta v Šenčurju. . Končno obremenjuje obtožiba Brodairja tudi zaradi tega, češ, da je delal propagando za federacijo, in sicer pri svojem razgovoru v Staretovi hiši dne 16. maja 1932. Po navedlbd prič ie govoril Brodar pri tej priliki: Do sedaj smo zahtevali avtonomijo, sedaj zahtevamo več, zahtevamo federacijo, to se pravi samoupravo Slovenije. Za pravilno pre-eojo teh besed j« treba v kratkem pogledati pro- gram politične stranke, kaiteri je pripadal Brodar. Brodar kot pripadnik tega naroda im zvest pristaš SLS, mi mogel zastopati drugega stališča in je torej ta njegova izjava samo izraz mišljenja in čuvstrovaoja stranke. Pomen federacije mi točno opredeljen. Po splošnem pa,mu je to zvezna država, v kaiteri so vsi avtonomni deli povezani med seboj z itstavo v skupno državo. Pojem je bolj teoretskega značaja. Za presojo obtožbe pa je merodajno to, kako si je Brodar zamislil in razlagal pojem federacije. Brodar si je to razlagal kot samoupravo Slovenije, tedaj isto, kakor avtonomijo. Tako so ga razumele tudi navzoče priče. Ali spadajo te besede Brodar-jerve pod določbo člena 3 zakona o zaščiti držaive? Predmet te zaš&ite je država kot celota ter državni in politični red. Sredstvo zločina po tem zakonu pa je pismena ali ustina propaganda. Brodar je govoril te besede v ožjem krogu v Staretovi hiši, m sicer napram političnim nasprotnikom. Izraz: »Mi hočemo federacijo« pomeni le to, da je Brodar proti svojim političnim nasprotnikom poudarjal program svojih somišljenikov. To se pa še ne more označiti kot propaganda. Brodar je razlagal pri tej priliki ideal slovenskega naroda in njegovega stremljenja za združitev vseh slovenskih pokrajin v eno celoto, da se s tem okrepi celotna država. Zato se ne more niti iz teh besed izvajati kakšna propaganda proti državi. Dr. Adlešič je naito plediral za oprostilno razsodbo Brodarja. Dr. Lamešič, Vlajjič, Zdravkovic in dr. Jaka Mohorič Za dr. Adlešičem je dobil takoj besedo dr. Lamešič iz Rume, ki brani obtoženega Gril-c a Franca. Zagovornik je v svojem govoru med drugim izjavil sledeče: »Ko sem stopil v to sodno dvorano, sem spoznal obtoženega Franca Grilca in sem si dejal, da bi bilo najbolje, če bi sodiišče poslalo tega fanta zopet domov, da bi se zopet posvetil domačemu delu in podpiral starše. Dogodkov v Šenčurju nočem ponavljati. Jasno je samo to, da so bili tam izgreoi, ki so kaznivi po § 36 zakona o shodih in zborovanjih. Obtožnica pa je te izgrede prignala do §§ 1 in 3 zali ona o zaščiti države. Glede dogodkov hočem opozoriti samo na dve okolnosti: V Šenčurju je bilo na shodu nad 2000 ljudi. Tu •o bili možje, fantje, žene in dekleta, torej velika množica, ki živi svoje življenje in ima svojo dušo, kakor je to orisal in povedal moj predgovornik dr. Adlešič. Padali so tudi razni vzkliki. Grilc je sedel na zidu. V bližini so se nahajali varnostni organi. Če ga je res slišal kak orožnik, da je vzklikal razne vzklike,- potem bi ga bil naznanil. Mi smo pa videli, da ga ni nihče naznanil in nihče aretiral. Dočim so orožniki, ki imajo za take vzklike zelo ostra ušesa, v Hrastju takoj aretirali dva moža, ki sta zavpila nedovoljwi vzklik, orožniki v Šenčurju tega niso storili Če ba pa bil Grilc to zavpil, sem prepričan, da ba bil na mestu aretiran. Prepričan sem, da moj klijent tudi ni mogel razumeti vseh pojmov, ki se tičejo notranje ureditve države. Isti Grilc je pni zadnjih volitvah glasoval za tedanjega ministrskega predsednika Živkoviša in tedanjega okrajnega kandidata Barleta. S tem je glasoval za sedanjo državno ureditev. Da bi »e po tako kratkem času spremenil, kakor to do-tfanije obtožnica, je le malo verjetno. Enako je z drugim vzklikom. To je pri Slovencih za onega, ki jih pozna, ravno tako malo verjetno, kakor če bi Kitajec v Džeholu zavpil: »Živio Hirohrto!« Moj klijent Grilc je šel v Gašperlinovo hišo, šel je na shod poslancaf katerega je tudi on volil. Fantje so tam malo vpili, nakar se je Grilc dvignil na zid in tam mahal z malo zastavico, ki jo je imel v žepu.« Zagovornik ponovno obširno dokazuje, da njegov klijent sploh ni mogel biti poučen in seznanjen s poKtičnimi problemi, ki se postavljajo za notranjo ureditev države. On je bil pri vsem dogodku pasivni opazovalec. Istotako pa še tudi nikomur ni padlo v glavo, da bi bil Hrvate in Slovence, če vzklikajo: Živio Hrvatska! in Živio Slovenija!, smatral za protidržavne elemente. Zagovornik »e nato ponovno povrne na svojega kii j en ta ter izjavlja, da je bil on samo kibic na zidu, državni pravdnik pa ga hoče napraviti za golmana, po katerem naj udari obtožnica. Njegov klijent ni vzklikal. Ni izključeno, da so te vzklike napravili kaki provokaterji. Radi tega naproša sodni zbor, da njegovega klijenta oprosti. Sicer je pa tudi prijava proti njemu zastarela. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena ter se je nadaljevala popoldne ob pol 5. Na popoldanski razpravi je kot prvi govoril belgrajski odvtf.iik Božidar Vlajič, ki zagovarja Vinko Kosa. Takoj za njim je govoril Jovan Zdravko-v i č, odvetnik iz Belgrada, Iti brani Gregorina. Za Zdravkovičem je govoril dr. Jakob M o -h o r i č , zagovornik Antona Umnika. Govore teh branilcev bomo prinesli v prihodnji številki, ker jih danes radi pomanjkanja prostora v listu ne moremo objavili. Govor dr. Ivana Ribar$a Naslednji govornik je bil nato dr. Ivan Ribar, zagovornik Jerneja Vombergarja. V svojem daljšem io dobro utemeljenem govoru je med drugim izvajal sledeče: »Visoko sodi&če! Na sedanjem procesu branim obtoženega Jerneja Voanhergarja. Kakor site mogli videti, sem stavil glede dejanja, ki mu ga očrta obtožnica, na njega sledeče vprašanje: Gospod Vombergar, vi ste bih nekak ideolog novega pokreta? Vombergar pa mi je nato odločno rekel, da sploh ne ve, kaij je to ideolog. Nato sem ga vprašal, ali ve, ali je imela Slovenija kakega predsednika. Pa tuidi na to vprašanje mi Vombergar ni odgovoril ničesar drugega, ampak je samo rekel za Žerjava in Brejca, da sta bila oba doktorja. Vombergar je bil pred vojno pristaš SLS, ki jo je vodil tedaj dr. Krek io pozneje dr. Korošec. Po vojmi pa se je njegovo mnenje malo zasuikalo. Tako smo ga videli tudi kot bivšega voditelja Orlov, da je nastopal r tem kraju tudi kot Sokol. In mi ga vidimo prav tako, da je 8. novembra 1931 glasoval za tedarojega ministrskega predsednika Živkoviča in sa Barleta. Toda naenkrat vidimo pri njem nov preolkret. Ko je šel 8. maja v Ljubljano, da se udeleži tudi on kot mnogi izmed njegovih sovaščanov •hoda, ki je bil namenjen proslavi Koroščeve 60 letnice, se je navzel ob tetj priliki vseh tistih vzklikov in vseh tistih idej, ki so bile izražene na tem •hodu. Kakor ima navado, je tudi po tej proslavi Ko-rošičeve 60 letnice ▼ Ljubljani obiskal več gostiln. Pri tem je naenkrat slišal celo kopico novih izrazov in besed, s katerimi se je obogaten vrnil v svoj kraj in tam žongliral z njimi Zopet vidimo istega Vomibergarja, katerega opisuje večina prič kot šaljiv ca in čl t. veka, ki rad govori, rad nastopa in se dela rad važnega, kako prednaša v gostilni, stoječ na stolu v pozi govornika, vse taste izraze in vse tosto, kar je na Koroščevi proslavi slišal. Pri tem pa čujemo, kako je vpil: Živio Slovenija! Živio samostojna Slovenija! Ali, gospodje, če jan predpostavljam, da je to tm vpil, moram na tem mestu tudi reči, da Vombergar ■ tem ni mislil niti od daleč propagirati kake drugačne državne ureditve. On »e je kot Orel in poeneje kot Sokol učil, da mora delati za narodne ideale. In ta narodni ideal je bil Orlov in tudi Sokolov. Jaz sam sem že trideset let Sokol m dobro vem, da smo se mi v Sokolu navduševali za iste ideale, kakor so se tudi Orli navduševali v Sloveniji zanje. Vombergar ima to lastnost, da rad nastopa kot govornik. Kot takega vidimo, da je nastopal tudi ob različnih pogrebih. Zdaij pa je prišel s Korošče-ve proslave in vam je znal vse mogoče govoriti in je rabil izraze: avtonomija, federacija, konfederacija, inflacija, deklaracija, in s tem je on pital svoje poslušalce. Danes sedi pred vami radi tega po čl. 3 zakona o zaščiti države. Vse priče so se pa o njem v glavnem strinjale v tem, da Vonvbergar ljubi pitje in petje, da veliko govori in da je sicer dobrodušen človek. Ena priča je sicer izjavila, da ima več vpliva kot tamkajšnji domači župnik. Toda ta priča ni hotela s tem pohvalili Vomibergarja, da je res talk, kot ga slika, marveč mu je hotela to zapisati v breme. Tudi je popolnoma izključeno, da bi Vombergar razumel tiste vzklike in tiste izr?», katere je on rabil na teh sestankih po gostilnah. Kje bo vedel Vombergar, kaj je to avtonomija ali federacij« ali konfederacija? Mi, kii smo poslušali zagrebškega vseučiliškega profesorja, znanega učenjaka dr. Pli/veriča, vemo samo to, da je pod pojmom avtonomija isti profesor razumel vse od-nošaje, v katerih je stala Ogrsika do Avstrije, toda to je bila že samostojnost. Pojem federacija pa je nastal mnogo pozneje. Vombergar pri tem in zaito j ni imel dolusa, ni imel nakane za svoje dejanje, j Tudi ni imel sposobnosti in ni razumel tega, kar je govoril. Zato pa niti subjektivno niti objektivno ne i nosi nobene krivde. On se je hotel napraviti samo , važnega, in če je to napravil, potem seveda ne zasluži drugega, kakor da bi ga bili policijsko kaznovali, ker je širil samo alarmantne vesti Če pa danes sedi on na zatožni klopi radi člena 3 zaikona o zaščiti javne varnosti in državne ureditve, potem j moramo tukaj pred visokim senatom pribiti eno dejstvo, da bi morali stati danes pred vami mnogi j in mnogi drugi, kateri zavestno in tudi vedoma go-i vorijo o tem vprašanju. i Nato je zagovornik plediral za popolno oprostitev. množico razdražijo, tem bolj, ker je »S Wic neumesten, ker je bil poslanec Mravlje sam izoliran in v taki manjšini. Ljudi je mogoče pridobiti samo i dobro beseda Potem je nastalo prerekanje radi volitve predsednika. Zakaj pa je poslanec Mravlje odklonil, da bi se izbral predsednik shoda, če je večina to zahtevala? V ljudstvu se je duša upirala. Zato so protestirali in zato so zahtevali svoje pravice. Poslanec Mravlje pa jim tega ni dal. In tu vidimo Škerbca, ki je obtožen zato, ker je pomirjeval ljudstvo. Njegove besede in njegove geste so bile usmerjene v to, da bi pomiril maso. Slišale so te besede mnoge priče in to so tudi izpovedale pred sodnikom. Ena sama prifia obremenjuje Škerbca, češ, da je izrekel inkriminirane besede: Živio republika!, Živio samostojna Slovenija! In ta obremenilna priča je poslanec Milan Mravlje. Če pogledamo, kaj je izjavil orožniški narednik, uradna priča, Dolžina, vidimo, da v svoji izjavi odločno zanika in naravnost izključuje, da bi bil Škerbec izjavil inkriminirane besede, in vendar je on stal, kakor je sam izpovedal, na odru, dokler niso vsi ljudje odšli. On bi moral na vsak način te inkriminirane besede slišati. Vendar pa on pravi, da je množica tako kričala, da sploh ni bilo mogoče ničesar slišati. Izjava poslanca Mravljeta pa je tudi v živem nasprotju s predsednikom tamkajšnje organizacije JRKD, torej s političnim nasprotnikom obtoženega škerbca. V isti izjavi, ki jo je podal Sajovic, predsednik tamkajšnje organizacije JRKD, isti z vso odločnostjo izključuje inkriminirane besede, ki obremenjujejo obtoženega Škerbca, in ta priča je še po svoji izpovedi posebno pazila ua njega. Kako pa se potem ustvari v glavi oziroma v duši poslanca Mravljeta in se porodi to mnenje, da je Škerbec vzkliknil: Živio republika! in Živio samostojna Slovenija! Mnenja sem, da samo na podlagi avto-sugestije. Že tedaj sem vprašal, ko je bil zaslišan poslanec Mravlje, ali je bil član komunistične stranke. Jaz pa nisem hotel s tem žaliti poslanca Mravljeta, ampak sem hotel samo opozoriti sodišče na sledeče: On je bil mlad komunist in kot tak je bil obenem republikanec. In kot komunist in republikanec je bil tudi proti cerkvi oziroma veri. On si je sugeriral radi politične geneze, da je vzkliknil Škerbec inkriminirane besede. On se sicer izgovarja, dn je odkrito priznal, da je bil komunistični kandidat. Vendar točno vemo, da nobena stranka ni kandidirala nikamor, najmanj pa v parlament ljudi, ki niso člani njene stranke, marveč samo voditelje stranke, najmanj pa komunistična, kakor vam lahko izpriča tovariš Pro-danovič.c Prodanovič vstane in pravi: »Tudi vi, gospod Pegan, niste mogli kandidirati brm tega.« Pogan: »On je radi tega, ker je na škerbca valil krivdo, da se mu je shod ponesrečil, združil s tistim prejšnjim pojmovanjem avtosugestije tu.li klic: Živela republika 1, in sicer s klicem, ki je padel res tedaj, ampak iz množice in od zadaj.« Kakšna pa je mentaliteta obtoženega Škcrbca? On je bil preje vikar v Ljubljani, župnik v Tržiču in je sedaj župnik v Kranju. Nikjer ni nastopil kot politik, nego je samo socialno deloval. Toda vse-povsodi je mislil po svoji glavi in je večkrat tudi odkrito povedal, da se ne strinja z delom Slovenske ljudske stranke. Kar se tiče pravnega sodišča, moram reči, da je bil Škerbec absolutno nesposoben in nasproten agitaciji za novo državno ureditev, kakor tudi podčrtam dejstvo, da vzklikov ni slišala nobena druga priča, noben drug človek, kakor samo Mravlje. Reči moram, da bi bilo čisto iluzorno, če bi Škerbec ravno na Mravljeta vplival za preureditev državnega reda. Tu predsednik opominja zagovornika dr. Pe-gana. naj nikar ponovno ne žali poslanca. Dr. Pegan pojasnjuje predsedniku, da je hotel povedati, da je on dovolj trden in da ui dovzeten za škerbcev pouk v tem oziru. Če bi pa vzklikni! Škerbec: Živela samostojna Slovenija t, česar pa on ne prizna, pa mislim, da bi radi tega vzklika ne mogel biti kaznovan. Državni tožilec je še >ia nekaj opozoril. Poudarjal je, da je Škerbec urednik »Kranjskega Zvona«. Na tem mestu moram pove dati, da »Kranjski Zvon« skoro nič drugega ne prinaša kakor samo kroniko, kdaj je kdo umrl in kdaj se je kdo rodil v Kranju. Na tem mestu pa morain poudariti še to, kar je podčrtal državni tožilec, in sicer tisti razgovor med Škerbcem m Barletom v Pibrovem župnišču, Škerbcc je rekel Bar-letu: »Če češ, pa te peljem ven.« Državni tožilec pa je razumel: »na polje« — »ven na cesto« — Škerbec pa je rekel »ven iz Šenčurja«. In tudi Barle, katerega sem takoj naslednji dan obiskal, je rekel, da je župniku Škerbcu hvaležen, da ga je rešil mučnega položaja. To so njegova expressa verba. Zakaj pa vidimo potem Škerbca v Primskovem, 1 v Podbrezju in Šenčurju? Na tem mestu moram j reči, da vsak dušni pastir težko najde čas, ki ga ; vendarle rabi za oddih. i In če gn je dobil Škerbec ravno tedaj, ono usodno ; nedeljo, potem to pomeni, da je hotel imeti oddih, ! tako da se odpelje na izlet. Kdor pa hoče in kdor ! ima namen organizirati kake demonstracije, mo-i ram na tem mestu poudarili, da ne bo šel nikdar ( v ospredje boja. Generalni štab ne gre v fronto, ; ampak se drži zadaj v primerni razdalji.« Ob koncu svojega govora je plediral dr. Pegan za oprostilno razsodbo svojega klienta ter prosil sodišče, da ga ne kaznuje. Razsodba bo v torek ziutraj Nato je bila razprava zaključena ter ac bo nadaljevala jutri ob 8 dopoldne. Po dobljenih informacijah bo razsodba izrečena v torek zjutraj. Beseda mladim Dobe velikih kriz, ki te zrcalijo na dnu človeških are, »o prav za prav aktivno življenje. Živi človek hoče najti pot iz današnje tesnobe in otrplosti in je zato prežet dejaJnosti Da človek pri tem prizadevanju marsikdaj zaide v, zmoto, da se gospodarska škoda ceni enostransko in poizkuša tudi enostransko zdravljenje, da so pogledi sploh v mnogočem kratkovidni in enostranski, vse to je le znamenje, kako močna je volja do življenja in kako potrebno je, da se ta volja udejstvuje. Napačna je misel, da bi mogli v novem času izhajati s starimi sredstvi in da ni treba novib metod. Danes manjkajo vsa znamenja, ki bi opiaviče-vala nado, da se bodo tovarne nekega jutra ravn« tako hitro zopet odprle, kakor so se nekoč zaprle Kratkovidno in obenem brezvestno bi bilo, če b hoteli položiti roke na\zkriž in čakati, da bi prišl »boljši časi« sami ob sebi. Nerazumljivo ie, če kd« opominja k pasivnosti in mirovanju, k golemu opa zo vanju in čakanju, in to v času, ko hrešči in poki na vseh koncili in krajih in brne človeku glasni v uho zvoki o prelomu časov. Sedanja doba ni več ne prenese, da bi se kdorkoli učil ali navaja na to, da ni dolžan sam skrbeti za svoj gospo darski obstanek. Ravno današnji dan nam kliča Pomagaj si sam! S tem nočemo širiti individualističnega duha Marveč nam velja ta klic časa kot klic k tvornosti, dejalnosti, delu, na katerega čakajo milijoni. Ta klic pomeni za nas, da naj »e otresemo pasivnosti in malodušnoeti. lo ni neposreden prelom t preteklostjo, kamor nas vodi današnji razvoj, marveč nadaljnja razvijanje, ki pa vsekakor pomenja bistveno in globoko segajočo korekturo preteklosti. V zadnjih 15 letih je zrasel nov rod, ki pozna vojno samo po pripovedovanju drugih. Ta mladina, porojena io dora&čajoča v somraku novega časa, zahteva, da preide vodstvo v njene roke. Naša doba mora imeti umevanje za to borbo mladine, ki je odločilnega pomena za bodočnost, in ji priznati pravico, da najde »voj lastni življenjski prostor in si ustvari lastne oblike ijvljenja. Mladina mora nositi v svoji biti nekaj, kar meni Sv. pismo r besedami: »Odkritosrčnemu daje Bog uspeh.« Gojiti je treba predvsem /opet primitivne dru-i®Hne kreposti. Resnicoljubnost se ne da uveljaviti t gesli mrj-več se mora razodevati v živem človeku, ki je resnicoljuben tudi sam nasproti sebi. Poleg Človečnosti, plemenite humanitas je še ena sila, ki je prav tako velika: resnica. Obe skruni, kdor uporablja eno, da prikrije zlorabo druge. Tovarištvo je postalo pač mnogim doživetje. A tovarištvo »e ne da priučiti z vežbami, marveč najde »voj vzvišeni izraz le v nesebičnem mišljenju in požrtvovalni pripravljenosti na pomoč. Pogoj samozavesti ni samopovzdigovanje in domišljavost, marveč svobodno samodoločanje, s katerim se uvrščamo v skupnost in smo iz notranjega prepričanja pripravljeni, da ji služimo. Narod, ki mora znova začeti, pričenja z nai-primitivnejširni oblikami. Tudi mladina, ki je no-vina in obdeluje novino, se ne more duševno bolj« oborožiti kakor s preprostostjo, varčnostjo m modro samoomejitvijo. Tukaj, ko gre za rast notranjega človeka, ki je odločilen, besede niso nič, dejanja vse. Več pa kakor besede in dejanja so žrtve, kajti te vedno pomenijo zmago. Te lepe besede je napisal prelat dr. Benedikt Kreutz na naslov nemške mladine, a so splošno veljavne. Romunski proračun Bukarešta. 2. marca. AA. Rador poroča: Ministrski svet je odobril načrt proračuna za leto 1933/34. Proračun znaša 23.400 milijonov lejev. V primeri s tekočim proračunom se je zmanjšal za 5600 milijonov lejev. Jutri bo finančni minister Madgearu predložil proračunski načrt kralju Karolu v odobritev, nakar pride v soboto v parlament. Kakor lani je predviden tudi letos še poseben neodvisni proračun za investicije in obveznosti iz prejšnjih let. Drobne Dr. Vladislav Pegan Kot zadnfi govornik je nastopil dr. Vladimir fegan , ki brani duhovnega svetnika in župnika Škerbca. Dr. Pegan je med drugim izvajal: »Trdno sem prepričan, da izvirajo mnogi deli obtožnice, ki obremenjujejo danes obtoženca, katere vidite tu na zatožni klopi, na nepoznavanju naših specifičmih narodnih razmer. Če bi bil državni tožilec samo toliko časa v Sloveniji, kolikor Časa so trajali ti dogodki, radi katerih sedijo obtp-lenci na zatožni klopi, bi postavil v svoji obtožnici čisto drugačne motive ali pa bi je sploh ne dvignil. 90% krivde, da imamo sploh to razpravo, leži samo v tem, da imamo v Sloveniji majhen del ljudi, ki ne morejo in nočejo razumeti, da sme imeti njegov bližnji drugačno mnenje in. prepričanje, kot on sam. Kakor zelena oaza se mi zdi na tej razpravi izpovedma priče srbskega poročnika Ra-kiča. Pa si oglejte njegov« izpovedbe in jih primerjajte z izpovedbami Mravljetovimi.« Predsednik opominja govornika, naj sc drži samo stvari Dr. Pegan nadaljuje: ia ««Ug asrsd. da se je udeležil, oziroma, da je demonstriral pri teh dogodikih? Nič drugega, gospodje sodniki, kakor nezadovoljstvo, ki je bilo tedaj splošno zaradi gospodarske krize. Množica nikdar ne pomisli, da je te krize kriv kak zunanji vzrok, marveč vali vso krivdo vedno le na vlado.« Glede dogodka samega, radi katerega zagovarja obtožeiaega Škerbca, pa izjavlja sledeče: »Vprašanje je, zakaj je prišel obtoženi Škerbec sploh na shod v Primskovo. Škerbec je sam izjavil, da je prišel na ta shod radi tega, ker je T •• i".teTlP.elira'ti poslanca Barleta glede neke akcije, ki naj bi jo napravil on v humanitarne namene Kranja. Toda namesto Barleta je prišel na shod sam poslanec Mravlje. Škerbec ni hotel shoda razbiti č« bi imel ta namen, bi prišel na shod s tvojimi ljudmi. Odkod pa so potem nemiri? Nemiri so nastali po mojem prepričanju samo zaradi nesrečnega nastopa poslanca Mravljeta. če pomislimo, da je ia-ustil besede: »Organizirana banda«,^četudi moeoče saariv iufHHttuvao, bosi« razumeli, da toke besede Anglija hoče znižati javna bremena London, 2. marca. A A. Ker se je fe privatne strani predložila vladi resolucija, da so davki previsoki in d« padajo dohodJci, zaradi česar naj bi vlnda znižala bremena angleške industrije, je predsednik angleške vlade Stunley Bald-win izjavil v spodnji zbornici, da bo vlada skušala znižati javna bremena. Glavna olajšava pa bo prišla po mnenju vlade edino od oživljene trgovine, ki bo notranjosti dalo večje zaslužke. Položaj je dandanes zato tako hud, ker je blagostanje angleške industrije zvezano s položajem mednarodnega gospodarstva. Odtod pomen, ki ga vlada pripisuje svetovni gospodarski konferenci. Ta bo morala nokaj storiti, da sc znižajo carine in da se spravi mednarodna izmenjava blaga v normalne tire. Nekaj bodo tudi poinogla pogajanja z Argentinijo. Toda tnki podobni ukrepi lahko olajšajo položaj le do gotove mere. Naročajte ^0¥«ftca l Belgrad. 2. marca. L Po službeni potrebi je premeščen v tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani Josip Mursa, višji tehnični pristav 7. položajne skupine, do sedaj na službi pri tehničnem oddelku okrajnega glavarstva v Mariboru. Belgrad, 2. marca. 1. Belgrajska univerza je v smislu odloka univerzitetnega senata zaprta do 5. marca 1933. Belgrad, 2. marca. AA. Z odlokom prometnega ministra je ukinjen popust za prevoz prsti, naveden v izjemni tarifi št. 20. Nadalje je ukinjen popust za prevoz mngnczita, naveden v izjemni tarifi št. 21. Rim, 2. marca. ž. Tajnik fašistične stranke Sta race je poslal vsem pokrajinskim tajnikom navodila za proslavo 14 letnice ustanovitve fašistične stranke. Ta proslava se bo vršila 23 marca 1933. Miami, 2. marca. AA. čeprav izjavljajo zdravniki, da je čermak že izven nevarnosti, so ga danes vseeno morali prenesti v sobo za umetno vdihavanje kisika. Dnnaj. Podon.-savska-jadr. 61.10, Zivno 57.25, Ruše 7, Mundus 52.50, Alpine 12.15, Trboveljska 17.30, Rima Murany 19.05. Pariz, 2. marca. AA. Ob 11.45 je notiral angleški funt 86.60, dolar pa 25.33. London, 2. marca. AA. Vojni proračun rn prihodnje leto znaša 37,950.000 funtov šterlin-gov, to je 1,462.000 več ko lani in približno dva milijona manj kot leta 1931. Vojni minister lord Hailsham smatra, da je treba v prihodnjem letu zelo štediti. Dalje pn ne bo mogoče iti, ker ie treba teritorialni vojski dati možnost, da obnovi svoje vsakoletne vežbe. Prav tnfco bodo potrebni izdntki zn obalno obrambo, t. januarja je štela angleška teritorialna vojska 128.849 mož. Kansas City, 2. marca. AA. Poročali smo že da so 13. februarja neznani tolovaji odvedli večkratnega milijonarja Cbarlesa Boettcherja. Zdai so zločinci izpustili Boettcherja proti odškodnini 60 tisoč dolarjev, ki jth je morala položiti njegova rodbina. Po osvoboditvi je Boettcher najel 'vso policijo T Den ver ju in ž njo zdaj zasleduje svoje ugrabitelje. Wilson (Južna Karolina). 2. marca. AA. Montanski senator Thomas Walsh, ki ga je Roosevelt postavil z« vrhovnega državnega tožilca r tvoji vladi, je danes nenadoma umrl med spanjem, ko »e je vozil v vlaku iz Havanc t w ashuiglon. Berlin, 2. marca. AA. Kakor poroča »Borlinor Zeitung »m Mittag«, bo imenovan t,i Sackottovoga naslednika kot ameriški poslanik v Berlinu ameriški isHTwliat Horbert »vvope. Novi poslanik volja Položaj v Srednji Evropi Italijanski tisk ne skriva svojega nezadovoljstva - HLJSi!1' Rim. 2. marca. tg. TukajSnji listi sicer obSrno objavljajo izjave dr. Beueša in Jevtiča o novi po-, godbi Malo antante in o demantijih glede tajnih pogodb, vendar jih skušajo odpraviti deloma z na. rejeuiin preziranjeni, deloma s »suverenim« pomilovanjem, deloma pa s slabo prikrito jezo. Po mnenju, ki vlada v Rimu, je dementi Male antanto prišel zelo pozno in ne pove prav nič, ker so se do sedaj še vse tajne pogodbe za dkala tudi ofici-jelno. Politične izjave v Pragi in Belgradu odkrivajo, tako pravi »Giornale d'Italia<, le preveč očitno igro z razdeljenimi vlogami. >Kar je eden izmed njih rekel, je pa drugi zamolčal.« Beneševa himna na italijansko prijateljstvo — piše ta list — je v nasprotstvu s postopanjem oflcijelnih praških listov. Na drugi strani pa Jevtič gotovo ni Italije sploh prezrl samo slučajno. Nasprotstvo nove pogodbe z načeli Zveze narodov, menijo laški listi, se vidi v tem, da se ima obdržati sedanje stanje, dočim je Zveza narodov izrecno predvidela revizijo mirovnih pogodb. Edini prepriimoči odgovor, ki bi gn mogla dati dr. Beneš in Jevtič, bi bila objava polae vsebine vseh dogovorov, ki so jih sklenile države Male antante. Kar se tiče neodvisnosti Male antante od Francije, pravijo Lahi, da jo taka trditev enostavno »groteskna«. Splošna slika prikazuje Francijo, ki je hotela vpreči države Male antante v svoj voz, sedaj pa mora sama vleči voz teh malih držav. >Tribuna« pravi, da je to »balka-oizacija Quai d'Orsayac. V tej zvezi in z ozirom ua delo razorožitveno konference se tu zelo opaža vest, da je zastopnik Italije iz Ženeve odpotoval v Rim. Nsi dan 0. marca evačer je sklican veliki fašistični svet, ki ima kot prvo točko dnevnega rc('a poročilo Mussolinija o modnarodnem položaju. Aloisi bo najbrže Musso-linija obvestil o razpoloženju v Ženevi. Splošno se pričakuje, da bo mogoče iz poročila, ki ga bo dal Mussolini o sedanji politični napetosti v Evropi, posneti odločilne smernice, kar je gotovo zelo zanimivo, ker jc bil dattim za sklicanje velikega fašističnega sveta določen na čas po volitvah v Nem-čiji. Sporočsšo Mole antante Zvezi narodov t.er.cva, 2. marca. AA. Tajništvo stalnega od-sora Male antante je poslalo tole pi ino generalnemu tajniku Dršutva narodov siru Ericu Druni- monau: [ »Meseca januarja so vlade držav Male antante dobile informacije, da jc tovarna za razstrelivo v Hirtcnbergu dobila v zadnjem času znatne pošiljke orožja, zlasti pušk in strojnic. Ker pojasnila avstrijske vlade in tudi uradni komunike to stvari niso zadostno pojasnili in ker tvorijo pošiljatve orožja transakcije, ki niso združljive z določili sofctgcr-mainskega miru, so vlade držav Male antante sklenile vso stvar spraviti pred Svet Društva narodov, da on izvrši preiskavo na podlagi člena 159 saint-germainske mirovne pogodbe. Britanska in francoska vlada sta prevzeli nalogo, da stvar uredita diplomatskim potom, in vlade Male antante so odgodilc izvršitev svojih sklepov. Iz ustnega odgovora zveznega kanclerja britanskemu in francoskemu zastopniku se vidi, da je res prišlo v Avstrijo 50.000 pušk in okoli iCO strojnic. To J« ta odgovor ni razčistil več važr.ih točk, in zato so se vlade držav Male antante obrnile 4. februarja na zastopnike Vcl;ke Britanije in Francije, da na ta nečin dobe od avstrijske vlade potrebna pojasnila. Obe vladi sta nata v enakih pismih sporočili pogoje, pod katerimi bi se afera s poSiljev/cm orožja v Avstrijo mogla urediti. Vlade držav Male antante vztrajajo na pravnem stal:8čn sivari, vendnr so pa pripravljene sprejeti tako ureditev, ter izjavljajo, da bi v bodoče, če bi se tak dogodek ponovil, ne mogle smatrati stvari za urejene. Hirtenberška afera se ne sme ponav ti Pariz, 2. marca. AA. »Echo de Pariš« poroča, da jc zunanji minister Paul Boncour govoril v zunanjem odboru parlamenta o hirtenberški zadevi in izjavil med drugim, da bo zdaj Francija poskrbela, da se vtihotapljeno orožje tudi dejansko odpošlje nazaj, odkoder je prišlo. Na dragi strani pa »o Francija zahtevala od avstrijske vlade iz-rečro obljubo, da sc take stvari ne boi' i več ponovile. Glede vesti o 195.C00 kg strupenih plinov, ki da so bili dobavljeni Madjarski in o dobavi italijanskih letal, je Paul Bonconr izjavil, da bo o tem stopil v stike s irancoskim poslanikom v Londonu. Zagrebška vremenska napoved; Noči bodo relativno hladne, zjutraj megleno, podnevi spremenljivo oblačno. Dunajska vremeuska napoved: Vreme se bo pooblačilo, pozneje je pričakovati padavin z višjo temperaturo in južnimi vetrovi. Moratorij v vseh državah USA Vse banke bankerot ? Newyork, 2. marca. ž. Federalna rezervna banka sporoča, da jc samo v teku včerajšnjega dne izgubila zlata v vrednosti >6,52T.t;00 dolarjev. Izvoženega je bilo 12,200.000 dolar, zlata, a 27,000.000 dolarjev pa izplačanega. Od vsega izvoženega zlata je slo v Francijo 9 milijonov dolarjev, I milijon dolarjev pn v Anglijo. V reloti je Federalna rezervna banka izgubila zlata za 194.0(10 000 dolarjev. Nev.vork. 2. marca ž. V državi Tennesee ie bil objavljen bančni moratorij za teden dni. Bančni moratorij v državi Ohio je potekel, pa je bi! zopet podaljšan. V državah Mahabnmn, Lousiann. Mississippi, KnliTorniji in Oklahami ie bil proglašen moratorij zn deset dni, tako da je trenutno v veljavi moratorij v vseh državah Amerike, razen v Washingtonu, kjer pn so nekatere banke izjavile, da bodo vlagateljem iz- <0 "ffmea osvobojena Sušaka Sušak, 2. marca. ž. Danes so na Sušaku zelo svečano proslavili 10 letnico osvobojenjn Sušaka. ki ga je 20. novembra 1918 okupirala italijanska vojska. Opoldne je bila svečana seja občinskega sveta, na kateri je govoril banski svetnik dr. Koholač, ki je v lepih besedah orisal pomen proslave in izrazil svojo radost nad njo. Ob 1 popoldne je bil v hotelu »Jadran« banket. katerega se je udeležilo kakih 200 odličnih osebnosti, zvečer pa jc bila vecerju v častniškem domu. Nem&ja se oborožitje Bruselj, 2. marca. AA. Poslanec Desgraever je vprašal zunanjega ministra, al ine bi bilo umestno prepovedati izvoz belgijskega orožja čez Ho-1-indsko v Nemčijo, o čemer so pisali holandski listi. Zunanji minister je odgovoril, da vladi ni neznano, da gre belgijsko orožje, ki se izvaža na Holandsko, t resnici v Nemčijo. Zato je belgijski poslanik v Haagu že dobil nalog, naj sporoči holandski vladi, da bi belgijska vlada rada prijateljsko z njo proučila možno3ti, kako naj sc napravi konec temu tihotapskemu trgovanju. Minister je dodal, da bo po nedavno sprejetem zakonu o trgovanju z orožjem in bodočih amandmanih k mednarodni konvenciji z dno 17. junija 1923 brez dvoma mogoče tem zlorabam priti do živega. Nemški vojaški atašeji Berlin, 2. marca. AA. Novi nemški vojaški atašeji bodo nastopili svoja mesta 1. aprila. Vojaški ataše v Londonu bo hkratu opravljal dolžnosti atašeja v Bruslju in Hagu, ataje v Rimu bo obenem tudi ataše za Budimpešto, vojaški ataše v Pragi za Belgrad in Bukrešto, vojaški atae v Moskvi bo hkratu tudi za Vilno. Wolfiov urad poroča, da Je za vofaikega atašeja v Pragi, Belgradu in Bukarešti imenovan polkovnik vou Falkenhorst. Svoje dolžnosti bo prevzel 1. aprila. Generalna dijaška stavka na Poljskem Varšava, 2. marca. tg. V boju proti vladnemu ruformnemu zakonu za visok« šol« so danes narodni demokrati proglasili splošno šludentovsko stavko. Včeraj so bile na mnogih krajih študentov-■t/0 demonstracije. Rektorji vseh visokih žsl so Važen govor dr. Beneša Sedanje politično ozračje se mora temeljito razčistiti plačevale samo 5 odstotkov od vlog. Ncwyork. 2. marca, tg. Tudi v Alabami so odredili 10-dncvni bančni moratorij. V Mary-lundu so zahtevali do sprejetja državnega zakona rcstrinkcije. Mnoge banke v Pennsvlvaniji, med njimi štiri v Filadclfiji, odklanjajo vsako izplačilo. Nov zakon v Minncssoti dovoljuje bančnemu komisarju, da državne banke zapre za dobo do dveh tednov. Distriktnu narodna banka v AVashingtonu izplačuje samo 5 odstotkov depozitov. Druge wasliingtonske banke pn so odredile dvomesečno zaporo za hranilne vloge. Tudi banke v državi Mississippi so omejile izplačevanje vlog. Newyork. 2. marca. AA. V poučenih gospodarskih krogih izjavljajo, da razpolagajo ameriške banke z gotovino samo 5 milijard dolarjev, med tem, ko znašajo naložbe 42 milijard. poslali senatu, kjer se v odboru obravnava ta zakon, pismo, v katerem zahtevajo, da se ta načrt zakona odkloni. Nova norveška vlada Oslo, 2. marca. AA. Kralj je podpisal blok o imenovanju homogc.ie liberalne vlade. Vlada je takole setavljena: Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister M o w i n c k e 1, pravosodje S u n d e , finance L u n d , trgovina M e 1 i n g , kmetijstvo F i v e , pouk in vere L i e s t o e 1, 60-cialna politika S t r o e m m e , javna dela M i e 1 -de, narodna hramba Kobro. »nacionalne unije" v nevarnosti London, 2. marca. AA. >Daily Maik piše: Neznatna večina, s katero je svet nacijonalnc unije konservativnih društev zavrnil resolucijo o obsodbi načrta za indijsko reformo, ki ga jo izdelala britanska vlada, pomeni za vlado nepričakovan in hud udarec. Konservativci ne morejo razumeti, da vlada pripušča možnost, da bi prišla indijska policija pod oblast indijskih politikov. V tem primeru, pravi Ust, nc bi bilo nobeno zakonito jamstvo več vredno kakor papir, na katerem bi bilo zapisano. Najboljša opora nacijonalni vladi so ravno tisti, ki od nje zahtevajo, naj dvakrat premisli, preden izvrši pritisk na svojo pristaše, da bi jih prisilila k sprejemu takšnega programa. Če so bo vlada hotela ogniti svobodnemu in nedvoumnemu glasovanju v tem vprašanju, so utegne zgoditi, da raz-koljc konservativno stranko in s tem narijonalno vlado samo. To bi biLa najhujša nevarnost, ki bi grozila državi po avgustu 1914. Voditelj nemških komunistov pobegnit Hamiinrg, 2. marca. tg. »Hnmburgcr Nnehrich-ten« poročajo, da je v Hamburgu bivajoči komunistični voditelj Thiilman pobegnil čez dansko mejo v Kodanj. Posledice bančne krize v USA Nehyork, 2. marca. tg. Fedcral Rcscrvo banka of Novvvork je na današnji seji sklenila, da sv diskontna mera zviSa za 1 odstotek na 3 in pol odstotka. Praga, 2,- marca. AA. ČTK poroča: Zunanji minister dr. Beneš je v svojem včerajšnjem govoru o razorožitveni konferenci Izrazil upanje, da se bo ta konferenca končala vsaj s podpisom omejene konvencije. Neuspeh te konference bi po vsej priliki povzročil hudo dobo diplomatskih In političnih sporov. Glede sklepa Društva narodov o kitajsko-ja-ponakem sporu je treba upoštevati, da je to eden najvažnejših sklepov, l.i jih jc dozdaj sprcielo Društvo narodov. Ta sklep je hkratu tudi pouk o tem, da bi se v Ženevi razvila strahovita borba, če bi se kaj podobnega zgodilo v Evropi. Društvo narodov je izšlo iz kitajsko-japonskega spora zmagovito. To dokazuje najbolj zmedenost tistih, ki so že govorili o propadanju in bankrotu Društva narodov. Prihajajoč nato na hirtenberško afero, je dr. Beneš izjavil, da jc Avstrija v zadnjem času pogostokrat popriščo prav žalostnih dogodkov, v zvi i ) s katerimi dopuščajo nekatere vplivne avstrijske I osebnosti iz vladnih krogov celo razno vplive i/, inozemstva. Z zadovoljstvom pa pozdravljamo sklep avstrijskega zveznega cveta o nevtralnosti Avstrije, ki jo doslovno spoštujemo. Naši prevozi se opravljajo javno v smislu mirovnih pogodb ;n barcelon- Centrum opozarja ElsfUeirga ?2«a medmsrodm poSozaj Berlin. 2. marca. tg. »Gcrmauia« izjavlja, da hi bila politika noja, če hi Nemčija ne priznala očitno, da pomenijo notraujo-ucmški dogadki izredno obremenitev za nemško zunanjo politiko. Navedeni list odkluuja vsakršna povelja nli opomine s strani socialističnih ali fašističnih inozemskih mest. ugotavlja pa, da se notranji nemški razvoj zasleduje v francoskem iu ruskem taboru zrlo pazljivo, v anglosaksonski demokraciji pa samo z majhnim razumevanjem. Izolacija Nemčijo na ženevski razorožitveni koafercnci po mnenju i navedenega lista nikdr.r ni hila tako velika, kakor sedaj, posebno pa postajajo vedno slabši nemško ruski »dnošaji, ki nimajo neposredno nič opraviti s komunistično svetovno propagando. Za prihodnji čas hi bilo potrebno previdno izkušena zunanjepolitično vodstvo, da so nemški narod obvaruje grozeče škode. Helen"zem v pravi luči (Ob jubileju pomembne knjige.) Ihtbcnt 6ua fata libelli. Pred sto leti je spisal nemški zgodovinar J. G. Droysen znamen.to knjigo o Aleksandru Velikem. Zaradi sloga in pu zavoljo vzorne obravnave predmeta prištevajo to knjigo med prva velika zgodovinska dela, ki so izšla v 19. stoletju; in teh samo v tem stoletju ni bilo malo (Niebuhr, Mommseu, Ranke i. dr.). Z mladostno ognjevito6ijo je Droysen kot petindvajsetletnih dovršil ta umotvor o pravljičnem junaku. Za koliko je D. s svojimi nazori prehitel sodobnike, lahko razvidimo iz tega, kako so jih sprejeli. Razen prav pičlih njegovih ožjih prijateljev je večina njegove nazore odklanjala. Prav tedaj slavljenj klasični filolog K. Fr. Hermann je v oceni Droysenove ^Zgodovine o Aleksandru Velikem« primerjal helenistično dobo gnilemu jabolku. Šele koncem 19. stoletja in v začetku 20. stoletja so začeli nekateri pritrjevati Droyseno-vemu nazoru. Pred vsemi drugimi U. von \Vila-movvitz in P. Wendiand, oba odlična poznavalca grške kulture. Danes smatrajo zgodovinarji Droysenovo delo za neprekosljivo. Za stoletni jubilej je pred kratkim izdal H. Berve, profesor za antično zgodovino v Lipskem, novi natisk originalne izdaje >Ge-schichto Alexanders des Grossen« (Leipzig, Kro-uer Verlag. XXXIV+520 z 19 slikami in z dvema zemljevidoma). Lep in zanimiv je uved, ki ga je napisal prof. Berve. Sto let je torej bilo treba, da jo prodrl Droysen b svojimi nazori, ki jih je razvil v svoji znameniti knjigi. Tu odpira čislo nove vidike v grško zgodovino. Klasicizem je bil višek starogrške zgodovine Periklejeva doba; vsa poznejša tako bogata in peslra grška zgodovina mu je bila le propad nekdanje veličine. Tako sta med drugimi opisavala grško zgodovino E. Curtius pri Nemcih (Griechisclie Geschichte 3 Bde. 1857) in G. Grote pri Angležih (History of Grece, 12 zv. 1846—1856). S porazom pri Haironeji 1. 3S8 pr. Kr. se zanje neha grška zgodovina; »rahla otož-nost in tiho žalovanje nad izgubljeno lepoto« je razlita v delih teh in podobnih romantično-klasi-cističnih historikov. Celo Niebuhr-je kot sodobnik in hud nasprotnik Napoleonov videl v Aleksandru Velikem tistega, ld je poteptal cvetočo Grčijo in ji uničil njeno samostojnost. Te ozke meje klasistič-nega naziranja pa je razbil J. G. Droysen, ko je 1. 1833 izšlo njegovo delo >Geschiclite Aleksanders des Grossen«. V nasprotju s prejšnjimi in tudi še. poznejšimi historiki je poskusil pozitivno oceniti oba Makedonca: Filipa in sina Aleksandra, zlasti tega; predvsem pomen njunega dela za poznejši zgodovinski razvoj. Bitka pri Haironeji zauj ne pomeni konca grške zgodovine, temveč jo mnogo obetajoča jutranja zarja nove grandiozne dobe. Demoeten mu ni občudovani borec, ki se z vsemi silami bori za grško svobodo, ampak je mož, M v svojem ozko-srčnem partikularizmu ovira zdravi razvoj in v svoji slepoti ne vidi pravo naloge grške kulture za vso oikumenč. ^Zgodovina pozna malo tako žalostnih postav, kot je veliki atenski govornik; on ni razumel svojega časa, ne svojega naroda, nc svojega nasprotnika in ne samega sebe (o. c. p. 54). »I-Iistorik mora vendar predvsem obračati pozornost na napredek v razvoju zgodovine«, piše D. v pismu učenjaku in prijatelju Welckerju. Že eno leto, preden je izšel njegov »Aleksander V.« piše ravnoistemu: »Vi že veste, da predvsem cenim napredek: moje srce je pri Cezarju, ne pri Catonu; pri Aleksandru in no pri Demostenu. Niti Cato niti Demosten nista razumela časa in nista upoštevala nujnega razvoja v zgodovini« prief\vechsel I. Nro. 29 p. G6-7). V novi dobi, ki jo je otvoril Aleksander s svojimi zmagoslavnimi pohodi, jo videl D. dobo, v kateri se je razširila grška kultura po vsej Prednji Aziji in po Egiptu in ki jc pripravila s spo. jitvijo orientalsko kulturo največji dogodek v svetovni zgodovini: rojstvo in zmago krščanstva. To dobo je Droysen nazval »helenlzem«, in tako naziva,jo to dobo historiki tudi še sedaj. Drovsenu sicer ni bilo dano, da bi dovršil svoje življenjsko delo o belenizmu; izšla sta le dva zvezka ni fjove rr__j___r_— — i--1__;______ . , , nn., f .aia . ».Kuuuvauo u iicivuiauiuv i. iojo in 10*0. iiMia ske konvencije o mednarodnem prometu. Ml smi so o tem vprašanju v ostalem z Avstrijo vedno prijateljsko sporazumeli. O izjavah italijanskega državnega tajnika Su-viča je dr. Beneš izjavil, da se te izjavo ne opirajo na mednarodno pravo. Češkoslovaška je za to, da razoroži (vena konferenca prevzame splošno nadzorstvo nad prometom z orožjem, tako da bi v bodoče odpadli podobni spori. S tem, da se bo orožje vrnilo Italiji, bo državam Male antante dano zadostno zadoščenje. Na koncu je dr. Beneš izjavil, da ho vojna na daljnem vjhodu vsekakor dolgo trajali! in da splošna gospodarska stiska ne ho prenehala, dokler se no razčisti sedanje politično ozračje v zvezi s položajem razorožitvene kou-fercvco in sc ne uredi vprašanje vojnih dolgov. O paktu Male antante pa je dr. Beneš izjavil ' I') ! : ' M Vale aidan e je znatno okrepil vso tri n , r'ni'.< i; i Morebitne eventualnosti. Da »«<-* ■ > : i f " Ifi »n;ante premagati vse tei-!;«kc. j« puii Ino, da se razvijajo ugodno, zlasti v i notranjepolitičnimi oziru, in da se šc bolj okrepe. I Njihovi zuu.-tuji ueprijatclji namreč polagajo naj-i večje nade na. notranje slabo-li. ki naj hi nastale ' v kateri inued držav Male anlante. svoje glavne vidike v grški zgodovini je dovolj krepko počita 1 v svojem »Aleksandru Velikem«. To knjigo začenja s himničnim uvodom, ki odpira dalekovidne svelovno-zgodcvinske perspektive ob kratkem osnutku četrtega stoletja pr. Kr. On gleda to stoletje v čisto drugačni luči, kot ga je gledal klasicizem. D. ne vidi v Filipu samo rušitelj.i grške svobode, v Aleksaudru samo nebrzdanega csvojitclja: temveč se vpraša, kaj sla pozitivnega ustvarila, kakšnega pomenit jo bilo njihovo delo za bodočnost, za poznejši razvoj človeštva. :Špar-tanei so umrli za svobedo pri Terniopilah, Atenci pri Salamini in F.vrinudonlu, toda perzijske države ni mogla uničiti niti Šparta niti Atene, temveč makedonski kralj ua čelu svobodne Grčije: (o. c. p. 18). če pogledamo, koliko .sta ta dva Mekedonca približala svet krščanstvu, vidimo v tem oziru velikanski napredek in njun naarvnost providen-cielni pomen: kajti omogGcila in pripravila sta tla. na katerih je lahko zraslo kr.ranstvo. V kratki dobi desetih let je Aleksander osvojil celo vrsto dežela in pridobil milijone za svoj prestol. Meje, ki so ločile Vzhod in zapad, so padle; odprla so se pa pota, ki so ju odslej združevale. Neki tedauji pisatelj pravi: Kot v čaši ljubezni so bili zmešani vso elementi življenja, narodov, in narodi so vzajemno pili iz te čase in pozabili ua staro sovraštvo in na lastno onemoglost. Aleksander je hotel, da pred njegovim veličanstvom izgine razloček mod Grkom i ji barbarom: Vzhod in Zapad je hotel na ta način združiti. Njegov zakon z Roksano, hčerjo baktrinskega kneza Oksiarta, konflikt s Knlis-tenom, številne svatovščino v Suzi: vse to so bila dobro premišljena dejanja svetovno-zgodovinskeg.i pomena. Večkrat in s i>oudarkom omenja D., kaj je Aleksander ukrenil glede uprave v osvujpujltT pokrajinah, kar je bilo dalekosežnega pomena za pozneje. Riše nam posamično poteze v življenju in značaju svojega junaka in njegov razvoj tekom let n. pr., kako se je po vrnitvi iz Indije nagibal čim-dalje bolj k despotiji; mimogrede pa večkrat opomni čitatelje tudi na tragiko njegovega d?Io-vanja. Redkokedaj se je kaki zgodovinski osebnosti posvetilo toliko ljubezni in s takim uspehom kakor v Droysenovem Aleksandru Velikem. Knjiga je pisana con amore, iz srca in iz ljubezni do vihravega genija in sanjavega Makedonca, kakršnega nam predstavlja helenistična umetnost. Izrek :pec-tus facit historicum« se tu najlepše uresničuje. Tudi slog pripovedovanja je čisto svojski. Saj jo treba priznati, da je D. izrazil najglobljo spoznanje demonične Aleksandrove osebnosti v ritmu besedo in pripovedovanja. Najbolj svojsko pri vsaki knjigi, njen slog zadene tu šo prav posebno svoj predmet, Aleksandrovo burno, neugnano in vi. liravo naravo; to se odslej ni posrečilo še nobenemu drugemu zgodovinarju; ker nobeden še nI imel tolikega mladeniškega ognja in tolikšno sposobnost doživetja, kolikršno je imel oblagodarjeni sin dobe, ki jo bila posebno usposobljena za občutenje (romantika!). V malokaterem zgodovinskem delu so spojeni v tako harmonično enoto dejanje in misel, dogodek in naklep, trenotek in večnost. Pri čitanju Droysenovega Aleksandra se ti zdi, da drvijo dogodki v zgodovini kot morski valovi, ki drug drugega prehitevajo in povzročajo; doživiš pa v enem velikem valu, ki se mu pravi Aleksander, vse dogodke oceana, nad katerim plava Stvarnikov duh. Za moto knjige si je izbral D. Aristotelove besede: »Kot bog med ljudmi jc moral biti tak človek... Za lake može ne vel ja noben zakon; kajti oni sami so zakon.« Kot Heglov učenec, in kot veren sin protestantskega pastorja vidj Droysein v zgodovini uresničenje božjega razuma in svobodne človeške volje. Takole presoja antiko, ki mu je mest, kateri pelje do krščanstva: Bog, čigar delovanje se tako kaže v vsej zgodovini, da brez njegovo volje ne pade niti las človeku ■/, glave, je naravnal vso zgodovino pred Kristusom na krščanstvo. Antika mu jo kakor Origenu in Klementu aleksandrijskemu paidagogos es Hriston, voditelj h Kristusu. Kakor oni veliki zgodovinarji, tako tudi Droysen priznava aristokratsko stopnjevanje raznih zgodovinskih dob, katerih vrh "je v spolnosti časov, ko je Bog poslal svojega Sina< (Gal. 4, 4). Tako jo Droysen poudarjal pomen helenizina. V novejšem času jc zlasti UIrich v. Wilamowitz zgovorno poudarjal lielenizem; v duhoviti >Zgo-dovini grškega slovstva« je odmeril skoraj dne tretjini prostora helenistični literaturi. Droysen-ove nazore o helenizmu so tudi zelo podprla novejša arheološka izkopavanja v Pergnmu, Magne-ziji, ob Menndru, pri Prienah in Miletu,' v Baal-beku in Pfilmirikončno tudj številni papiri v Egiptu. Na tak nnčin je prodrl tako zvani hisfo-rizem, ki vidi v vsaki dobi razvoj ter njene senčne in sončne strani: je pa proti temii. da bi posamične zgodovinske dobe postavljali v kiinon klasičnega Hpala- Dr. A. čepon. svetovnih »vrdk Zefss-Ikon. Roden-stock. VoigtlSnder, Wella, Certo itd ima vedno * zalogi sotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajt« ceniki jI JELEN MILO < Praznovanje 50 letnice prevzv. gospoda dr. Gregorija Rozmana Župnim uradom in predstojnikom samostanskih in drugih cerkva r ljubljanski škofiji! Praznovanje petdesetletnico prevzvišenegn gospoda škofa dr. Gregorija Rozmana V četrtek 9. marca bo naž prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman dopolnil petdeseto leto svojega življenja. Vsa škofija živo občuti, da ji je gospod škof najboljši oče in najzvestejši prijatelj. Zato želi njegovo petdesetletnico kar mogoče slovesno praznovati, da mu iako izrazi svojo hvaležnost, ljubezen in neomajno zvestobo. »Crucis pondus et prae-utdum« je deviza, ki si jo je izbral pri škofovskem posvečenju. Crucis pondus — teža križa je velika; pomagajmo mu ga nositi. Naša zvestoba do Cerkve mu bo v tolažbo in moč mu bo dajala naša molitev. Zaradi enotnosti se za praznovanje petdesetletnice določa sledeče: 1. V soboto 11. marca naj se pri vseh cerkvah, tudi pri podružnicah, po a.'emariji četrt ure slovesno zvoni. 2. V nedeljo 12. marca naj se opravi po vseh cerkvah slovesna zahvalna služba božja. Sveta maša, če le mogoče slovesna, naj bo pred izpostavljenim Najsvetejšim. Cerkveni govor naj ima za predme, poslanstvo katoliškega škofa. Po maši naj se zapoje Te Deum z molitvijo za škofa in po zahvalni pesmi »Povsod Boga«. Popoldne naj se priredi pobožnost za otroke, ki naj pridejo v cerkev v spremstvu svojih staršev Primernemu nagovoru naj sledi obljuba zvestobe sveti Cerkvi in pokorščine papežu, škofu in duhovnikom. Potem naj se pojejo litanije Matere božje z molitvijo za škofa (ista kakor za papeža mutatis mutandrs). 3. Vernikom naj se priporoči, da ta dan v obilnem številu pristopijo k sv obhajilu, ki bo prevzvišenemu gospodu školu najiljubSe darilo. V Ljubljani, dne 2. marca 1933. Ign. Nadrah, 1. r., gen. vikar. Usoden moment v Nemčiji Hitler se pripravlja na neomejeno diktaturo Goring hoče komunizem docela iztrebiti Berlin, 2. marca AA. Snoči je imel minister GSring govor, ki so ga razširile vse nemške radijske postaje. V uvodu je dejal, da njegova naloga ne obstoji samo v tem, da odvrne komunistično nevarnost, uego da komunizem docela iztrebi iz nemškega naroda. Nato je Goring navajal več ugotovitev policije o komunističnih načrtih. Komunisti so ho- Slovanska pesem miru (Ob gostovanju Ciril-Metodovega kora) Oudovito moč do človečkih src ima>u!eio Pariz, 2. marca. AA. Iz Berlina poročajo: j V Berlinu so pri političnih spopadih ubili tri oie.be, pet jih pa nevarno ranili. Policija je aretirala 150 oseb zaradi kršitve uredbe proti komunističnemu rovarjenju V Osteroddu v Vzhodni Prtisiji so ubili nekega hitlerjevca. Sedem republikancev je aretiranih. V Porenju in na Westfalskem je policija na podlagi nove vladne uredbe aretirala 2.050 komunistov. V Bremnu so aretirali 50 komunistov, ko so lepili J revolucionarne lepake. Nemška republikanska zastava v kratkem izgine Zooet: schwarz-w 'ss-rot ! Berlin, 2. marca. AA. Republikanska zastava črno-rdečn-rumena bo v kratkem izginila z vseh državnih in občinskih poslopij na Pruskem Namesto nje pride črno-belo-rdeča zastava, ki bo visela poleg pruske zastave. Odlok pruske vlnde o tem izide v kratkem. Vlada proti inozemskem poročevalcem Berlin, 2. marca. tg. Na seji državnega kabineta so danes razpravljali tudi o postopanju inozemskega tiska. Sklenili so postopati proti zastopnikom inozemskih listov v Berlinu, ker se jim očita, da zlonamerno hujskajo proti vladi. Socialisti so vedno biti za legalnost Niirnberg, 2. marca. AA. Na volivnem zborovanju železne fronte v Niimbergu je ia,avil posla- dnše dvignili na tako stopnjo, da je osvojila ne samo ves pravoslavni vzhod, marveč postala domača tud". vzhodnim katoličanom in nastopila zmagoslavno pot na zapad. Ni se zapirala med cerkvene ■idove, marveč zmagovito je nastopala tudi v koncertnih dvoranah. Takozvani duhovni koncerti izbranih cerkvenih skladb so bili v Rusiji največja atrakcija za Občinstvo vseh slojev, zlasti v resnem postnem času. In ta čudovita očarujoča ruska duhovna pesem v največji dosežni umetniški dovršenosti prihaja te dni v goste med Slovence. Zagrebški Ciril-Metodov kor bo v soboto nastopil z duhovnim koncertom v največji ljubljanski koncertni dvoran', v nedeljo pa s cerkvenim koncertom v cerkvi sv. Petra. Ciril-Metodov kor in njegova glasbena smer ima zanimivo zgodovino. Ko so se predstavitelji svete Rusije deloma poskrili v katakombah, deloma pa se kot bedni izgnanci razbegl' po vsej zemeljski obli, je zamirajoča ruska cerkvena pesem našla zavetje v zapadnih koncertnih dvoranah tn v mnogih katoliških cerkvah rimskega in vzhodnega obreda. Posebno gostoljubno zavetje je našla t Zaarebu. Katoliški Hrvati vzhodnega obreda v Zagrebu ■o za goj'tev vzhodne cerkvene pesmi ustvarili ustanovo, ki je po svojem sestavu in po svojih uspehih edinstvena v kulturnem in krščanskem svetu. Pred dvema letoma so ustanovili Ciril-Metodov kor. t. j. cerkveno pevsko društvo v večjem obsegu in na najširši podlag'. Ciril-Metodov pevski ibor je obenem cerkveni in koncertni pevski ubor. oovski zbor zaerebške vzhodne katoliške rila in Metoda je pod praporom Ciril-Metodovega kora združ i predstavitelje raznih slovanskih narodov, različnih obredov in veroizpovedi. Ciril-Metodov pevski zbor veže v harmonični edinosti Hrvale in Srbe, Ruse in Ukrajince pod umetniškim vodstvom pravoslavnega Rusa,« Bor sa Komarev-skega. Tako se v njem ostvarja resnica, da duhovna pesem premostuje prepade med srci in narodi ter ustvarja notranje razpoloženje za versko in narodno spravo, za verski in socialni mir. Ciril-Metodov kor je z velikim uspehom nastopil že v Zagrebu, Banjaluki in Sarajevu. Te dn' pa prihaja med Slovence in že dela načrte, da svoj prapor in svojo pesem ponese tudi v inozemstvo. Slovensko občinstvo še ni pozabilo blaženih občutkov, ki so jih pred nekoliko leti zbujale nebeško lepe vzhodne melodije pr' skromnejših duhovnih koncertih, posebno pri vzhodnem cerkvenem koncertu in pri vzhodni liturgiji v ljubljanski stolni cerkvi. Zato bo gotovo z radostjo pozdravilo gostovanje zagrebškega Ciril-Metodovega kora tn z vsem srcem porabilo to priložnost, ko bo moglo poslušali rusko cerkveno pesem v najčistejši vzhodni pristnosti in največji umetniški dovršenosti. So trenotki v zasebnem in javnem življenju, ko v stiski mračnih dn'. srce potrebuje oddiha in utehe. So trenotki, ko srce sredi tolikih razdorov in težav zahrepenl po harmoniji neminljivih večnih vrednot, da ne omaga pod morečo težo sli6ke in viharjev. Zato tem prisrčnejse pozdravljamo gostovanje zagrebškega Ciril-Metodovega kora, oča-rujočega glasnika jasnih večnih vrednot harmonije iu miru. nec Breitscheid, da 6c ogenj v poslopju državnega zbora ne more podtakniti taki stranki, kakor je socialno demokratska, ki je zmerom delovala v okvirju legalnosti. Berlin, 2. marca. AA. Glavni odbor socialistične stranke in socialistična skupina sta vložila pri vrhovnem državnem tožilcu protest proti temu, da bi se socialistična stranka sumničila zveze s poži-galci državnega zbora. Stamoler ni bil aretiran Berlin, 2. marca. tg. Po sporočilu iz policijskega predsedništva so neresnične V06ti, ki govorijo, da bi bil aretiran glavni urednik »Vorvvartsa«, poslanec Friderik Stampfer. Tudi sicer ni policija ukrenila proti njemu ničesar, kar bi se moglo smatrati za aretacijo. Komunisti dolžiio Hitlerja, da ie on dal zažgati parlament Kopenhagen, 2. marca. ž. Komunistični poslanec Petersen je snoči v parlamentu zelo ostro napadel nemškega državnega kanclerja Hitlerja ter izjavil, da ima zanesljive informacije, po katerih je sam Hitler dal zažgati nemški parlament, da bi lahko nastopi! proti komunistični stranki v Nemčiji. Predsednik parlamenta je Pelersenu radi tega napada odvzel besedo. Poziv na vse komuniste Evrope Dunaj, 2. marca. AA. »Rote Fahne« priobčuje manifest, datiran iz Berlina, ki poziva delavska razred vse Evrope, naj pošlje svoje zastopnike na mednarodni protifašistični kongres, ki bo meseca aprila v Pragi ali pa v Kodanju. Katoliki zahtevajo konec vsakega nasilja Stališče centra Koln, 2. marca. AA. Voditelj centruma prelat Kaas je imel volivni shod, na katerem je med drugim naglasil, da bi morale politične stranke po. skrbeti, da izginejo revolverji, stoli iu noži is političnih bojev. Šele takrat bomo doživeli boljšo Nemčijo. Govor Briininga Kssen, 2. marca. A A. Brllning je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da je bil centrum zmerom pripravljen sodelovati z vlado. Vsaka vlada, je naglasil, ima dolžnost, da se predstavi državnemu zboru. Dalje je ugotovil, da štiriletni načrt ue zadošča za odstranitev nezaposlenosti. Gledo ognia v poslopju drživnega zbora je Brii-ning zahteval, da se brez odloga izvrši javna preiskava. Novoizvoljeni poslanci bodo serali v garnizi;shi cerkvi Berlin, 2. marca. tg. Nemški državni kabinet jc danes sklenil, da sc skliče novi nemški državni zbor v garnizijsko cerkev v Potsdamu. Preložitev bodočega državnega zbora v Polsdam je simboličnega pomena, ker je 200 let stara garnizijska cerkev, v kateri naj se zbere nemški državni zbor, znak cesarskega Potsdama in fridericijansikega duha. V tej cerkvi se nahaja grob s krsto Friderika Velikega poteg krste njegovega očeta, vojaškega cesarja Friderika Viljema I. Papen roti Bavarce Berlin, 2. marca. AA. Podkancler von Papen j« izjavil v Monakovem, da je svoje čase izdelal načrt o novi konfederaciji nemških dežel. Ta načrt je pa bavarska vlada onemogočila. Papen pravi, da je prepričan, da Bavarci nc bodo razbili enotnosti države, ki so jo zapečatili boji na bojiščih. Vrata v Džehoi preb ta Japonci bodo kmalu dospeli do svolega cilja Tokijo, 2. marca. AA. Sroči so japonske čete zasedle mesto Lingvan. Njihove predstraže so on-' stran mesta v smeri proti Pingšuanu odbile napad i Čangsulianovih kitajskih čet. Pred umikom so se kitajske čete še enkrat zakadile v protinapade, i toda po dveurni borbi so sc morali vendarle umakniti. Jap.onska letala so v tej borbi obmetavala z bombami kitajsko artiljerijo. Brigada Kava-hari, ki prodira s severovzhoda, se je pridružila Hatorijevim četam v Lingvanu. Japonske čete sedaj prodirajo dalje od Lin-gvana proti čengteju in so r.o tej poti zavzele mesto Sutaolin. Druga japonska kolona, ki prodira v Džehoi s severa, je zavzela Čifeng in ima zdaj prosto pot v prestolico Džehola (Čengte), ki ga brani kitajski gcneralissiuius Čansuljan sam. Kitajci se pripravljajo že umik za Džehoiom na Tokio, 2. marca, AA. Ker je bataljon kitajskih čel na desnem krilu fronte d&serliral so Japonci lahko prebili kitajsko obrambo pri Lingvanu S severne fronte nd nikakih vesti, Činieng so japonske čete zavzele po kratkem obstrelievaniv Kitajci se boje, da ne bi dczertacija generala, (rt poveljuje na tem odseku in razpolaga s 30.000 možmi, povzročila popolnega zloma severne ironte, kjer japonsko prodiranje že resno ogroža Čeng-tefu, glavno mesto džeholske province. Če bi s« to zgodilo, bi Kitajci, kakor sami pravijo, umaknili svoje čete na poslednjo obrambno črto pri Pin-čuanu, 40 km za Čengtetuiem. Senator Evan Hribar -gerent Hlestne hranilnice Kakor smo zvedeli, je za gerenta Mestne hranilnice ljubljanske imenovan senator gosp.. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski. Posle gerentstva bo prevzel takoj, v.i pa še gotovo, ali mu bo postavljen v pomoč kak sosvet ali ne. Naloga gerenta jc spričo znanega položaja na denarnem trgu ta, da napravi na kak način v zavodu zadovoljivo likvidno stanje. Dosedanji upravni svet Mestne hranilnice s predsednikom mag. phartn. gosp. Sušni-kom na čela jc razrešen. Atene, 2. marca. ž. Aretiranih je bilo 35 komunistov, od leh jih je 16 ostalo v zaporih. Ljubljana Usoda naših gluhonemcev Gluhonemci so imeti že odnekdaj trpko življenje. V današnji dobi samogoltnega materijalizma pa preživljajo ti siromaki najtežjo krizo in to še prav posebno pri nas. V drugih kulturnih državah socijalna zakonodaja na najširši podlagi ščiti to ubogo človeško paro. Ne samo, da skrbi v izdatni meri za njihovo izobrazbo in s tem za njihovo delazmožtaost, ustanavlja tudi špecijalne delavnice in zavetišča ter daje premije mojstrom, ki privedejo gluhonemega vajenca do samostojnega izvrševanja te ali one obrti. Ponekod, n. pr. na Danskem je bila uvedena že pred vojno splošna šoloobvez-nost gluhonemcev, o kateri pri nas spričo velikega pomanjkanja zavodov in učnih moči še dolgo ne bo govora. Znamo je, da so gluhonemci najzanesljivejši delavci, ako se z njimi človeško ravna. Tisti trud, kii ga ima mojster spočetka, je prav kmalu deseter-no povrnjen. Toda pri nas je to še težko dopovedati ljudem. Zgodilo se je nedavno, da je neka obrtna zadruga zabranila zdravemu in nadarjenemu absolventu gluhonemnice učenje čevljarske obrti in to samo zaradi gluhote, z druge strani pa so se spet množili slučaji, da so nekateri mojstri prav (nečloveško izkoriščali gluhoneme vajence 5a pomočnike in jim tako grenili že itak trpko usodo. Tako je imelo Podporno drutštvo za gluhonemo mladino, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma kmalu dovolj prilike, da se pravično zavzame proti takim izrodkom. Čaka ga pa še mnogo dela v programu, ki mu ga določajo pravila, zlasti, da pomaga k prepotrebuemu razširjenju naše gluhonemnice, ki že od prevrata ne ustreza več ^fl nlrnlf n clcr- Uil Uil« iiui 1V ^ , XV i IA, VTVl pi v l mu •• "' — — - danim potrebam. Zidana za največ 50 otrok, oskrbuje zdaj stalno inad 100 gojencev, odkar se šolajo v Ljubljani tudi gluhonemci iz mariborske oblasti, y ajj u u 1 j c11u1 M.^ ..." ■ ... w. ~ - *-----, ki so pred vojno posečali gluhonemnico v Gradcu. Mnogo otrok pa mora ostati brez pouka, ker v sedanjem zavodu ni prav nobenega razpoložljivega prostora za nje. Kaj bo s temi siromaki, ki jim živ človek ne more pomagati do kruha, ako jim ne pomaga edina šola v gluhonemnicil? Kakšno breme je nešolan gluhonemec o tem bi vam najbolj zgovorno pričale graake solze prizadetih staršev, ki pa jih žal k malokdo vidi. Podporno društvo za gluhonemo mladino, ki je poklicano, da pomaga lajšati tudi to gorje vsega gorja, bo podalo na svojem občnem zboru, ki bo v petek 3. marca ob 5 popoldne v gluhonem-nici, točen obračun svojega delovanja v preteklem letu. Pokazalo bo pri tej priliki na svoje prijatelje, pa tudi tja, kjer se izgubljajo njegovi klici brez odmeva, kjer vlada gluhota srca in 60 vse besede o krizi samo dobrodošel plašč za pokrivanje zakrknjene vesti. Borih 12 Drtn letne članarine bi si tudi v teh hudih časih lahko marsikdo pritrgal v tak človekoljuben -namen, če že ne more tvegati večje podpore. Novi prijatelji društva lahko javijo svoj pristop na občnem zboru aH pa po dopisnici na gluhonemnico v Ljubljani. Ka? bo danes? Drama: Zaprta. Opera: »Mala Floramye«. Red A. — Gostuje g. Dubajič. Filharmonija: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Ob 20. Kino Kodeljevo ofb 20: »Na planinah«. Znižane oene. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. S/amič prvi petek v postu prav svečano /e prisegel: „Dftnes sledmemu bom gostu dobro z ribami postregel t' 0 Proslava rojstnega dne predsednika ČSR dr. T. G. Masaryka. Jugoslovansko-češkoslovaška liga in Češko slovenska obec v Ljubljani priredita, kakor smo že naznanili, proslavo rojstnega dne predsednika ČSR T. G. Masaryka, ki se bo vršila v soboto 4. marca ob 20 v Narodnem gledališču s slavnostno predstavo Dvoržakove opere »Rusalka« z odlično zasedbo. Pred predstavo se poklonita Slovenka in Čehinja v narodnih nošah s slavnostno de-klamacijo v slovenskem m češkem jeziku predsednikovemu kipu. Po predstavi se vrši v restavracijskih prostorih »Zvezde« prijateljski sestanek vseh prijateljev češkaslovašlko-jugoelovanske vzajemnosti, h kateremu vabimo vse občinstvo. Člani Če-akoslovensjce obče, ki so že naročili vstopnice, naj jih takoj dvignetjo pri gledališki blagajni. — J. Č. Liga in Čsl. cubec v Ljubljani. Pr„ Šavnlk ne ordinira od 4. do 10. t. m. © Ljubljanske in medne »bore opozarjamo in vabimo na dva zanimiva koncerta, ki se vršita v soboto in nedeljo v Ljubljani. V soboto ob 20 priredi Cirilo-Metodov zbor iz Zagreba pod vodstvom g. B. Komarevskega velik koncert vzhodne cerkvene glasbe, katero bomo čuli v tej obliki prvič v Ljubljani. V nedeljo ob 11 dopoldne pa nastopijo zopet naši ljubljenci, Trboveljski slavček na koncertu, kjer bomo slišali nove skladbe iz mladinske zborovske literature. Oba koncerta se vršita v Unionu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Udeležimo se tudi sprejema na kolodvoru: Cirilo-Metodov zbor pride v Ljubljano v soboto ob pol 14, Trboveljski slavček pa v nedeljo ob 10. Vsi na koncert in k sprejemu na kolodvor! © Vincencijeva konferenca za Trnovo v Ljubljani vprizori v soboto in v nedeljo, obakrat ob 8 zvečer v društvenem domu v Karunovi ulici 14, komedijo v štirih dejanjih »Beneški trojčki«. Vabimo vse prijatelje lepe igre in poštene zabave. Vstopnice se dobijo v predprodaji v domu. 0 Večerni gospodinjski tečaj v Mladiki. Prihodnji tečaj se začne v ponedeljek, 6. t. m. ob 17. Vpisovanje se vrši danes od 10 do 12 in od 17 do 19. Dnevna kronika i*--/-: ■'■ V SOBOTO 4. MARCA OB 8 ZVEČ. V UNIONU CERKVEN KONCERT CIRILO - METODOVEGA ZBORA IZ ZAGREBA 0 Mestni tiskovni referent. Mestna občina je j te dni oddala mesto mestnega tiskovnega referen- , ta. Mesto je dobila oseba, ki dosedaj ni bila v i mestni službi ter bo z mestno občino v honorarno-pogodbenem razmerju. Novi uradnik mestne občine ima dolžnost, da opravlija posle pomočnika mestnega arhivarja, tiskovnega referenta in — mestnega zgodovinarja, torej dela dovolj, v praiksi pa pomeni, da bo novi uradnik dejansko vršil dolžnosti mestnega arhivarja. Do tu je stvar v redu in radi verjamemo, da je bil novi uradnik v potrebi po kakšnem zaslužku. Vendar pa moramo poudariti, da bi spadal po tradiciji in v soglasju z namenom bivšega župana Hribarja na to mesto predvsem kakšen slovenski leposlovec, ker so bili posli mestnega arhivarja ob osnovanju tega mesta predvsem rezervirani za slovenske leposlovce. Kot časnikarji pa smo tudi na stališču, da mora opravljati posle tisikovnega referenta predvsem časnikar, zlasti še, ker je nastala med časnikarji zadnje čase že brezposelnost. Novi uradnik pa ni niti redni niti izredni član našega časnikarskega združenja, v katerem so organizirani vsi slovenski časnikarji. Za posle mestnega zgodovinarja — le kako si gospodje na mestnem magistratu to predstavljajo? — pa je potrebna znanstvena kvalifikacija in te novi uradnik nima. Nikomur nočemo odljedati kruha in kar prav je, če prejme kakšen potreben človek službo — toda pri tako važnem mestu, kakor ga je dobil novi uradnik, mora mestna občina že paziti na kvalifikacijo! © V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje ln telečje meso po znatno znižani ceni. © Ljubljanska mestna plinarna priredi drevi ob 8 v lcuhinji Kraljice Marije v Prečni ulici 2 predavanje o plinski kuhi. Predavateljica bo obenem kuhala postni obed ,0. F.' povsod se že govori in sliši ,U. F.'. - Vsakdo vpra ša: kaj jo to ,U. F/. - Povsod sc naglasa, da je ,U. F.' .samo za dame! - Kaj pomenita ti dve črki .II.F.'? © Vlom v Mostah. Pepelnično noč sta izrabila dva prebrisana vlomilca, ki sta oplenila stanovanje pleskarskega pomočnika Karla Zupančiča, Poljska ulica 37. Zupančič sam je odšel namreč v pe-pelnični noči na neko veselico, njegova žena pa je obiskala starše. Ko sta se vrnila, sta našla svoje stanovanje temeljito oiplenjeno. Neznani vlomilci so odnesli več ženske in moške obleke ter nekaj zlatnine, v skupni vrednosti nad 4000 Din. Zupančič je takoj ugotovil, da sta bila na delu dva vlomilca, katerih sledi so v snegu vodile proti Zado-brovi. Neika druga priča pa je videla, kako sta šla od hiše, 'kjer Zupančič stanuje, dva velika moška in nesla precejšen zavoj. Policija je vloma osumila Brata K. iz znane tatinske družine v neki bližnji vasici. Ko je policija hotela oba brata aretirati, je eden skočil skozi oikno in pobegnil, drugega pa je policija prijela. Pri zaslišanju aretirana brat trdovratno zamika vsako krivdo in trdi, da je povsem nedolžen. Policija še nadaljuje preiskavo. 0 Modne hlače — piimparicc dobite najceneje pri Preskerju, Sv Petra cesta 14 Kaj pravite? Dva ljubljanska ialjivea sta bih no pepelnilno sredo silno iejna in od srea rada bi si privoščila l merico piva. Toda pustni torek je ie izčrpal njune | vire in sta zato sklenila, da prideta do piva z zvi-! jačo. Stopila sta v moderen ljubljanski lokal in pričela govorili med seboj nemški. Prvi je dejal drugemu: »Herr Direktor, Sie sind aus Berlin?* (Gospod ravnatelj, kaj ste iz Berlina?) >Ja!* je odgovoril drugi Ljubljančan in dodal še nekaj drugih besedi v nemščini. Gostilničar je seveda slišal ta razgovor in ves vesel, da ima med. gosli odličnega »direktorja* iz Berlina, je priskočil in sam postregel oba »Nemta«. .-Kako Vam ugaja moje pivo?* je vprašal oba «odličnika*. >Že gre,* je milostno odgovoril Berlinčan. »Ampak pri nas v Berlinu imamo boljše pivo.* Ves pogovor se je vršil seveda v nemščini. Gostilničar je tedaj ukazal natakarju: »Friseh anzapfen!* (Nov sodček nastaviti!) Pokusili so sveie pivo in Berlinčan je tokrat pohvalil: »To pa to, to je boljše. Veste, za pivo imam jaz fin okus.* Oba gosta sta spila nekaj meric piva, gostilničar pa je silno mnogo govoril o svoji gostilni in o svojih gostilni čar skih zmoinostih. Med silnimi komplimenti, v katerih je bila vsaka druga beseda: »Herr Direktor!*, sta se oba znanca iz-mazala iz gostilne, ker sta opazila, da je stopil v gostilno nekdo, ki ju pozna. Obljubila pa sta gostilničarju, da se vrneta na večerjo. Nazaj ju seveda ni bilo, čeprav se je gostilničar nadejal, da prideta in — poravnata račun. Baje je pozneje izvedel, kdo sta bila, pa ju ni naznanil policiji, češ, da pride potem v časopis. In tega se boji. Koledar Petek, 3. marca: Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec. Novi grobovi -f- V Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je po daljši bolezni umrl g. Josip Balič, vpok. naduči-lelj iz Št. Petra pri Gorici v starosti 82 let. V zavetišču je bil samo 5 mesecev. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 2. Žalni sprevod pojde izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 8. Naj počiva v miru! -f- V Šmarci je umri 1. marca kovaški mojster g. Janez Jerman. Pokojni je bil oče desetih otrolk, izmed katerih je posebno dobro vzgojena Juliijana Jerman, ki stori v župniji mnogo dobrega z razširjanjem katoliških časopisov in tudi sicer izredno goreče deluje v smislu Katoliške aikcije. Pokojnemu očetu naj sveti večna luč — ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Razrešen je bil časti občinskega odbornika g. Ivan Lovšin, župnik v Planini pri Rakeku. Na njegov« mesto je imenovan g. Anton K o 1 a r , posestnik v Planini št. 156. Ostale cesti — Vremensko poročilo Slovenskega planinskega društva. Zaplana 1. marca: Temperatura —3, oblačno, veter jugovzhodni, enega na podlagi 50 cm, pršiča 10 cm, suh, smuika idealna. — Mrzli studenec, 1. marca: Temperatura —14, snega, nad en meter, pršiča 5am. Smuka idealna. — Cerkveni pevski zbor v Gornjem Logatcu je na pustno nedeljo in pustni torek priredil igro »Beneški trojčki«, ki je zelo lepo uspela. Obe predstavi sta bili tako dobro obiskani, kakor doslej redkokatera prireditev. — Posledic« nesrečnega alkohola. Novak Ciril, 25 letni delavec iz Hrasta pri Suhorju, je bil v gostilni pri Badovlncu. V prepiru ga je nepoznan fant udaril s kolom po glavi in ga obrezal z nožem. — Kalin Franc, kočar iz Gor. Gradišča pri Št. Jerneju, se je prepiral v gostilni s posestniko-vim sinom Kovačičem Francetom, ki ga je napadel z nožem in obrezal po desni roki. — K. Anton, pos. sin iz Hrušice pri Novem mestu, se je vračal dobre volje ponoči domov iz zidanice. Na ledeni poti mu je spodrsnilo, pri čemeT si je zlomil desno nogo v členku. — Z. Ivan, doma iz Škocjana, je pomagal na dnini pri rezanju krme za živino. Po neprevidnosti ln v vinjenosti je porinil roko pre-sredinec, prstanec in mezinec ter mu odrezali vse daleč v stružnik. Valjčki so mu prijeli na levi roki tri prste pri srednjih členkih. — Belopavlovič Marko, delavec iz Hrasta, je služil na dnini v Stranski vasi pri nekem posestniku. Ko se je na delo grede zglasil v neki gostilni, se je spri s pivci. Gredoč iz gostilne na voz, ga je udaril nekdo s trdim predmetom po desni roki ter mu jo zlomil v zapestju. — Zaradi žulja smrt V šolo v Št. Vidu pri Stični je hodil 11 letni deček Berčon Alojzij, doma iz Poljan pri gori Obolno, s katere se Ljubljana vidi. Pred tremi tedni je prišel zopet v šolo, kamor ima dobri dve uri. Trdo obuvalo ga je pa ožulilo, zato se je deček domov grede sezul in bos šel po mrzlem snegu. Zaradi tega so mu nogo otrpnile, hudo se je prehladi!. Dne 28. februarja je pa umrl. — Tele t dvema glavama. Iz Sv. Jetrneja pri Ločah poročajo: Pri kmetu pd. Šimeku je krava povrgla tele, ki je imelo dve popolnoma razviti glavi, ki sta bili na tilniku skupaj zraščeni. Prišlo je tele že mrtvo na svet, in sicer z nogami naprej. Krava je velilko trpela, a se sicer ni pokvarila. — Nesreče na deželi. Včeraj je Ljubljanska bolnišnica sprejela pet ponesrečencev z dežele. V Martinijaku pri Cerknici si je pri delu zlomil desno nogo 27 letni delavec Josip Otoničar. — Pri šolski telovadbi je padla in si zlomila desno ključnico 12 letna Dragica Dežutelj, hči dninarja iz Kosez 44. — V Dravlijah pa je padel težek mesarski nož na levo nogo 25 letnemu mehaniku Petru Hledetu u Dravelj 103. — V Bizovitku je nekdo med prepirom sunil z nožem v hrbet mizarja Štefana Briclja, — Ko je sekala drva si je odsekala kazalec lev« roke 17 letna dekla Terezija Kopač iz Male vasi pri Jezici, — Osjek zahteva apelacijsko sodiiče. Te dni pride v Belgrad deputacija Osječanov, ki bo pri predsedniku vlade in pri pravosodnem sodišču prosila in intervenirala, naj se v Osjeku ustanov* apelacijsko sodišče, — Nos ji je odrezal. Iz Valpova na Hrvatskem poročajo: Te dni je neki Stjepan Katančič na cesti napadel 55 letno Maro Stanič in ji z nožem odrezal nos. Nato se je spravil še na oči in jih hotel iz-dreti iz votlin. Pri tem jo je vso razrezal po obrazu. Priskočila ji je na pomoč njena sestrična, toda tudi njo je Katančič zabodel z nožem. Obe ženski so prepeljali v bolnišnico, Katančič pa se je sam javil oblastem. Katančič je napovedoval že dalj časa, da se bo maščeval nad Maro Staničevo, — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna >Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Pred sodiščem v Zaječarju sta bila obsojena na dosmrtno ječo 27 letna Desanka Jovano-vič in 23 letni kmet Dragutin Todorovič, ker sta ubila Desankinega moža, da ju ne bi motil pri ko-ruzništvu. — Milijon zakopanega denarja. Pred sodiščem v Požegi se je te dni odigral epilog zanimive zgodbice o zakopanem milijonu, ki priča o veliki lahkovernosti nekaterih ljudi, H kmetu Andriji Mulcu je prišla svoječasno ciganka Milka Nikolič iz Ra-dovana in riiu zaupno povedala, da ve za prostor, kjer imajo cigani zakopanih milijon dinarjev. Dejala mu je, da si sama ne upa izkopati denarja, ker bi njo takoj osumili. Zato bo raje njemu pokazala oni prostor, če ji da 2000 dinarjev. Mule je verjel cigmoki in ji izplačal 2000 Din v več obrokih.. Potem je ciganka peljala Mulca na polje, kjer tnu je pokazala mesto. Mule je pričel takoj navdušeno kopati. Toda pri kopanju ga je zalotil cigan Jovo Mihajlovič, ki mu je zapretil, da ga bo prijavil sodišču zaradi tatvine, če mu ne da 2000 Din. Šele takrat se je Mulcu zasvitalo, da je nasedel predrzni goljufiji in je cigana ter ciganko prijavil oblastem zaradi ogljufije. Pred sodiščem se je ciganka zagovarjala, da nima pojma o kakšnem zakopanem zakladu in da ni Mulcu nikdar kaj takega govorila. Mule ji je res dal 2000 Din, toda za vso kaj drugega. Ubogi Mule ni imel nobenih prič in tako se je zgodilo, da sta bila cigan tn ciganka oproščena. — Urbanus: »Knjiga o lepem vedenju«. Tretja, zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Strani 388. Cena 50 DEn, vez. 64 Din (v celo platno). Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Res je, da so današnji demokratični časi zavrgli že marsikatere pretirane predpise, ki so jih smatrali nekoč za nedotakljive, toda premnogo jih je še, ki jih družba ne bo opustila nikdar, ali si jih bo pa le primerno prikrojila, zato je samo po sebi umevno, da jih mora vsak poznati, če se noče izpostaviti v vsaki boljši družbi očitka nevedneža, nerode ali neolikanca. Za nas Slovence je to vprašanje še prav posebno važno, saj izhajamo po veliki večini izpod kmetijskih krovov in iz delavskih rodbin, kjer nismo imeli prilike prisvojiti si že od mladih nog vseh tistih oblik občevanja in kretanja, ki jih kulturna družba brezpogojno zahteva. Za nas vse so zato take-le »Knjige o lepem vedenju« potrebae kot vsakdani:' kruh. — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čaišico naravne »Fra-oz Joseiove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Dr. Fr. Sušnik: Prevaljška legenda (Konec.) 20. Na Veliko Gospojnico V dolu je zorel oves, po hribih pšenica; pa ju nihče ni žel. Kaj bi ju žel! Na praznik je bila cerkev polna kakor še nikoli ne doslej in ne poslej. Na glavnem oltarju so gorele vse sveče okoli prazne nionštrance, pred njo pa je klečal na rdečem klečalniku sam presvetli škof. Bel hermelin je imel okrog ramen, dolga sinja vlečka se mu je vlekla daleč po tleh. Beli duhovniki so klečali za njim in svetili z dolgimi voščenkami. Z glasom, ki se je vil iz votle globine, je molil presvetli litanije vseh svetnikov: >Svetl Mihaeli« »Sveti Gabrijel!« »Sveti Rafaeli« V mogočnem zboru so odgovarjali duhovniki z ljudstvom: »Prosi za nas!« »Prosi za nas!« ■»Prosi za nas!« Do stropa so bučale prošnje, skozi vrala, skozi okna čez njive in cesto, do obokov in neba za Jezusom, Gospodom, Ujetnikom sproščenim. »Sveti Peter!« »Sveti Pavel!« »Sveti Andrej!« Škofu se je glas topil in tonil v morju, ki je valovilo po cerkvi: m j , .— »Prosi za nas!« »Prosi za nas!« Vedno 6ilneje je rastla molitev, kakor rotnja je bila pred oltarjem. »Sveti Gregorij!« »Sveti Ambrozij!« »Sveti Avguštin!« Vsa nebesa je klical škcvf, angele in svetnike, apostole in mučence, device in spokornlke. »Sveti Anton!« »Sveti Dominik!« »Sveti Frančišek!« Bulali so Prevaljčani na vrata nebeška, da jim Ga vrnejo, Gospoda, v zlato kamrico na oltarju, da jim Ga bo spoznati in bo zopet mir po fari in soseski. »Bodi nam milostljiv!« »Prizanesi nam, Gospod!« »Usliši nas. Gospod!« Po cerkvi je hruščalo kakor vodovje, ljudstvo je pozabilo na škofa in kanonike ln dekane, in kaplane, da so še sami nase pozabili in ihteli: -Prizanesi nam, Gospod!« »Prizanesi!« Glej, otroci smo tega sveta in nismo še opravili ne na polju, ne v hlevu in krave nam še niso stelile, lesa še nismo prodali, otrok še ni6tno preskrbeli, cest še nismo popravili. f »Prizanesi nam, prizanesi!« Še nov oltar Ti bomo kupili ln sveč in plaščev iti maš za mir: »Daj nam mir!« Do trdih tal so se krčili, tolkli na vrata nebeška in klicali svetnike in svetnice na pomoč pred božjim kraljestvom. »O Gospod, nismo vredni ...« V.\t Smarni^ni i.nti i rakln -t u i rr r Q1 n rwrl »- — - --»*—■ —.-—- •»-, 4- -----— ■ ----i f ~ - oknih je zasijalo, kot na cimbale je zapelo, kakor srebrna megla se je vleglo na glave; na njej je priplavala preblažena Marija. Roki je sklepala, med prsti pa je držala prebelo hostijo Jezusa. Z očmi ga je molila, z usti šepetala in plavala kakor sen. Neskončno tiho je bilo med ljudstvom, otrok pa najmlajši se je'glasno vzradostil: »Marija!« Ko je lebdela pred oltarjem in sklenila hostijo v monštranco, so dvignili glave. Tedaj je otrok zavriskal: »Marija!« Za hip je oblak zagrnil oltar; ko se je raz-dehtel. ni bilo nikogar več: sredi med svečami je bilo Najsvetejše kakor nekoč: belo in pokorno; sredi med cvetjem je stala Marija kakor nekoč: mirna in lesena. Kakor da je ura življenja obstala, nihče je ni čul, tisoč hipov je strmelo v čudež. Počasi so se zopet razgibali; kaplani in dekani in kanoniki so se zganili, ženske so omahnile, možje eo sedli. Prošnja molitev je skipela ln usah-riila; kakor da se je ulegla sila m6ra na f&esane duše. Ministrant je prinesel kadilnico, dim je za-puhtel med sveče in rože. Starček škof je vstal, duhovnika sta ga podprla. z muko je zapel in beseda mu je trepetala: Te Deum — lauda-a-mu-us!« Plaho in ponižno je pel, kakor da ga nefoaj tišči. Ko pa so orgle drzno zabučale in posnele zmagovito pesem, je znova zagrmolo po cerkvi: ^Tobe Boga hvalimo. Tebe Gospoda poveli- ^niAmO-« Prešerno in veselo so slavili: »Vse je polno tvoje slave.« Soprani so vriskali, basi brneli, duhovniki v zboru molili: »Svet, svet, svet si Ti, Gospod!« Škofa so ogrnili z zlato svilo, dekani so vzeli kadilnice, kaplani so zacingljali, kanoniki eo počasi šli po stopnicah do oltarja, se priklonili, snel' monštranco z Bogom, položili jo v škofove tresočb se roke, in škof je blagoslovil narod, vsi zvonovi so zazvonili, skozi okna je gorelo sonce, rdeče ban-dere so nalahno zavihrale in pozdravljale Gospoda. Potem je postavil Boga z monštranco v taber-nakelj, duhovni so pokleknili, ljudstvo si je trkalo ua pnsa, dva kanonika sta zavrtela vratca in jih zaklenila. Zvonovi so utihnili, organlst pa je odprl vse registre, da so zahrumele orgle za slovo, soprani in alti in tenorji in basi pa so zapeli, kakor da se jim je odrešila duša: »Amen!« »Amen!« je zašumelo med množico. »A-a-a-a-men!« A-a-a-a-a-a-men!« Zaprli so Jezusa, sveče ugasnili, kadilo je spu-litelo, duhovniki eo za škofom odšli, potem moški, počasi še ženske za njimi. Mnogi je šel mimo oltarja, tenko pogledal. Če je Marija kakor rukoČ. in ji zadovoljno pokimal. »Amen! Amen! Amen!« Brez konca in kraja je bila radost na koru, smejala se in od sreče vpila: »Amen! Amen! Amen!« 21. Konce. Tako so se povrnili: Marija na Faro, Barbara ' na svoi hrib. Lenart v nlanino Volbenk in Ana Stev. 52. >SLOVENEC<, dne 3. marca 19SS. Stran frl~ Maribor □ Podjetnosti čast, podjetnosti slava. Lovska soba hotela »Orel« je bila na pepelnično sredo pozorišče za naše meeto nenavadne razstave, ki je vzbudila občo pozornost mariborske javnosti in je obenem najlepše spričevalo nenavadne podjetnosti lastnika »Orla« gosp. Zemljiča in njegove gospe soproge. Priredila sta razstavo najrazličnejših dobrot svoje priznane kuhinje, ki uživa upravičen sloves vseh neStevilnih gostov njunega podjetja. Razstava je bila nameščena v lovski sobi. Vsi proizvodi kuhinje, od rafinirano sestavljenih skrivnosti, ki so spccialiteta »Orlove« kuhinje, pa do čudovito izdelanih slaščičarskih proizvodov so vzbujali občo pozornost teT divljenje. Predstavljali so višek kuharskih veščin ne samo v kulinaričnem pogledu, ampak tudi v mačinu serviranja in okrasja, tako da je bila ta razstava prava šola za mariborske gospodinje in specialiste v kuhinjski umetnosti, ki so v izrednem številu obiskovali razstavo od jutra takoj po otvoritvi pa do večera. Med obiskovalci so bile tudi odlične osebnosti, kakor podban, mestni načelnik, okrajni glavar in drugi; ti poseti in pa nedeljeno priznanje obiskovalcev so bila dovoljen dokaz, da je mariborska javnost pravilno doumela podjetnost gosp. Zem.jiča in njegove gospe soproge. □ »Sedem besed Jezusovih«. Danes vaja cerkvenega pevskega zbora ob pol 8 v običajnih prostorih za cerkveni koncert 7 besed Jezusovih. □ Premiera. V soboto, dne 4. t. m. bo uprizorilo mariborsko gledališče po enajstih letih namenita ti dve črki .U. F.? □ Priznanje za zvesto izpolnjeno dolžnost. Lepa slovesnost se -c vršila sinoči v prostorih hotela Orel. Zbrala sc je potnoštevilna mariborska zelena bratovščina na prijateljskem večeru, ki ga je priredilo lovsko društvo lovskima paznikoma Mirku Dolinšeku in Vinku Brodmjaku. Oba imenovana sta dobila lansko jesen v boju z drznimi lovskimi tatovi v šmiklavških gozdovih'hude strelne rane ter sta se zdravila dolgo časa v mariborski bolnišnici. V priznanje njunega zvestega izpolnjevala dolžnosti jima je mariborska podružnica SLD podelila pohvalne diplome, lovci in lovski zakupniki pa so še nekaj primaknili, da je bila poleg diplom še čedna vsota v gotovini. Oboje jima je izročil zaslužni predsednik mariborske zelene bratovščine ravnatelj Pogačnik. □ Mestni svet in upravni odbor se sestaneta drevi k redni seji. Na dnevnem redu bo več važnih komunalnih zadev, ki čakavo nujne rešitve. □ Prvi redni občni zbor Splošnega vzajemnega podpornega in kreditnega društva v Mariboru bo v nedeljo 13. marca ob 13 v mali dvoTani Na-fSUnega doma. □ Rekrutni spiski na vpogled. Mestno načelstvo razglaša, da je rekrutni spisek vojnih obveznikov letnika 1913 izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu U. Glavarji rodbin se pozivajo, da se pravočasno prepričajo glede točnosti vpisa zadružnega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe, da se morejo izvršiti morebitni popravki. O Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo, gnojenije, pomlajianje in precepljanje sadnega drevja se vrši 6. in 7. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen .ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18. □ Klubsko prvenstvo v smučanju bodo odločali v nedeljo člani SK Železničarja. Tekmovali bodo na dveh progah; seniorji na 18 km in juniorji na 8 km. Start in cilj bo pri gostilni Anderle v Rad-vanju. Start bo ob 9 dopoldne. Q MariDor brez kavarniških koncertov. S pustnim torkom so utihnili po mariborskih kavarnah večerni koncerti. Kavarnarji so ukinili godbe kot protest proti previsoki obremenitvi, ki jim jo je naložila mesitna občina za koncerte. Da pa ne bodo gostje čisto brez godbe, so v nekaterih kavarnah namestili že radio-aparate. S temi se lahko po mili volji proizva/ja godba, ker zaenkrat še niso obdavčeni. □ Tudi Studenčani imajo skakalnico. Podjetni studenški smučarji so si zgradili svojo lastno skakalnico in sicer na strmini dravskega nabrežja nad kopališčem »Katra«. Skakalnica leži na naravnost idealnem terenu, ki se je dal brez vseh večjih naprav in stroškov preoblikovati, da povsem odgovarja svojemu namenu. Poleg tega leži cel dan na Lese, Janez na Poljano, Kozma In Damijan na Brinjevo goro. Bog ve, kje so med tem bili! Ali so hodili nevidno z Gospodom? Morda so šli v vice obiskat prevaljške verne duše. Ali pa so kruha nosil', lačnim, pletli in šivali ubogim, bolnim stregli v smrdljivi zadohi. Bog ve. Samo da so se povrnili in bili zopet kakor nekoč! Hvala Bogul i Zdaj se bomo v miru ovsa in pšenice lotili, , v nedeljo se bomo za igro pripravljali, dopoldne bo seja v hranilnici; popoldne pojdemo poslušat, kaj je še kaj po svetu novega; gasilci imajo veselico v Traberku; mladinci bodo na bradlji tekmovali; jutri pojdemo k Svetemu Roku, nazaj grede pa na Kisčlo vodo. Hvala Bogu! Ko so ženske cerkev že pomedle in je zadnja iz nje odšla, se jc priplazil župnik pred osameli tabernakelj. Zgrudil se je pred oltar, niti ni vedel, da ga Marija z očmi objema, niti ni videl angelov okoli eebe. Niti Gospoda ne, ki jo stal pri njem, mu dvignil glavo in si jo naslonil na prsi. Ko Ga je zaslutil, niti zatrepetal ni, blaženo se Mu je vdal in šepetal: »Truden sem od beganja za Teboj. Kakor hlapec, ki ga je podil najemnik od kresne zore do poznega mraka. »Od zore do mraka sem se podil in nisem Te videl in zvečer sem Te zaspal.« »Kakor srna sem, ki jo je lovec ujel. Domine, Domine!« Tako je skoprnel prevaljški župnik na presve-tem srcu Jezusovem. Tretji dan pa so ga pokopali za velikim oltarjem, da je ostal blizu božjega Lovca. Ko je minilo sedemkrat sedem let, je legla za njint v grob tudi nrevalj&ka legenda in nihče je ne pomni več. v senci, da ne more sonce do snega. Pri poskusnih skokih so bile dosežene že lepe daljave. Poleg velike skakalnice so zgradili Studenčani še manjšo za učenje začetnikov. V nedeljo prirede na veliki skakalnici že svoje prve tekme v skakanju, ki bodo gotovo privabile tudi skakače iz Maribora in tudi publike ne bo primanjkovalo. □ Delavski denar si je prldržal. Pred malim stnatom mariborskega okrožnega sodišča se je vriila včeraj razprava, ?a katero je vladalo izvan-redno zanimanje v vseh krogih delavstva in na-stavljencev delavnice mariborskih državnih železnic. Pred 6odniki je stal 43 letni železniški uradnik Hugon V., obtožen, da si je prisvajal v svojo korist manjše vsote, ki jih je odtrgava! delavcem od njihove mezde. Obtožnica mu očita naslednje: Od leta 1922 do konca septembra 1930 je vršil obtoženec kot uradnik železniške delavnice posle obračunavanja in izplačevanja mezd delavcem- akor-dantom. To so priložnostni delavci, ki jih zaposluje delavnica poleg stalnega delavskega kadra po potrebi v večjem ali manjšem številu. Njihovi prejemki se obračunavajo tedensko na posebnih plačilnih spisih, ki izkazujejo bruto zaslužek in posamezne odbitke ter končno č:sto vsoto, ki jo dobi akordant izplačano. Pri prejemku mezde rnora vsak akordant podpisati plačil«! p' ek, ki ostane za arhiv, v roke pa dobi ob*a unskl listek, katerega rubrike izkazujejo vse one podatke, kakor jih ima plačilni spisek. Pri vršenju le službe je osumljeni uradnik opazil, da akorrl^nti nimajo navade kontrolirati vpisov v računskem listku s plačilnim spiskom in to izkušnjo je izrabil, Na računskih listkih je v rubriki »odbitki« vpisoval za nekaj dinarjev večje številke, kakor jih je izkazoval plačilni spisek ter si je potem razliko prkbžal. Ker je šlo vedno za manjše vsote, ki niso nikoli prekoračile 10 D in, delavci tega niso opazili. Pri velikem številu akordantov, ki jih delavnica zaposluje, si je naravno zasigural na ta način prav lepe dohodke. Sele nedavno so prišli na sled njegovim manipulacijam. Delno je svojo krivdo priznal ter je bi! obsojen na 6 mesccev strogega zapora, 3 letno častno izgubo ter na odpust iz državne službe. □ Na rokah so ga nosili v zapor. V neki vinski kleti je zlezlo vino v glavo Ivanu, ki ga imajo v policijskih bukvah zabeleženega kot prijatelja močne kapljice. Ko je prišel sredi popoldneva ua sveži zrak, se je spri s tovarišem, pa je zato iz-kupil udarec v lice. Povrhu ga je stražnik radi razgrajanja še aretiral. Radi to očitne krivice so mu odpovedale pri sprevodu v stražnico sredi ulice 10. oktobra noge in vlekel se je kljubujoče počez ulice. Ker so bila vsa prizadevanja stražnika zastonj, jc moral pozvati pomoč. Možje postave so jetnika dobesedno na rokah nosili v zapore. Prizor je bil seveda kot nalašč za mariborsko radovednost, ki je spremljala nenavaden sprevod v celih trumah. □ Rože z zdravilno močjo. Zanimiv slučaj so obravnavali včeraj pred sodnikom poedin-cem na mariborskem okrožnem sodišču. Na zatožno klop je sedla stara ženica zgubanega obraza, pa živahnih oči in kretenj in še živahnejšega jezika; videlo se jc. du ni tako pripro-sta, kakor sc zdi na zunaj, bistri in nagli izgovori pa so dokazali, da jc imela že večkrat opravka s strogimi gospodi no sodni j i. Obto-ženka je. ljudska zdravnica iz Draženc, vdova Marija. Državni pravdnik jo jc obtožil rnaza-štva. Bila jc radi istega, delikta žc večkrat pred-kaznovana, pa je ni nič jioboljšalo. V obtožnici ji je očital državni pravdnik zopet dva, po oro-žniških poizvedbah in njenem lastnem priznanju ji dokazana slučaja iz njene »prakse«. Neki ženi je prodala dve steklenici zdravil, drugi pa jc napravila možo za nogo njene hčerke. Tudi pred sodnikom je priznala oba slučaja, pravi pa, da ni zahtevala za zdravljenje ničesar, samo iz usmiljenja jim je kuhala rože. Ker pa so ji kljub izgovorom dokazali, da je paci-jentocn »zdravila« zaračunavala, je bila obsojena na 14 dni zapora in sicer samo pogojno za dobo treh let. □ Vinjen V prostovoljno smrt, V Kamnici pri Mariboru 6e je ustrelil 23 letni viničarski sin Štefan Glazer. Pognal si je krogljo v srce ter bil na mestu mrtev. Žalostno dejanje je izvršil v vinjenosti, vzrok pa je nszcian. MARIBORSKO GLEDALIŠČE (Petek, 3 .marca: Zaprto. Sobota, 4. marca ob 20: »FAUST«. Premijera. Celje & »Čevljar — baron«. V netleljo popoldne ob pol 4 vprizori prostovoljno gasilno društvo Babno pri Celju v dvorani Ljudske posojilnice v Celju veseloigro s petjem in godbo v treh dejanjih »Čevljar—baron«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerkve, na dan predstave pa od 9 do 12 iu od 2 do začetka predstave pri dnevni blagajni. & Umrl je včeraj ob 2 ponoči na Polulali štev. 2 g. Joško Žekar, najmlajši član gledališke družine. Preteklo leto je končal 4 razred tukajšnje realne gimnazije in sc jc mislil posvetiti tehniki. V zadnjem času je vstopil v krog članov tukajšnje Gledališke družine in je pokazal za dramatiko zelo veliko veselja, sc redno udeleževal gledaliških vaj in bil za zgled vsem drugim članom. Pred tremi dnevi je zbolel za pljučnico, ki je mladega in nadebudnega. koenaj 16 letnega fanta pobrala. Prijatelji bodo svojega tovariša težko pogrešali, žalujoči in težko prizadeti družini po izrekamo svoje sožalje. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne na okoliško pokopališče. Pozivamo v6c člane Gledališke družine, da sc udeleže pogreba polnoštevilno. ■©■ Dar za brezposelne delnvec kemične tovarne v Celju. Zavori šolskih sester v Celju jc daroval za brezposelne, dclavcc kemične tovarne v Celju 50 Din. Naj bi našel ta zavod šc veliko posnemovalcev. Denar hrani Uprava podružnico Slovenca v Celju. & Tatvina slike odkrita. Pred dnevi smo poročali, da je neznani tat ponoči od 25. na 26. februarja odnesel iz nezaklenjene čakalnice g. dr. Herzmana oljnato sliko. Sedaj je bil aretiran 22 letni Napotnik Franc iz' Šoštanja, ki se izdaja za slikarja. Omenjeno sliko je dal v popravilo nekemu slikarju v Gaberju, z namenom. da jo očisti, pri katerem so sedaj tndi dobili sliko. Napotnik jc tudi osumljen, da jc neki go«pe nn maškaradi v Celjskem domu ukradel svileno ročno torbico z vsebino 160 Din. Izročen je bil v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 14 marca ob 20: »GROFICA MARICA«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Požigalec v Godiču pri Kamnika Kamnik, 2. marca. Na pepetaično sredo zjutraj kmalu po petih, ko so se zadnje pustne šeme majale iz gostiln proti domu in ko so se verniki že odpravljali z doma k prvi sv. maši, je zločinska roka zanetila ogenj v leseni hiši na Godiču pri Kamniku. Leseno poslopje je bilo last Franca Sušnika, v nJem pa je stanoval samo 82 letni prevžitkar Josip Žagar s svojo ženo. Prej je bil Žagar lastnik te hiše, pred par leti pa jo je prodal Sušniku in si izgovoril v njej dosmrtno stanovanje in uživanje majhnega kosa zemlje, lu spada k hiši. Hiša, ki je postala žrtev ognja, stoji popolnoma na samem na desni strani ceste, ki vodi iz Mekinj v Stranje. Ko se je pred pol šesto najbližji sosed, ki je zaposlen na korporacijski žagi v Stahovici, odpravljal na delo, je videl pred :iuS-nikovo hišo neznano moško postavo, ki je prižgala zaporedoma par vž/galic. Sodil je, da je to kak okajen možakar, ki ga je pust preveč pobodel, da se zdaj tako pozno vrača proti domu in ne more prižgali cigarete. Pri stranjskeni mostu pa je zagledal, da iz lesene hiše švigajo ognjeni zublji. V tem so zagledali požar tudi drugi in brž alarmirali gasilce, ki so bili pod, vodstvom poveljnika Franca Ilumar.ja takoj na delu, da rešijo, kar se še rešiti da. Prevžitkar Žagar jo tako trdno spal, da so ga zbudili šele liudje, ki so prišli na pomoč k gorečemu poslopju, ko jo ogenj že objel 6koraj vso leseno ogrodje hiše. Gasilci poslopja niso mogli več rešiti pred ognjem, saj jo bila biša ledena in ena najstarejših, kar jih je v okolici. Omejiti so so morali na to, da so rešili Žagarju nekaj bornega pohištva. Veliko požrtvovalnost pa so pokazali stranjski gasilca zlasti v tem, ko so sredi največjega ernjn znosili iz kleti 12 košev krompirja — edini pridelek skromnega prevžitkarja. Enemu izmed gasiloov jo pri tem zgorela obleka. Nobenega dvoma nI, da je ogenj zanetil neznani moški, katerega jo korporacijski delavec opazil malo pred požarom okrog hiše, kako jo kresal ogenj. Kakšni nagibi so vodili neznanca, da ,;e uničil borno stanovanje staremu Žagarju, se ne da niti približno sumiti, izključeno pa ni, da jo požar nastal po nesreči iz neugasle vžigalice, ki jo je neprevidni ponočnjak vrgel preblizu lesenega poslopja. Hiša je bila zavarovana za malenkostno vsoto. Lasuijarji oh zaslužek Ljubljana, t. marca. »Jaz, Ana C/illag, sem dobila 2.50 m dolge lase s pomočjo svoje maže, lastne iznajdbe.« Tako sc je giasila ponosna reklama uekc dunajske Madjarke, ki je s svojo lasno mažo ogromno zaslužila. Saj skoraj ni bilo v Srednji Evropi lista, ki ne bi leta in leta, dan za dnem priobčeval te samozavestne reklame. In tudi pri nas se je starejši ljudje še dobro spominjajo. Dolgi lasje so bili res cela stoletja ponos žensk. Pa je naenkrat prišla v modo frizura na fanta, ali kakor je dejal pokojni Milčinski -pobja buča«. Dolgi lasje so pričeli z ženske glave izginjati in le še kje v gorskih vaseb so se obdržale lepo in dolge kite. Tudi starejše ženske so po večini še obdržale lase. Ana Czil-Iag ni imela več zaslužka. Njeno ogromno podjetje je propadlo. Sama pa je umrla v skrajni bedi'. Ob zaslužek pa so prišli tudi vsi lasu-l.jarji, ki 6o 6C pač morali preusmeriti v damske frizerje. Še. pred leti je bil uvoz las v Ljubljano prav velik. Kmetske žene in dekleta so nosile težke kite v Ljubljano in jih tu prodajale. Debele zlate ali črne kite so imele tudi res lepo ceuo — da so se preselile z zdravih kmetskih glav na degenerirane meščanske buče finih dam ali tudi gospodov. Giuljiva jc zgodba matere nekega šc živečega slovenskega pesnika, ki je prodala svoje bujne Ia6C v Ljubljani — da jc mogla plačati sinu študentu kvartir iu hrano. Uvoz las v Ljubljano pa je zadnja leta skoraj povsem prenehal. Pred leti je bila uvedena tudi na lase občinska trošarina in tako je možna statistika, koliko Ljubljana porabi tujih las. V f.etu 1952. je bilo v mesto uvoženo samo 28 kg las. Seveda ima enoda svoje muhe in če pridejo kdaj lasulje zopet v modo, česar si zaenkrat ženski svet ne želi, sc bo uvoz las nedvomno jiopetdesetoril. Št. Vid nad Liuhljana Koncert, ki je bil napovedan za nedeljo, dne o. marca ob pol 4 popoldne, se n e more vršiti. K ran* Velikodušen dar. Kakor smo zvedeli, je teks-i tiina tovarna »Jugočeška« v Kranju darovala v j sklad banovinske akcije za podpiranje brezposel-i nih znesek Din 50.000. Posnemanja vredno! Tretji dan po poroki umrl. »Slovenec« je vče-I raj poročal, da se je prejšnjo soboto poročil v Kranju mizarski mojster Maks Kos. Tretji dan po svoji poroki, v ponedeljek zvečer, pa je nenadoma umrl. Pokopali so ga v sredo popoldne. Na mrtvaškem odru je imel še poročni Šopok. Zapušča žalujočo vdovo. Občni zbori. Skupno združenje obrtnikov v Kranju ima redno skupščino v nedeljo 12. marca ob pol 9 v dvorani Ljudskega doma v Kranju. — Podružnica SPD v Kraniju sporoča, da 6e vrši njen občni zbor 15. marca ob 20 v Narodnem domu. i\'ovo mesto Gostovanje ljubljanske drame v Novem mestu. Drevi ob 8 gostujejo po daljšem presledku v Prosvetnem domu člani Narodnega gledališča v Ljubljani s Connorsovo komedijo »Roksi«. Komedija je izredno ljubka in zabavua in jo s svojo vsebino in odlično interpretacijo dosegla v Ljubljani najlepši uspeh. Sodelujejo dame: šaričeva, Mira Danilova, Medvedova in Boltarjeva ter gg. Cesar. Jan, Zeleznik. Režijo vodi prof. Sest. Opozarjamo Novomeščane, da z obilnim posetom dokažejo, da so jim taka gostovanja kulturna potreba. Ptuj Vlom. Neznani zlikovci so vlomili pred due vi v vinsko klet posestnika Ivanu Aib.ij terja v Maleai vrhu v Halozah. Odnesli so 15o 1 vina, sortiranega rizlinga. Kakor se je ugotovilo, so prišli v klet s ponarejenimi ključi. Orožništvo je tatovom že na sledu. Iz policijsko kronike. Ko so dne I. t. ni. ob 0 zjutraj odprli pri peku Orniku prodajalno kruha, je vstopil približno 20 let star moški ter zahtevul od prodajalke nekaj kruha. Po-j stavila je ua mizo košaro s kruhom, da si i/.-bere. V tem hipu pa je prišlec potegnil izpod suknjiča bajonet in ga žasadil najprej v mizo, nato pa sc je lotil prodajalke, ki je prestrašena pričela vpiti nn pomoč. Obupne klice so slišali v bližini se nahajajoči pekovski pomočniki in policij-lfi stražnik It upnik, ki so priskočili prodajalki na pomoč ter napadalca razorožili. Na policiji so ugotovili njegovo identiteto ter so ga pridržali v zaporu. Smrtna kosa. Po dolgi, mučni bolezni jc umrla Josipina Bieber, zasebnica v Ptuju, v 79 letu starosti. Blag ji spomin, žalujočim naše so/alje. Ubijalcev Franca Mežnariča i/. Nove vesi pri Sv. Marku orožništvo šo ni moglo izslediti, ker s c skrivajo. O žalostnem dogodku smo poročali včeraj. Sv. zakon-vrelec livMa Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din '20*— Domžale Ustanovitev strelske družine. V nedeljo po poldue se jo vršil v občinski posvetovalnici pri-, pravljalni sestanek, ki je pripravil teren za ustanovitev strelske družine za Domžale in okolico. Sestanek jo bil prav dobro obiskau, kar je znak, da vlada pri nas za tovrstno organizacijo precejšnjo zanimanje. Izvoljen je bil pripravljalni odbor z g. mag. ph. Miličem, ki bo vso potrebno ukrenil in nato sklical ustanovni občni zboi\ ki bo baje dne 12. marca v Narodni šoti v Domžalah. Pustnih prireditev iu pustnih šem tudi letos kljub hudi krizi nismo pogrešali, kar jo pač znamenje časa in dejstva, da so maske ljudem, vsaj nekaterim, močno priljubljene. Dobrodelna prireditev se vrši v nedeljo dne 5. marca. Prireditev prireja Elizabctna konferenca v Domžalah v prid Dobrodelnemu domu. Že z ozirom na dobrodelni namen prireditve jo pričakovati, da bo dvorana polna. Vstopnice se dobe v predprodaji v konzuinu, na kar Domžalce in zlasti okoličane posebej opozarjamo. NasikcusSla —»gnan——»n ............« ■■■ima«—um Predavanj« o ljubljanskem kiparju Francetu Robbi. Opozarjamo na to predavanje, ki ga priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani danes, v petek, 3. marca ob 8 zvečer v verandni dvoraui hotela Union. Dre1 i bo v Filhannonični dvorani koncert godalnega kvarteta ljubljanskega drž. konservatorra. Opozarjamo, da jo začetek točno ob 20, vstopnico od 6—15 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, tekom dneva, od pol 8 dalje pa v veži pred koncertno dvorano. Tretje strokovno predavanje Prirodoznanstve-ns sekcije MD se vrši drevi ob 18 v kemični predavalnici I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. prim. dr. Valentin M e r -šol o sodelovanju zdravnikov in zoologov pri pro-učavanju in pobijaniju malarije, s posebnim ozirom n.a Dravsko banovino. Ker je malarija postala en-demična tudi že v naših krajih in ker se bližamo času, ko se pojavijo rccidive (koncem marca), je to predavanje za vsakogar aktualno. Vabljeni so člani in prijatelji sekcije ter vsi, ki se za stvar zajiimaijo. Vstop prost. Predavanje Slovenskega planinskega društva Gospa Mira Marko Debeljakova predava v torek, dne 7. marca ob 20 v dvorani Delavske zbornire o »Plezalni tehniki«. Ga. Debeljakova je že izven meje Jugoslavije znana alpinistku', ki je v Julijskih Alpah in v Dolomitih izvršila celo vrsto težavnih prvenstvenih tur. Pred kratkim je predavala na Dunaju, v Gradcu in Salzburgu o svojih plezalnih turah, o Julijskih Alpah Ier v vseh treh mestih dosegla kot predavateljica najlepše uspehe. / velikim zanimanjem pričakuje planinska javnost njena strokovna izvajanja o plezalni tehniki. Poizvedovanj' Izgubila se je vsota kovanega denarja, okrog 500 Din, v soboto 25. pr. m. okrog 4 pop v Prešernovi ulici. Ker sem reva, prosim najditelja, da vrne denar pri upravi »Slovenca«. Radio Frogrami Kadio-Liubliana i Petek, 3. marca: 11.15 Šolska ura. — 12.4J Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Iz domače zgodovine (dr. K. Capuder). — 19 Francoščina (prof. Kuret). — 19.30 Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. M. Šimec). — 20 Plošče. — 20.30 Švicarsko-evropski večer (prenos iz Švice). — 22.30 Čas, poročila. Sobota, 4. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnev-ne vesli — 13.00 Čas, plošče — 17.00 Salonski kvintet: program po željah poslušavcev — 18.00 Vzgojni pomen potovanja v tujino (E. Boje) — 18.30 Angleščina (ga, Orthaber) — 19.00 Kdo mora biti zavarovan? (Rudolf Smersu) — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Fr. Veber) — 20.C0 Koncert pevskega društva »Tabor« — 21.00 Čajkovski: II. Simfonija (na ploščah) — 21.45 Čas in poročila — 22.00 Salonski kviutet. Drugi programi t Petek, 3. marra. Zagreb: 20,30 Švicarski evropski koncert. — Milani 21 Simfonični koncert. — Barcelona: 21.10 Radio-orkester. — 21.45 Cimbale. — London: 22 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 20.30 Evropski koncert. — Toulouse: 20.45 Simfonični koncert. — Bukarest: 20 Simfonični koncert. — Suissc Romande: 20 Vokalni koncert. — 20.30 Evropski koncert, — Berlin: 20,05 Beethovnov koncert. — Belgrad: 20.30 Evropski koncert, prenos iz Švice. — Rim: 20.45 Pester koncert. —- Beromiinster 20.30 Švicarska glasba in melodije. — Langenberg: 20 »Vojvodinja iz Čfkaga«, opereta. Sobota, i. marca: Zagreb: 20 Radio-orkester. — Milan: 20.45 Va rietejski program. — Barcelona: 21.05 Radio-orkester. — London: 21 Slavnostni večer. — Toulouse 21 Glasba iz komične opere »Lakmfe«. — Leipzig: 20 Govor državnega kanclerja Hitlerja. — 21.15 Koncert. — Bukarest: 20.45 Vokalni koncert. — Suisse Romande: 20 Harmonikarski duet. — Belgrad: 20.30 Prenos Iz Zemuna koncert godalnega okteta. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Praga: 19.55 Trije mušketirji. — Dunaj: 20 •Meeal-liance«, komedija. — Budimpešta: 21.40 Ciganska glasba. — 22.30 Prenos iz tfledsliilča. _ Var»«*»' 20 Lahka glasba. — 22.05 Čhopinove skladbe. Strahote razdejanja v nemškem parlamentu Parlament med notranjim požarom. Velika steklena kupola in okna krvavo žarijo.. »t fo Razdejanja v plenarni sejni dvorani. Gasilci rešujejo dragocene predmete iz gorečega žrela. Nn mesto požara je prispel tudi državni kancler Hitler (I). Zraven so še: Giiring (2), princ Avgust WillieLm CJ) ia Goebbels M) Džehol o ____ ^ S M o oUenshi > %/unnor\\ •O Chuttze y\ ° / Tubhikow \ Fengnlnf Yenking v,Gupeikou oLunghua EHOL oJS o Pingchien 7enshan j Kailu ^ jffunglu Sultung "ČKa^gv Fushin \ L' flenpmg JS Pehpiao ^'pin/itun^ mm ^ \Changping L o Toung oKichon oJKPEKIN u Lkngsaffr&EIPINGjJ™*"^ Chincho Kmsi /J!rrr_- I ,. f g-TtngKovft Liapgnanp /- J _ 'LLC; 0Toung °Kichow X V^V —:——: PEKIN Fengjun}^ Funing^^m^9h^jugn: o Chothqw T1ENTSIN lu1a> Lorin) LIAOTUNG -GOLFE- o Ts/nghai fTakTF- -DE- žHOPET( CffTLJ ji Raz.i:i,nc v plenarni sejni dvorani p«. hi.uču-nem požaru. Puščica meri v zgorelo ložo državnega predsednika. Zadnji '• ^odki na Daljnem vzhodu so potisnili Man ...urijo v ozadje in vsa pozornost je obrnjena sedaj na deželo z imenom Džehol. Za točno razumevanje bojnih dogodkov, ki se bodo oziroma se že odigravajo na meji te dežele, je potrebno poznati nekaj zemljepisnih in političnih podrobnosti o Džeholu. Džehol je prav za prav kitajska provinca, ki je bila ustvarjena šele 1928 1. po nasilni smrti cnaršala Čangsolina kot južni del Mandžurije. Drugi način razdelitve pa je sledeči. Med Mandžurijo in med pravo Kitajsko leži od morskega obrežja pa do ruske Sibirije pokrajina Mongolija. Tako imenovano zunanjo Mongolijo so prevzeli že boljševiki in jo pretvorili v sovjetsko republiko. Ostali del Mongolije ali notranja Mongolija, ki je ostala še pod kitajsko oblastjo, pa se deli v dve provinci in sicer: v provinco Šeng-Šar Kar na vzhodu in Šeng Džehol ob obrežju. Džehol je že od davnih časov povezan z Mandžurijo in tvori od leta 1644 takozvane »mandžurske štiri province«. Maršal Čangsolin je od leta 1928. prevzel oblast v Mandžuriji m s tem seveda tudi v Džeholu, dejstvo, ki ga je kot zgoraj omenjeno tudi oficijelno potrdila nankinška vlada 1928. S Kitajem Džehol ni imel nobenih drugih stikov in Kitajci niso mogli te dežele kolonizirati kot so recimo storili v ostali južni Mandžuriji. Vojaški guverner v Džeholu, ki ga je imenovala kitajska vlada, general Tangjuling je 18. februarja 1932 obenem z ostalimi mandžurskimi poglavarji proglasil neodvisnost Mandžurije. Meje niso strogo določene, tako da je težko izračunati površino. Kitajski Year Book navaja 195.748 kms, mandžurske statistike pa 156.826. Geološko in z ozirom na podnebje sipada Džehol Kristusov spomenik Po poročilih iz Bilbao je občinski svet tega mesta zdaj uradno obvestil cerkvene oblasti, da morajo tekom 12 dni odstraniti podobo Srca Jezusovega s trga »Plaza de Bel.gica«; če se to ne bo zgodilo, bo mestni občinski svet postopal na najstrožji način. Sodobno Radi zmerom češčih vlomov in podobnih zločinov, ki jih dandanes ne prakticira le mladina do dvajsetih let, marveč tudi takorekoč otroci, so sklenile ameriške varstvene oblasti, da bodo tudi otrokom po vlomih jemale odtise prstov, prav kakor pri odraslih. Zasebni živalski vrt Amerika je vsekakor edino ozemlje, na katerem si more človek z lastnimi stroški in v lastno razveseljevanje kupiti zoološki vrt v velikem obsegu. Posestnik takega zasebnega živalskega vrta je Gandler jun. v Atlanti, sin tovarnarja, ki je zaslužil težke milijone na brezalkoholnih pijačah. Ta živalski vrt tekmuje lahko s vBemi evropskimi znanstvenimi zoološkimi vrtovi. Ne more odkrito govoriti Predsednik španske republike, Alkala Za-mora, je sprejel deputacijo katoliških Baskov, ki so prišli 6 protestom proti sekularizaciji in monopol izaciji šolskega pouka. Zamora je ob tej priliki dejal, da nima 6am moči v rokah, marveč da jo deli z vlado in parlamentom. Ko ni bo mandat, katerega mi je narod izročil, j zopet odvzet, takrat bom šele prosto govoril. I k veliki mongolski ravnini, ki se opira na severu na Kingansko gorovje, na jugu pa na In-šan ter pada polagoma v rodovitno dolino Lijou. Prebivalstvo Džehola je izključno mongolsko in se peča s pastirstvom, ki je ponekod še nomadskega značaja. Poleg velikih možnosti na polju agrikulture je Džehol bogat na različnih rudah, posebno premogovniki so zelo bogati in relativno lahko pristopni. Prebivalstvo Džehola se računa na 4 in pol milijona duš. Prometna sredstva so zelo pomanjkljiva in razen velike cesarske ceste iz Pekinga v Džehol ni prav za prav nobenega poštenega potu na celem ozemlju. Tudi železnic Džehol nima nobenih, ampak nesporno je, da se bo Džehol v zvezi z ostale Mandžurijo tudi v prometnem oziru zelo razvil, ker imajo Japonci že zdavnaj pripravljene velikanske načrte za zgradbo železniškega omrežja. Kakšna bo borba, ki se napoveduje v Džeholu med Japonci in Kitajci? Japonci razpolagajo s 50.000 vojaki in armada Mandžukoa ima tudi toliko. Nasprotno, Kitajci pod generalom Tangjulingom štejejo 40.000. Maršal Čang jih ima okrog 100.000. Če bi vsa ostala Kitajska tudi dejansko pomagala in ne samo' z navdušenimi govori, če bi vsi kitajski guvernerji sosednih provinc nudili svojo pomoč, da se izžene vsiljivi Japonec, potem bi ne obstojal nobeden dvom glede izida vojske. Toda ravno razrvanos* Kitaja, nadalje neštevilni osebni interesi, ki jih zasledujejo posamezni kitajski generali, bodo pospešili japonske zmage, ki bodo priključile še to bogato in rodovitno provinco novi mandžurski državi. Mogoče bo šlo to hitro in brez prevelikega prelivanju krvi in to bi bilo še naj,bolje v interesu vseh prizadetih narodov. Na sledi slonokoščenega stolpa tk >t Neka arheološka ekspedicija je pravkar od krila v Samariji, najstarejšem glavnem mestu izraelskega kraljestva, stare sledove, ki vzbujajo v znanstvenih krogih največje zanimanje. Po brezkončnem iskanju in izkopavanju so končno izsledili mnogo slonove kosti, ki imajo vrezane prekrasne slike. Slike so vzete iz rastlinskega in živalskega sveta, glave levov, podobe Sfinks, a tudi podoba kralja Salomona ie vrezana v slonovih kosteh. Ta najdba je velike vrednosti, zakaj učenjaki ugotavljajo iz Salomonovega portreta, da datira ta najdba iz 880. leta pred Kr. Vsi člani ekspedicije soglašajo v domnevi, da gre tu za toliko opevani »slonokoščeni stolp« iz Stare zaveze. Zdi se pa, da skriva v sebi stolp neprecenljive vrednosti. Zategadelj so se spravili učenjaki z vetiKo vrenui na nadaljnje izkopavanje. Žena - delničarka Ameriški delničarji 90 sestavili statistiko, kjer se vidi, da zavzema ameriška žena 40 stotkov delniških mest. Odstotno najmočnejša je žena kot delničarka pri velikih pencsy' vanskih železnicah, kjer je med 205.506 deUl čarji 108.201 žena, a pri jeklenem ameriškem trustu je med 231.341 člani 83.8t5 žena... Sablja in duh Sledeče besede, ki jih je izgovoril Napoleon, imajo pač tehtno vrednost: »Ali veste, kaj najbolj na svetu občudujem? Onemoglost sile, ki bi rada kaj organizarala. Samo dve sili sta na svetu: sablja in duh. Končuo pa zmeraj sabljo premaga duh ...« Kamnik in okoliške Kamnik, 2. mar on. Vprašanj« združitve občin v večje upravno edinke jc tako važuo, du mu moramo posvetiti največjo pozornost. Pri tcin naj nus vodijo so-cijulni in gospodarski vidiki, ozirati pa se moramo tudi na geografsko lego posameznih občin, ki pridejo pri združitvi v poštev. V kamniškem okraju ne bo lahko rešiti tega problema v splošno zadovoljstvo, ker je okraj razkosan na 57 razmeroma juko majhnih občin, med katerimi imajo nekatero kor.uaj |>o 200 prebivalcev. Treba bo zato združitev občin temeljito proučiti in upoštevati vse okolnosti, da ustvarimo gospodarsko močne in teritori jalno zaokrožene občine. Posebno važno pu jc vprašanje združevanju občin za Kamnik in okolico, vidi se pa, da mu ne posvečamo preveč pozornosti in nc pomislimo, du polagamo tccneljc, ua katere bodo zidali še pozni rodovi. Zu Kamnik prihaja v poštev troje možnosti, in sicer da ostane Kamnik v dosedanjem obsegu, da sc ustvari veliki Kamnik s priključitvijo vseh okoliških občin, ali pn da da so priključijo mestu samo okoliški industrijski kraji, to je Spodnje Mekinje in Duplica s tovarno Remec. V številkah bi bilo razmerjo med temi predlogi nekako naslednje: Sedanja kamniška občina ima '>84 lia površine, 2348 prebivalcev in 234.000 Din davčne podlage. S priključitvijo okoliških občin, ki gospodarsko težijo v Kamnik. (Paloviče. Podgorje, Tunjicc, Mekinje in Nevlje), bi »veliki Kamnik« obsegal 3989 ha in imel r>483 prebivalcev, davčna osnova pa bi se povečala lc zu 70.000 Din. Tretji predlog, za katerega se jc izjavil kamniški občinski odbor z vsemi proti enemu glasu, pa gre za tem. dn se priključi Kamniku na severu spodnji del Mekinj s tovarno »Vesna« in starim Prašni-karjevim ter novim mestnim kopališčem._ nn jugu pu Duplica s tovarno upognjenega [»bistva Remec in Co. Iz vseh okoliških občin pu nuj bi se po predlogu političnih oblasti ustvarilo okoliška občina s središčem v Kamniku, pri čemer bi se občina Mekinje razkosala na tri dele. Ta okoliška občina bi se po navedenem razprostirala na površini 3000 ha in bi imela skoro 3000 prebivalcev s 70.000 Din davčne osnove. Poznavalci razmer in gospodarskih prilik v teli občinah trdijo, odanske in za bodoči razvoj Kamnika v poštev prihajajoče okoliščine, naslednji: i Kamnik je stisnjen na vzhodu in znpadu • med dve vrsti gričev, tako da ima možnost razširjanja samo proti jugu in proti severu. Na severu ga zaključuje kompaktno zazida no ozemlje spodnjih Mekinj. !;i imajo dovolj prostora in krasno logo, da se širijo naprej proti Gozdiču. Kamniku ostane tako na razpolago le še ravni. 4 km clolgi prostor med obema grebenoma gričev proti jugu s Podgorjem in Duplico, če želijo Kamničani, du se inostu priključi Duplica, izhaja logično iz tega. da spada teritorijalnn tudi Podgorje v Kamnik, saj je tja v šola no 111 vfinano. Krivica bi bila, eo bi kamniško občino pri tem ne vodila skrb za bodoči razvoj mesta, ampnk samo pohlep, da vtakne v svoj žep industrijski del Duplice in ustvari tako nenaravno in nemogočo terilori.jalno obliko bodočega Kamnika. Vsi razlogi govorijo zn to. dn se pri obravnavanju razširitve kamniške občine proti jugu vzame v poštev ves kompleks ravnine s Podgorjem in Duplico. Pod tem in samo por' tem pogojem so Kamničani upravičeni zahtevati zase Dunlico 1. industrijo, ki je dozdaj glavna davčna podlaga občine Šiuarce. Kaj pn naj bo z drugimi občinami okrog Kamnika, ki nočejo pristati nn okoliško občino? Paloviče se lahko priključijo veliki občini Loke v Tuhinjski dolini, kamor spada žc zdaj Velika I.ašna, ki leži lia istem ozemlju visokih gričev kot Paloviče. Znano je, da jc že izdana rešitev, da sc otroci iz Velike Lašne, ki so bili dozdaj všolani v Paloviče, všolajo v Tuhinjsko Loko. Isto bi bilo mogoče tudi za Paloviče, ki bi s te.ru v svoji cnorazrednici izgubili polovico šoloobveznih otrok. Občina Tunjice se še ni končno vel javno odločila o svoji bodoči pripadnosti. Ker pa sc Kamnik upira ustvaritvi »velikega Kamnika«. jo priključitev k mestu nemogoča, prav tako pa tudi k okoliški občini, proti kateri so se izrazile tudi Tunjice. Enn izmed mogočih rešitev nn bi bila, da bi Tunjice priključile Komendi, kjer imajo tudi vidrči Občini Mekinje in Nevlje pn v načelu ne odklanjata združitve v eno upravno enoto. S tem bi bili podani glavni 'pomisleki proti odločitvi, ki jo jc sprejel in ki jo zagovarja kamniški občinski odbor. Ker takega vprašanja, ki je zgodovinske važnosti zn nadnljni razvoj mesta in okolice, ne moremo rešiti kar tako na en muh, pričakujemo, tla ga bodo naši mero-dajni faktorji vzeli ponovno v pretres in poiskali najboljšo možnost rešitve. Na vsak način pa bi radi vedeli, kakšni pomisleki vodijo kamniški občinski odbor, milij. Din, rezerva 20.7 (10.0), pokojninski fond uredništva je ime) znesek 2.6 (1.95) milij. Din.. Nadalje nam je omeniti, da .so hranilne vloge pri banki padle od 20.6 na 23.(j milij. v glavnem radi zmanjšanja Ton-dov, dočim so vloge zasebnikov celo narasle. Znatna jc postavka nedvignjena dividenda v znesku 10.85 milij. Din za 1931. Med aktivi je blagajna padla od 1.3 na 1.15. žiroračun pri Narodni banki od 0.9 na 0.5 jn naložbe pri Poštni hranilnici od 1.4 na 1.1 milij. Din. Vloge pri Državni hipotekami banki so znašale 40.5 milij. Din, pri ostalih bankah 0.5 milij., »kupno 41.0 milij. (1981 1(5.65). Nadalje jo banka povečala svoje imetje blagajniških benov od 23 na 38 milij. Din, iz Česar vsega sledi povečanje likvidnosti. Pač pa so so zmanjšala posojila banko od 742.65 na 733.2 milij. Od tega &o padla hipotekama posojila od 489.9 na 481.1, zadružna obveznična in agrarne banke menična posojila od 180.4 nu 177.7, narasla pa so zadružna posojila na tekoči račun od 64.4 in 08.3 milij. Din. Interesantno je zabeležiti, da k* postanka dolg delničarjev celo narasla od li.li na 11.2 milij. Nova jc po»:a\|i.i kupljene nepremičnine v znesku 1.4." milij.. kjer gre zn prejšnje dolžnike hipolekarnili posodi I. Douuti bančnega j>osiovuuja se je le male zmanjšal in sicer od 58.96 na 54,8 milij. Din s prenosom vred. Stroški pa so se zmanjšali, novi so odpisi v znesku 1.8 milij. Tu so vpoštovani izdatki za ankete o zadolžitvi kmeta iu tiskovine v znesku 130.671 Din. Toliko nas je stala statistika, ki bi lahko boljše izpolnila svoj namen, če bi se ob tej priliki zajelo globlje v razmere našega kmetijstva. Cisti dobiček banke je manjši kot je bil leta 1931.: znašal je s prenosom 39.1 milij. Din v pri meri s 44.36 milij. v letu 1931. in 26.8 milij. za 1 1930. I o pomeni, Smuški odsek podružnice SPD v Kranjski gori do 3. marca. Kasnejše prijave proti dvojni prijavnimi na mestu žrebanja startnih številk. Start v nedeljo, dne 5. marca ob 8 zjutraj pred gostilno Košir. Cilj istotam. Popoldne ob 14 propagandno skakanje. Ob 16 razglasitev doseženih rezultatov in razdelitev nagrad tekmovalcem [ v hotelu Slavec«. Zaprošena je polovična vožnja ; za v Kranjsko goro, o čemer bo sledilo pravočasno j obvestilo v časopisju. Amerikami proti W. E. V. iz Dunaja v hockey-| na ledu. Amerikanci, ki so na zadnjem turnirju za svetovno prvenstvo v Pragi zmagali v hockeyju na ledu, so se odzvali vabilu Avstrijcev ter so odigrali svojo prvo tekmo z dunajskim drsalnim klubom (Wiener Eislaufverein), katerega so premagali z 6:0. Zmaga Anierikancev, ki so bili vseskozi hitrejši in vztrajne,jši, je popolnoma zaslužena. Dunajčani pa so bili pod svojo običajno formo. _ Takoj v prvi tretjini 60 prišli Amerikanci v vodstvo in Avstrijci v tem delu igre niti enkrat niso ogrožali vrat svojega nasprotnika. V drugi tretjini so pa tudi Dunajčani oživeli, ki so predvedli nekaj lepili akcij, katere pa so se vsled izredno dobre amerikanske obrambe sproti razbile. V zadnji tretjini so pa bili Amerikanci v taki . premoči, da so kar štirikrat potresi i vrata Dunaj-čanov. Gledalcev je bilo 8500. Dunajski Rapid bo napravil letošnje poletje veliko turnejo v Južno Ameriko, kjer namerava odigrati v Montevideo, Buenos-Airesu in Braziliji z najboljšimi tamkajšnjimi nogometnimi moštvi več tekem. Najprej« nastopi proti reprezentanci Uruguajrja Rapid bo baje ojačen z nekaterimi avstrijskimi reprezentanti. V meddržavni rokometni tekmi so srečata Avstrija in Nomčija letos 17. septembra. Tekma se vrši na Dunaju. Tako io prav. Znani dunajski nogometaš, branilec H. Tandler je bil že deli časn s svojim klubom Lausanne v konfliktu. Stvar je celo tako daleč prišla, da Tandler ni hotel več sodelovali pri zad njih tekmah. Švicarski nogometni komite ga je pa enostavno diskvalificiral za dobo dvanajstih mesecev ,ne glede na njegove sposobnosti. Obenem ga je tudi obvestil, da se lahko pritoži na redno sodišče. Diskvalifikacija, katere omenjeni igralec gotovo ni pričakoval, mu lio precej škodila. Za svetovno prvenstvo v nogometu se ie. doslej pri tajništvu Fife prijavilo 26 držav, odnosno narodov. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 3. marca: Zaprto. Sobota, 4. marca: CELJSKI GROFJE. Zadnjič v i sezoni. Globoko znižane cene. Izven N ril?'.^ marca- 0b ,5: »PASTIRČEK PETER IN KRALJ BR1LJANTIN«. Izv cn. Znižane cene. — Ob 20 »GOSPA MINISTRICA'.. Izven. Zni-žane cene. OPERA Začetek oh 20. uri. Petek, 3. marca: MALA FLORAMV. Gostuje g Du- bnjic. Red A. Sobota, 4. marca: RUSALKA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. T. G. Masaryka. Red D. BALETNI VEČER PIA IN PINO MLAKAR. Izven. Znižane cene _ Ob 20 »PRI BELEM KONJIČKU«? Izven Zni -z&ne cene. Državne finance v ianuaria 1933 Državni dohodki v mesecu januarju kažejo v primeri z decembrom vsako teto zmanjšanje okoli 100 milij. Din. Letos v januarju so znašali državni dohodki po uradnih podatkih finančnega ministrstva -161.95 milij., dočim eo znašali v decembru I lani 008.6 milij., pripominjamo, da znaša proračun j dohodkov mesečno 681.8 milij. Din. Izdatkov pa je ' država izvršila v januarju 541.2, v decembru 503.4 1 milij., proračun 631.3 milij. Povečali so se tako j osebni kot materialni izdatki. Skupno so v prvih 10 mesecih proračunskega ! leta 1932/33, torej od 1. aprila 1932 do 31. januarja 1933 državni dohodki znašali 5012.0 milij. Din, i izdatki pa 5025.6 milij. Din, pri proračunu zu do- : bodke in izdatke v tej dobi v znesku (5312.0 milij. I Odstotek stvarno izvršenih izdatkov je znašal v ! omenjeni dobi 79.6, dohodkov [>a 79.4%. I Ker glavni državni blagajni niso bili predani , vsi vplačani znesla, je bilo neizplačanih a lili vid- | nih računov 321.3 milij. Din na koncu meseca ja- ! nuarja v primeri s 327.0 milij. Din konec deeeiii- i bra. Največ Inkih računov jc bilo pri drž. gosp. I podjetjih v znesku 167.1 milij., od tega zopet naj- j več pri Glavnem železniškem ravnateljstvu. V prvih 10 mesecih prorač. leta je bilo plačanih v potrdilih vojne škode in pšeničnih bonih ; Priv. izv. družbe davkov za 70.3 milij. Din. Državna gospodarska podjetja. Dohodki državnih gospodarskih podjetij so ! znašali v januarju 1933 250.4, izdatki pa 256.3 milij. ! Din. Skupno so v prvih 10 mesecih proračunskega, leta znašali dohodki drž. gosp. podjetij 2841.1 milij. (proračun 3750.9 milij.), izdatki pa 2789.8 milij. (proračun 3 23.4 milij. Din). Kreditna politika Narodne hanhe Narodna banka piše v svojem poslovnem poročilu za 1982, da je bilo na podlagi znanega razpisa o prijavi terjatev v inozemstvu, prijavljenih banki inozemskih terjatev za 91.54 milj. Din in ponudeno banki v odkup 8.2 milj. Din. Iz tega se vidi, da so to najbrž samo terjatve, ki izvirajo iz blagovnih poslov. Konec leta 1932. so znašale inozemske terjatve: za 184.9 milij. Din takozvanih svobodnih dinarjev, za 85.8 milij. začasno vezanih dinarjev in 90.8 milij. vezanih dinarjev, skupno torej 360.5 j milij. Din. ! Kar se tiče srebrnega denarja, je bilo konca | leta 1932. izdelanih za 419.2 milij. srebrnikov po : 10 in 20 Din, v obtoku pa jili je bilo 331.06 milij. j Din. ostanek se je nahajal v blagajnah banke. V ' j blagajnah banke je bilo dne 31. dec. 1932 za 51.77 i milij. Din kovanega drobiža po 2, 1, 0.50 in 0.25 j Din, v srebru pa 88.14 milij. Din. j Posojila banke na menice so narasle v teiku leta 1932. od 1965.65 na 2111.97 milij. Din. Največ ; posojil je bilo v Belgradu 781.3 (konec leta 1931. i 805.0), v Zagrebu 576.8 (542.46), v Ljubljani 140.5 j (113.9) in v Mariboru 43.7 (32.7) milij. Din. Narasla so tudi lombardna posojila in sicer v j vsej državi od 287.2 na 344.86 milij. Din. Posojila i se razdele sledeče: BI grad 285.3 (219.84), Zagreb I 16.9 (23.4), Ljubljana 18.0 (16.0), Maribor 2.7 (1.2) ; milij. itd. Število uradništva pri banki je zelo naraslo radi povečanja poslov in sicer od (',31 konec leta 1931. na 701 konec 1932. Najbolj se. je povečalo število uradništva v centrali ia sicer od 270 na 319. Ljubljanska podružnica ima 20 (24) uslužbencev mariborska pa 13 (13). Vrednotili papirji Tendenca za vojno škodo je bila danes nekoliko čvrste,jša, dočim so dolarski papirji popustili. Promet je bil danes nekoliko čvrstejši, dočim so dolarski prpu-ji popustili. Promet je bil v Zagrebu neznaten, saj je znašal samo 1000 dol. 8% Blerove-ga i»sojila. Ljubljana. 7% inv. pos. 44—15. vojna škod p 192-195, $% Bler. pos. 39-10, T;; Bler. pos 3f, —37, Trboveljska 145—150. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 44—45, agrarji 23—24, vojna škoda 192—195, 3. 100—193, 4. in 6. 185 den.. 6% begi. obv. 31—31.75, 8% Bler. pos. 38.50-39.75 7% Bler. pos. 35.75-86.50, 7% 1'os. DHIi 41—42.50. - Delnice: Narodna banka 3800— 4100, Priv. agr. banka 230 -233, Impex 50 100 bl'SiS 80 b1'' lrbove,j8ka 100, Ragusea Bolgrad. Narodna banka 1000 bi. (3950), Priv. agr. banka 228-229 (230), 7% inv. pos. 44-44 50, agrarji 24-25 (23), vojna škoda 192-195 (192) 8% Bler. pos. zaklj. 38, ?% Bler. pos. 35 den., 7% pos. DHB 42—43 (42.50). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je popolnoma neizpremenjen, ravno tako tudi cene. Kupčija ie v mrtvilu. NoTi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 41 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji Pšenica marec 13.95—13.98, zaklj. 13.98—14 maj 13.80-13.91, zaklj. 13.91-13.92, rž marec 7 80-7-S5-7.98. zaklj. 8.87-8.39, koruza maj 7.24-7.33, zaklj. 7.33-7.85, julij 7.68-7.71, zaklj (.71—7.72. Chicago. Pšenica maj 47.375, julij 47.625. =ep1 -18.62o, koruza maj 24. julij 25.50, sept. 27.125. oves marec 10.125. .. Winnipeg. Pšenica maj 18, julij 49.50, oktober uu.Jo. i Znižanje obrestno mere. Vsi mariborski in j celjski denarni zavodi so sklenili znižati obrestno : mero za vlogo za 1%. Tudi za hripo velja oni poznani izrek, da je j lažje preprečiti kakor zdraviti. Sigurno obrambo j proti hripi, kakor tudi vratobolu (angini) in dru-I giui prehladnim boleznim nudijo Panflavin pasti le i 'Bayerc. One uničujejo povzročitelje teh bolezni v ustih in grlu, od koder bi drugače prodrli v telo. Pri nas kakor tudj v drugih državah, priporočajo zdravniki Panflavin postile kot najsigurneje in najcenejše sredstvo proti hripi. Borza Pridobivajte novih naročnikovi Dne 2. marca 1933. Denar Danes je najbolj popustil v primeri z včeraj tečaj Berlina, nižji so bili nadalje tečaji Londona. Newyorka, Pariza in Trsta. Višji pa so bili tečaji Amsterdama. Bruslja in Prage. Narodna banka danes n i d nia nobenih deviz, ker ludi denarni zavodi niso dali deviz. Pač pa je bil promet v avstrijskih šilingih, katerih se nudi nekaj več. Na ljubljanski borzi je bil avstrijski šiling v zasebnem kliringu zaključen |k> 910—9.25, na zagrebški pa po 9.10 (10.000 šil.), notii-al jc pa 9.05—9.15. Grški boni so notirali 35—B(>. Ljubljana. Amsterdam 2207.90 -2309.26, Berlin 1349.08-1359.83, Bruselj 798.57-802.51, Curih 1108.85—1113.85, London 193.03—194.68. Newyork 5052.70- 5080.96, Pariz 224.15-225.27, Praga 168.79 -169.65, Trst 289.68—292.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kotn-pertzacij 52.107 Din. Curih. Pariz 20.22. London 17.14, \evvyork 511.87. Bruselj 72.0875, Milan 26.17. Madrid 42.725. Amsterdam 207.375, Berlin 121.70, Dunaj 72.015 (58 125), Stookholm 92.60, Oslo 89.30, Kopenhagen 78. Sofija 8.74, Praga 15.28, Varšava 37.40. Atene 9 111 i 'n ,-i TI..1.I '>4% U...1.---U. o ru. — M uin\ttll"3lfl o.(jO Kulturni obzornik Rim — branik kulture Znani strokovnjak za ruska vprašanja Msgr Mihael d' Herbigny je objavil v uglednem pariškem slovstvenem obzorniku Itevue des deux Moudes« dva velezanimiva članka o »Sovjetski protiverski propagandi«. H koncu pravi: »Mar zadošča sjiričo le svetovne ofenzive komunizma in teh brezibožnikov, ki se bore proli religiji, spominjati, da peklenska vrata ne bodo zmagala? Nezmotljivost Cerkve je izvestna, toda mar naj dopustimo, da se upreipasti na milijone dus? Proti zagrizenemu in destruktivnemu sovraštvu treba neustrašenega apostolata v potrpežljivosti in ljubezni, v vztrajnem pozitivnem hotenju. Divji materializem, logičen v svojih nevednih negacijah, hoče poživaliti in pozveriniti vse človeštvo, stupidno zanikujoč duha, a ker ga ne more zamorili, ga hoče pripraviti vsaj do tega, da se ne bi mogel več očitovati,' da ne bi več mislil (ne le v nesrečni Rusiji, marveč po vsem svetu); ideal mu je (zakaj celo materializma si ne morejo ljudje zamisliti in hoteli drugače kot ljubezni vreden ideal), zmehanizirati vse človeštvo in ga zasužnjiti neosebnemu Faraonu, ki je bolj absolutističen, kot je bil staroegiptski... Mar naj potemtakem ne vidimo edino rešitev človeštva v Kristusu in njegovi Cerkvi: sipričo tega brezbožniškego programa, ki je v njem prizua-nje, spričo tega hotenja in volje, zmehanizirati človeštvo, t. j. ga prisiliti, da v obupu zataji samega sebe kot pogubljeni v peklu ter ga tako razdejali, in še: spričo tega programa, ki izjavlja, da bo za gotovo premagal vse druge religije? No n ost in a 1 i o nominesalus, je dejal sv. Peter na binkoštni dan. Že samo za to, da se reši zgolj človeško dostojanstvo, da se ohrani človeštvu najnižji stalež življenja iii naravne sreče, je očividno dandanes, da je zmerom bolj potrebna pomoč Kristusova. Konflikt, ki postavlja odkrilo svojo podobo proli Bogu in človeku, in loliko divjost, ki jo kaže ta fes peklenski duh, celo ta konflikt osvetljuje Kristusovo besedo o njegovi Cerkvi ki jo preganjajo peklenske sile. osvetljuje nauk sv. Pavlo o moči teme. ki se upira Kristusovemu kraljestvu in osvetljuje končno la konflikt razmišljanje sv. Avguština o dvojni državi: voditelji te«a brezbeštva odkrito izjavljajo, da je njihov glavni sovražnik papež: Rim in Vatikan proti Moskvi in Kremlu, in fe bi se dalo tega porazili, bi bili vsi drugi z njim poraženi. L'e n n e m i c'est le P a p c. Papež ni nikomur sovražnik; kakor lisli, čigar namestnik je, hoče rešiti vse ljudi — vsakega člo-veka.ki pride na la svet, ljubi, toda nauke smrti pobija. Zagrizeno sovraštvo brezbožnikov do papeža, potrjuje njegovo oetroumje. Upravičeno torej pripominja Gerhard Dobbert v nemški sieer zgolj tehniški reviji -Os t-E ur op a- o pomenu vojne med Kremljem in Rimom: v>H!ni ne brani v tem boju samo katoliškega krščanstva marveč vse krščanstvo. V leni boju se ne glasi ujegov glas le kot glas samo en e Cerkve marveč kot glas vseh vsega, kar je kratkomalo krščansko.• Pripadniki vsakršne vere in vsakršnega imena slede papežu in njegovemu pozivu n,i križarsko vojsko«, so proklamirali 30. decembra 1932 angleški »Borbeni brev.božci . da bi opravičili svoj načrt proli veliki noči«, ki gu e naznanil L A. Jackson v »Daily Werker (2. jan 1K33). ' M°skv.i neutrudoma pobija Sveto Stolico in katoliško Cerkev ...ter neprestano ponavlja in priznava : Sveta stolica je d e f e n s o r c i v i t a -lis. braniteljica krščanske kulture, skratka kulture spioii.« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienltovnnjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega mačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Trgov, pomočnika zmožnega samostojno vodili trgovino na deželi, s kavcijo 10.000 Din - takoj sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Zmožen« št. 2217. (b) iprramrJS Vložne knjižice kupite ali prodaste oai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana i Šeleoborgova ulica 6 II I Telefon 30-52 Idi 20.000 Din posojila išče za takoj dobro obstoječe podjetje proli sigurni garanciji. Plača se do obresti ter nudi tudi druge ugodnosti. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod Sigurno jamstvo« št. 2259. (d) ODDAJO: Vpeljano mlekarno oddamo v sredini mesta. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »St. 7«. (n) Hotel v Logarski dolini, 21 sob, 56 postelj in pripadajoči inventar, ter rrt za zelenjavo se odda potom javne dražbe v najem dne 5. marca 1933 ob 13 za dobo od 3—4 leta. -Letna najemnina najmanj 52.000 Din. - Interesenti vabljeni. Več pri lastniku Plesnik Franc, Solčava, Logarska dolia. (n) ODDAJO: Stanovanje trisobno, s kopalnico in pritiklinami, v I. nadstropju, takoj oddam. Streliška ulica 29._(č) Dvosobno stanovanje s kuhinjo in drugimi pritiklinami se odda s prvim t aprilom. — Rožna dolina cesta VIII št. 27. tč) Stanovanje soba, kuhinja, kabinet — I. nadstropje — pripravno ea upokojenca, oddam za maj. — Naslov v upravi ■ Slovenca« št. 2254. (č) Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; ee ie ne x gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Več stavbnih parcel nasproti kolodvoru Dev. Mar. v Polju - prodam. Plačila sprejmem tudi v hranilnih knjižicah in vlogah. Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova 1. Prodam hišo z velikim vrtom, tudi na hranilno knjigo. Gozdna št. 45, Maribor. (p) Kupimo Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana. Sv Petra cesta 24. (k) lil Več starega pohištva poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2253. (š) illllllllllMIMIU OBi»'« 1,1,060 edn° Tambur. instrumente kupimo. Jelen, Št. Ilj pri Velenju. (g) Če avto svo/ start oroda/aš aT motorja bi mebd se rad brž kuna v ti mn ročna deta po nainižtih cenah on tvrdki Kari Prelog Liubliana — židovska ul in Stari trg - Opremljeno sobo iepo, v bližini Evrope, takoj oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2228. (s) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. (paviljon) lahko plačate naročnine za »Moveoca«. »Domo Ipiba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu traj do pol I popoldne ib od 2 do 6 popoldne Telelonska šlev 3030. Odpadke od žage 10°/n ceneje, dokler traja zaloga prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica št. 4. Obrt lllitarii * Ri proso, ajjdo Ib tetmea kupite najrenfje pri A VOLK LJUBLJANA Veletrgovina lita ib moke Hrftlteva ceaia i4 „B0G0L]UB" Mari lansko glasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — ie dovršil 30 leto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! Vaš« družbenu dolžnost /e, da osi naročimo in čitamo družbeno glasilo »BOGOLJUB« Družinski očetje in matere! <'skrbite si o »HOGOLJUB*-u izdatno po-'noč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje! ' Jdprite »BOGO/., JUIU »BOGOLJU B*-u. saj najlepši cerkven i list Jdprite vrata "epš i prinaša n osuki številki celo orsto izbranih in krasni/ izdelanih slik o bakrotisku Cena Din 20-— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! \ablralci m nabiratke novih naročnikov lobi lepe nagrade. - Povejte to osem, kjer ►BOGOLJUB«-« še nima jo — Naroča se o jugoslovanski tiskarni v L/ubl/am ah pa pri vodstvu Marijine družbe. Vabilo na XXXVII. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Ljubljani, r. z. z n. z., ki se vrši dne 11. marca 1933 v posvetovalnici lastnega doma ob 13 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o potrditvi bilance. 5. Sklepanje o porabi dobička. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Dopolnilna volitev načelstva. 8. Dopolnilna volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 1. marca 1933. Načelstvo. DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike: Raztreseno klasje 34 govorov (do sedai je izšel 1. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24'—. polplatno Diu 32,— Zalotila Jugoslovanska knjigarna v Ljnbljani t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš dobri oče, gospod Janez Jerman kovaški mojster 1. marca ob pol t po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 3. marca ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče na Homcu. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev. V Š m a r c i, dne 2. marca 1933. Žalujoči ostali t K Bogu vsemogočnemu po večno plačilo se je preselil gospod Josip nadučitelj v p. ki je po daljšem bolehanju, za smrt lepo pripravljen, danes zjutraj ob pol 5 izdihnil svojo blago dušo. , Pogreb blagega pokojnika bo jutri 3. marca ob 14 izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9. V Ljubljani, dne 2. marca 1933. Berite Slovenca m oglašujte v njem/ GOSPODARSKA ZUEZA UHANA 14480 R Z. Z 0. Z. Prodajo deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Iz m»na rorgacs, DaCha Topola. ie stalno na zaioai. Stalna razstava, nizke cene! jSt. Vid Ttac/ Ljubljano S* Velike plačilne ugodnosti / tik zadnje tramo. požtaje c ~ <» < b o 3 Os O" «> O P. C. Wren: Lepi Mihael 52 Skupnost navad, nazorov, šeg in običajev je trdnejša vez kakor pripadnost k istemu plemenu. Ljudje iste družabne vrste in razne narodnosti so bolj navezani drug na drugega kakor ljudje iste narodnosti in raznih družabnih slojev. Ko so pivnico zaprli, je Beau predlagal, da bi čim dalje prebili noč na dvorišču, mesto da bi šli gori v sobo in tam ležali stlačeni ko sardine z dvema dvanaj-storicama ljudi in izpostavljeni pikom mrčesa. Dibgy je menil, da peščena tla dvorišča niso trša, zato pa čistejša kakor tisto ležišče, in da je bolje biti v hladnem, čistem nočnem zraku kakor pa v vzduhu prenapolnjene sobe. Poiskali smo si primeren kotiček, sedli skupaj in se naslonili k zidu, ki je bil še gorak od solnčnih žarkov, ter se pripravili na noč pod čudovitimi afriškimi zvezdami. >Torej, moj ubogi, ljubi, neumni, mladi kuža — kaj, za vraga, iščeš ti tukaj?« je začel Mihael, ko smo si na-žgali pipe. »Beži m pred pravičnostjo, Beau,« sem dejal. >In kaj delaš ti tukaj?« »Isto,« je odvrnil Mihael. „ »Pa ti, Dig?« sem vprašal. »Kdo? Jaz?« je odgovoril Digby. »No, da varna povem resnico, jaz za svoj del, hm, takorekoč, jaz — jaz bežim pred pravičnostjo...« »Si prinesel s seboj ,Blue Water', John?« je vprašal Digby po dolgem molku. »Ne,« sem rekel. »Jaz ga nisem prinesel s seboj.« »Zelo neprevidno, da tega nisi storil,« je pripomnil Digby. »Ali si ga ti vzel s seboj, Beau?« sem vprašal. »Da,« je odgovoril Mihael. »Zelo previdno,« je tolmačil Digby. »Ali si ga ti prinesel s seboj, Digby?« sem vprašal dalje. »Jaz ne potujem nikoli brez njega,« se je glasil odgovor »Postavim, da ga ima eden izmed nas treh,« sem menil utrujeno. »Dva od nas,« je popravil Digby. »O da, vse je v najlepšem redu, saj je tukaj,« je dejal Mihael. »Kakšen pomen bi sicer imelo za nas, da bi bili tukaj, ako tega ne bi bilo tu?« »Povej nama vse, kar se je zgodilo od najinega odhoda v Brandon Abbasu,« je dostavil. »Kako so stvar sodili?« Povedal sem jima vse podrobnosti mojega bega; kako sem se ognil pogovoru s teto Patricijo; kako je vsega bilo preveč za kaplanovo zdravje in kako so se obnašali Avgust, Klavdija in Izabela. »To je zelo brezobzirno nasproti Klavdiji in v nekem pogledu tudi proti ubogemu staremu kaplanu,« je menil Mihael. »V vsakem slučaju pa tudi nasproti teti Patriciji,« sem dodal. »Trideset tisoč funtov,« je pripomnil Digby, zroč zamišljeno predse. »Kaj poreče k temu stric Hector, ko mu sporočiš? Zblaznel bo in jo ogrizek« »Strašno je, ako človek misli na to,« sem rekel nato. »Vse vražja sreča za Avgusta, da je Izabela dokazala njegovo nedolžnost,* je menil Digby. »Prav to je stvar napravilo neprijetno za Klavdijo — ali boljše, bi jo napravilo, ako mi ne bi bili pobegnili,« je rekel Mihael. »Ker Avgust in Izabela ne štejeta — mora biti le Klavdija ali kdo izmed nas...« V tišini, ki je sledila, sem začul tik nas za nekim stebrom nekak šum. Bržčas je morala biti kaka podgana ali kak nočni ptič, mogoče tudi kak pes. »No, bo pač eden izmed nas,« je rekel Mihael, »in dokaz zato smo doprinesli — skoraj bi trdil, da smo ta dokaz doprinesli nekoliko pretirano.« »John, zakaj se niri hotel doma veseliti nad svojim po krivem pridobljenim plenom?« je nadaljeval, »ali zakaj mi nisi privoščil, da bi ga jaz užival v inozemstvu? Zakaj ta pobeg na debelo?« »Nihče ne bo vedel, če se skrivamo vsi skupaj pod isto odejo, ali pa drug drugega zasledujemo in si hočemo odvzeti delež plena,« je menil Digby. »Kdaj jim bomo dali vedeti, da se nahajamo v legiji, Beau?« sem vprašal. »Zaradi tega si še nisem belil glave,« je rekel Mihael. »Zakaj bi jim izdali, da smo vsi trije v legiji,« je menil Digby. »Bolje bi bilo, da bi čepel kdo izmed nas na severnem tečaju, drugi na južnem tečaju in tretji na ravniku. To bi bilo mnogo bolj skrivnostno in oni ne bi vedeli, katerega bi najprej zasledovali.« »Na tem je nekaj resnice,« je pritrdil Mihael. »Ako tičimo vsi trije skupaj, smo po vsem videzu vsi zapleteni v zadevo in vsi trije tatovi. Ako bi bili na različnih krajih, bi lahko dva imeli za nedolžna. Tako pa je vsakdo sumljiv, ne da bi mogli obdolžiti enega določenega ... Zakaj bi sploh pisali ? Smo pač ubegli zločinci — in taki ljudje ne pišejo ...« »Ne razumem vaju popolnoma,« sem ugovarjal. »S tem, da nismo skupaj, ne dokažemo ničesar. Zaradi tega nas vendarle lahko imajo za zločince. Mi smo se mogli že v naprej domeniti, da izmaknemo safir. da zbežimo v razne smeri in da si razdelimo plen kasneje, ko bi se zopet sestali. Ali tudi tako bi si ga lahko delili. Eden nas bi ga v Amsterdamu ali kje drugje spremenil v denar in po eno tretjino poslal po čeku ali kako drugače ostalima dvema ...« »Ali slišiš tega mladega zločinca?« je dejal Digby... »Ali ti ni prekanjeno to fante?« Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Frane Kremžar.